Leto 1888,
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXVII. — Izdan in razposlan dne 13. julija 1888.
111.
Razpis ininisterstva za finance od 9. julija 1888,
v kršitev zakona od 20. junija 1888. o davku
od cukra.
V porazumu s kraljevsko ogerskim mini-s<vorn za linance izdajo se za zvrševanje zakona „ ^0. junija 1888 (Drž. zak. št. 97) na podlogi “ *-ega zakona naslednja določila:
§• 1.
K §' 1 zakona.
Kateri sirup je davka prost.
Št	človeku neužiten in torej po §. 1,
' Zakona prost davka, naj se v slučaji preisko-pocj *'0 ve^akih smatra oni sirup, kateri ne vreteni tjt ^ stopinjami Balling 1er nima v sebi čez odstotkov cukra kakeršnega si bodi, a obseza f0ör aöJ ^ odstotkov pepela. Vendar naj se z ozi-je riil kako pomoto pri opazovanji sirup, v katerem l"eiskovanje našlo samo za 1 stopinjo manj
nego 75 stopinj Balling in samo za 2 desetini odstotka manj nego 7 odstotkov pepela, za to ne šteje za davku podvržen sirup.
§. 2.
K §. 2 zakona.
Bonifikacija pri izvozu cukra.
Vršeč uradne poslove gledé cukra, ki se vpové za izvoz čez colno mejo sè zahtevom bonifikacije (povračila), kakor jo določa §. 3 zakona, uporabljati je. določila v prilogi A dana.
Razven podjetnikov cukrotvornic ali svobodnih skladov, ki ne potrebujejo posebnega dovoljenja, pripuščajo se tudi druge osobe, da izvažajo čez colno mejo cuker, od katerega davek ni opravljen s pravico na izvozno bonilikacijo, namreč po naslednjih določilih:
1.	Kdor se hoče poslužiti tega dopuščenja, naj pismeno za to prosi finančno oblastvo prve stopinje, v katerega uradnem okoliši biva dotična cukrotvor-nica, odnosno dotični svobodni sklad, ki se ima iz nje, odnosno iz njega cuker za izvoz čez colno mejo odnesti. To dopuščenje daje se za čas ene cukro-tvorne dobe, t. j. za čas od 1. dne avgusta enega
Priloga A z vzor. cem a in b.
•■(«lov,
e"lsoh.)
leta do poslednjega dne julija drugega leta vsa-cemu, kdor
a)	spada med kupce v tozemstvu stanujoče (s temi vred, ki vršijo samo in edino komisijsko ali spedicijsko trgovino), in
b)	po veljajočih prepisih ima dolžnost pisati si trgovske in obrtniške knjige ter se podvrže zaveznosti, dopuščati finančnim organom vpogled v njegove knjige in vrhu tega
c)	ni bil obsojen, ni da je kriv tihotapstva, ni težkega dohodarstvenegà prestopka proti prepisom o colu podvrženem premetu ali o kakem davkovnem postopku.
2.	Dovoljenje dodeljuje se samö pod tem uve-t°m, da se državni blagajni dd zavarovanje za po-trošnino, kar je prihaja na množino cukra, ki se ima iz cukrotvornice ali svobodnega sklada odnesti za izvoz čez colnö mejo brez plačila potrošnine.
To zavarovanje moči je pri blagajnici, ki jo finančno oblastvo prve stopinje v to določi, dati takö, kakor je pisano v §. 23 II, št. 2 tega zvršit-venega ukaza, namreč ali za ves cuker, kar se ga ima previdoma v dotični cukrotvorni dobi v izvoz odnesti ali pa slučajema za vsako posamno izvozno poslatev.
V prvem slučaji treba je — dajoč zavarovanje — imenovati one cukrotvornice in svobodne sklade, iz katerih se hoče v izvoz namenjeni cuker odnašati, ter ob enem povedati, do katerega iznosa ima položeno zavarovanje služiti za vsako cukro-tvornico ali vsak svoboden sklad.
Finančno oblastvo prve stopinje priznanja to in pa, da je dovoljenje dano, finančnim organom, katerih delo je vršiti uraden posel z izvoznimi poslat-vami v dotičnih cukrotvornicah ali svobodnih skladih in ki službujejo kakor pošiljalni uradi.
Zavarovanje postaja prosto ter se na to sme v novič porabiti, čim je dotičnemu pošiljalnemu uradu došlo potrdilo izvozne colnije o resničnem izvozu poslanega cukra čez colno mejo. 3
3.	V §§. 4 in 5 zakona gledé potrošnine določena dolžnost, plačati jo in odgovarjati za-njo, ne razkreplja se, kadar namesto podjetnika cukrotvornice ali svobodnega sklada kaka druga osoba izvaža čez colno mejo cuker, od katerega davek ni plačan. Vendar se od te osobe v prvi vrsti — na slučaji sezajoč na dano zavarovanje — zahteva plačilo potrošnine za cuker, kar se ga je zarad izvoza čez colno mejo vzelo iz kake cukrotvornice ali iz svobodnega sklada, a ki ni bil izvažati.
§• 3.
K §. 3.
Za pravično vplačilo iznosa, ki so ga podjetniki cukrotvornic za cuker v §. 1, št. 1 zakona imenovane vrste dolžni nadomestiti državni blagajnici) kadar izvozna bonifikacija za ves v teku ene cukro-tvorne dobe, t. j. v času od 1. dne avgusta enega leta do poslednjega dne julija drugega leta, iz avstro-ogerske čolne okolije čez colno mejo izvažati cuker preseza pet milijonov goldinarjev av. v., dati je zavarovanje, kakeršno se za eno cukrotvorno dobo zahteva in po ukazu na znanje dâ, na takšen način, kakor je prepisan za počak potrošnine od cukra, a v ostalem moči je to zavarovanje združiti sè zavarovanjem za to puščanje na počak. Za do-tične listine o zastavi (zastavilnice) odnosno listine nerazdelno-zavezne (o nerazdelni odgovornosti) dajo se kot vzorec priložene številke 1 do vštevši 6.
Dokler omenjeno nadomestilo ni zavarovano, ne sme se delovršbena doba cukrotvornice začeti.
§■ 4.
K §" 12 zakona.
Pripomaganje železnocestnib in paro-plovstvenih podjetij pri izvedenji P °” trošninč.
Zarad statističnega izkaza o prevožnji cukra, katero posredujejo železnocestna in paroplovstvena podjetništva razven pomorskih paroplovstvenih podjetništev, dolžna so železnocestne in paroplovstvene postaje, ki bivajo najbliže kaki cukrotvornici, in katere določi finančno oblastvo prve stopinje? pisati zapisek po priloženem vzorci št. 7 za vse poslatve cukra, ki jih one vzprejmejo vožnjo ali pa oddadö prejemniku, v kateri zapisek bode vpisavati vsako posamno poslatev cukra po vrsti, kakor se vzprejme v nadaljšno odpravo, odnosno kakor odkod dojde, da se oddâ, komur gre.
Vpisi naj obsezajo vrsto cukra in sirovo težo poslatve, po tem ime, delo in stajališče pošiljačevo? odnosno prejemnikovo, kolikor je moči te podatke posneti iz spremnic.
Zapisek je završiti vsak mesec in do 10. dn« prvega meseca po tem poslati finančnemu oblastv'1 prve stopinje, v katerega okraji biva železnocestna ali paroplovstvena postaja.
za Vskan*ce za ta^e zapiske dajö na zahtev j ,^s onj finančna oblastva dotičnim železnocestnim ' Paroplovstvenim postajam.
§• 5.
K gu 16 zakona.
Ka;
J zahteva za večjo varnost cukro-tvornice.
Po točki 3 §a 16 držč se vhodišča za navadno potrebo neodprta v ograji pod sozaporo finančnih organov, ki nadzirajo podjetje, ter smejo se samo v pričo teh organov odpreti za čas neogibno potrebne porabe. Torej je dolžnost podjetnikov cukrotvornic dotična vrata uravnati takö, da bode moči namestiti taško za uradno sozaporo. Nadzorni organi naj pazijo na to, da bodo za navadno porabo nepotrebovana vhodišča po dnevi zaprta, in da se samo v slučaji in za čas resnične potrebe odprô. Po noči smeta dva vhoda največ odprta biti.
Sl, . y §• Iß» točki 1, odstavku 3 omenjena nepo-nja zveza poslopij pomenja njih notranjo zvezo eneßa z drugim.	'	'
om Mleže’ k' j**1 je namestiti na odprtinah poslopij k «*** v §.16 zakona, morajo biti narejene ',e (dratu) najmanj 3 milimetre debele ter sme v s *'anost posamnih očes iznašati 5 centimetrov pa Vadratu največ. Mreže utegnejo biti vzidane ali jih * s,e^aJi ah nafiki nameščene na luknjah, ki °ni • zaPret'- V poslednjem slučaji podvrže se E| ezJe uradni zapori sè svinčeno plombo tako, da ne P°'ival’*vži zapore odpreti ali odstraniti
mo T,»di kanali držeči ven izpod cukrotvornice da aj0 h‘ti sè železnimi rešetkami zatrjeni takö, Ralo'' more uihče po kanalu iz tvornice priti. ka(i^n° hodi to zatrdilo, naj se ustanovi tedaj, URjai Se vzprijemlje najdenje. Palice teh zavaroval-drat mrež uiorajo biti najmanj 1 centimeter v kva-nar debele ter smejo po 15 centimetrov največ tešete10 (vsak sebi) bili. Tem zahtevom ustrezajoča ka mora v ostalem varno pritrjena biti.
oRr. ,. y° bi kdo hotel že obstoječo cukrotvornico k ' 1,1 _ takö, da bi neko poslopje, ki ne spada tj rilloi, samo z eno stranjo ležalo v ograjni
Win* ’	’
*tti,
Za-lfdU‘ l<'^a P0Sl°Pja> spadajoče v ograjno črto,
a z ostalimi stranmi zunaj nje, treba je od-
stavk til^’ *<a*ior ie ukazano v §. 16, št. 1, od-u 2.
ki , . uidi je določilo, da razdalja med poslopji, zunaj ograje, in ograjo ne sme iznašati ■ J nego 5 metrov, izrecno omejeno samo na
„ St°.|ečih tun,
-, ki se na novo ustanove, in v že Se^tp^h tvornicah na poslopja, ki se na novo ^tad^0’ h'eha je vendar tudi v vseh drugih slučajih $e Vamosti državne blagajne gledati na to, da potegne takö, da se ona, če ne branijo jege ° P°uiestne težkoče, nobenemu poslopju sto-tie, 1110 zunaj cukrotvornice ne približa za manj ' 5 metrov,
Ta okolnost, da neki vhod n. pr. za dovoz repe in odvoz izpraznjenih vôz ali v kak podoben namen sestoji iz dveh oddelov, ki ju k večjemu \ metre širok steber loči, ne brani takšen vhod šteti za en sam vhod.
S- 6.
Kg" 17 zakona.
Kako je vladati se pri vzprijemanji najdenja in pri naznanjanji začetka delo-vršbe.
Ako se pri vzprijemanji najdenja ukazanem v g. 17 zakona, sosebno gledč tega, so li izpolnjeni zahtevi postavljeni v §. 16 zakona v zavarovanje cukrotvornice, pokažejo bitni nedostatki, siliti je na to, da se odpravijo.
Ukazano preiskovanje priredov za dobivanje soka in izparilnic, po tem trdno stoječih posod, v katerih se ima cuker hraniti, naj se razteza tudi na ovedbo kubične prostornine in je torej zanesljivo najti obmere teh delnih priprav in posod ter po-očititi v zapisniku o najdenji.
Naznanilo o času, kdaj se začne delovršba, vpodali je finančnemu oblastvu I. stopinje v dvojnem izdatku, ter se en primerek vrne podjetništvu, da ga bode imelo v izkaz.
§. 7.
K g" 18 zakona. Zaznamenanje cukrotvornice.
Poleg zaznamenanja obrtovalnice ukazanega v g. 18 zakona ima podjetnik dolžnost, v prostorih
za delovršbo in zalogo namenjenih na lahko pristopnem in v oči bijočem mestu namestiti lahko čitno, v jeziku delavcev sestavljeno in po organu, ki podjetje nadzira, vidirano pismo, ki daje na znanje naslednje, namreč:
1.	Vrata v ograji in poti, skozi katera, odnosno po katerih se sme odnašati, kar se naredi cukra;
2.	določila, ki obsezajo §§° 24, 26, prvi odstavek, 29, odstavka 1 in 2, 31, 39 in 49 zakona.
Finančni organi naj gledajo na to, da bodo ta določila zvesto ponovljena, in da se sploh gornje ukazilo izpolnjuje v polnem obsegu.
§• 8.
K §u 19 zakona.
Določila za ta slučaj, kadar se delo za nekaj časa ali za vselej ustavi.
Naznanilo o ustavljenji delovršbe naj podjetnik cukrotvornice ali njegov zastopnik v dvojnem izdatku podâ finančnemu organu, kateri vodi stalno nadziranje podjetja, in v tem naznanilu naj pové ob enem, če bode delo samo za nekaj časa ali po vsem ustavljeno, in v katerem času se bode v prvem slučaji previdoma vnovič začelo.
Naznanilo o resničnem vnovičnem začetku dela treba je najmanj osem dni popred pismeno v dvojnem izdatku vpodati pri finančnem oblastvu prve stopinje.
Zaloge gotovega cukra treba je tako o ustavljenji, kakor tudi o vnovičnem začetku dela izva-gati. Gledé postopka, ki se ga je držati v tem, kakor tudi gledé nedostatkov ali presežkov, ki bi se pri tem v primeri sè zavrženimi vpisniki in zapiski pokazali, merodavna so določila §'1 30 zakona in §. 18 tega zvršitvenega ukaza.
Tudi zaloge nedogotovljenega cukra treba je izvagati, če to dopušča svojstvo cukra in posod, v katerih se hrani. Pri nedogotovljenem cukru, ki je tekoč ter se hrani v šternah ali v drugih takih posodah, ki se ne dadö vagati, sme se vaganje opustiti in zadovoljiti z ovedbo množine (prostornine), ali to predpolaga, da je prostornina posod,
v katerih se hrani negotovi cuker do nadaljšnjeg3 podelovanja, o vzprijemanji najdenja ali v času, ko so se uporabljale, bila na tanko ovedena uradno na njih poočitena. Ta prostornina naj se poizveduje s kubičnim računom in samo taro, kjer ta račun ne more dati pravičnega posledka, z vlivanjem vode. S kubičnim računom sme se tudi poizvedeti množina negotovega cukra, kar ga biva v posodah za hranjenje namenjenih ta čas, ko se oveduje zaloga. V ostalem mora se tak cuker brezuvetno ves ta čas, dokler delo stoji, držati pod uradno sozaporo v prostorih, ki dajo p°" polno varnost, da se ne more nič odnesti brez zglasitve. Vnovična poizvedba teže ali množine negotove’ga pod tako sozaporo hranjenega cukra sme se o vnovičnem začetku dela opustiti, ako je ne priporočajo posebni razlogi na korist do-hodarstva.
Hoče li podjetnik za gotov davku podvržen cuker, kolikor ga ima ta čas, ko ustavlja delo, deloma ali povsem precej v gotovini opraviti potro-šnino, ali [pa privzeti v dovoljeni mu počak davka, naj si popred pri pristojnem prejemnem uradu kup' boleto o plačilu ali počaku davka.
Stoprv na podlogi te bolete sme se do-tični cuker podjetniku prepustiti v svobodno razpolaganje in sicer s to dolžnostjo, da ga spravi iz cukrotvornice, prodno delo v novič začne.
Podjetniku v svobodno razpolaganje prop"" ščeni cuker, od katerega je davek plačan, treba je opraviti z uradnimi zapornicami in v prodajnem vpisniku (§. 33, št. 3 zakona) postaviti med izdatke kot cuker, ki mu je izročen v svoboden razpolog.
Ako podjetnik hoče gotov davku podvržen cuker, kar ga je ostalo, in od katerega davek ni plačan, med časom, ko delo stoji, po vsem ali delom,' odnesti iz hranišč sloječjh pod uradno sozaporo, postopati mu je po določilih §a 37 zakona 'n §. 21 tega zvršitvenega ukaza.
§■ 9-
K §u 20 zakona.
Uradna zapora.
Uradna zapora na delnih pripravah stn* se izvesti sč svinčenimi plombami ali voščeni"11 pečati.
§, to.
K §" 21 zakona.
Snemanje uradne zapore.
V §. 21 zakona ukazano naznanilo časa, kdaj lioče uradni zapori podvržena delna priprava z,,pet rabiti ali pa uradna zapora zarad poprave ne*i s kake delne priprave ali prostorije (§. 19 K°na), treba je finančnemu organu, ki vodi stalno jjjjdziranje podjetja, ali ako bi stalnega nadzora ne °’ najbližjemu finančnemu organu, v katerega n'ldzornem okraji stoji podjetje, zadnji čas šest ur P°pr»>j pismeno v dvojnem izdatku podati.
Ako se je v slučaji neprevidenega in neodvrat-öet>a prigodka brez poprejšnjega naznanila snela llradna zapora, treba je to zadnji čas v 24 urah ®0ri povedanemu finančnemu organu pismeno v dvojnem izdatku naznaniti in ob enem izkazati, a Se je zapora morala sneti.
§. 11.
K §u 22 zakona.
°magala, ki morajo biti v cukrotvornici.
Za tehtnico omenjeno v §. 22 zakona, ki je propisu preskušena in dobra za vaganje, z dotami utežmi, in za toplomer in gostorner ne eIeva
in za
se nič, odkod naj prejme eno in drugo.
Ali dolžnost finančnih organov je vendar, . veriti se, so li tehtnica in dotične uteži po pro-u preskušene. Tudi naj od časa do časa po-ISaJ0, če so tehtnica in uteži pravične.
§. 12.
K §" 23 zakona.
St
an>šča za stalne nadzorne organe ir '■ kr. finančno stražo, ki jih je dajati.
D ..	§. 23 zakona morajo stanišča, katera ima
svetnik cukrotvornice dajati, ter za kurjavo in nièiavo v njih skrbeti, biti znotraj ograje tvor-e- 1’akisto se mora tudi dati za pisarno pro-
štor v onem poslopji, v katerem se vrši tehnični postopek dobivanja cukra ali pa euker hrani.
So li dani prostori dobri za stanovanje, o tem razloča finančno oblastvo prve stopinje.
Število staniščnih kosov naj se sploh ravna po številu nadzornikov. Pri tem naj veljd to načelo, da vsakemu nadzornemu organu, razven finančne straže, pristojl po ena posebna izba, ako je moči, sè svojim posebnim vhodom. Finančna straža se nastanja po pravilih za vojašnice veljajočih. V slučajih vkupne menaže, dati je na raz-polog tudi kuhinjo, da jo rabijo vsi nadzorni organi. Noben nadzoren organ ne sme svoje rodovine (obitelji) ali drugih osob jemati v odka-zano mu stanišče, da bi ondi prebivale.
•
Ako bi podjetništvo ne izpolnilo dolžnosti, ki mu je zakonito naložena, da mora stalnim nadzornim organom dati pripravna stanišča, ali da mora poskrbeti za stražnice ali pisarno, ne more sè stališča davkovnega prigleda dopustiti se delovršba.
§• 13.
K §u 24 zakona.
A. Dolžnost poizvedeti težo gotovega pro-datnega cukra.
Po odstavku 1 §a 24 je podjetnikova dolžnost, dati po svojem osobji izvagati gotovi pro-datni cuker, kar se ga naredi, ter izvagani cuker precej spraviti v posebne, namreč odločene prostore, ki se dadö zapreti, da se ondi hrani.
Ako bi v cukrotvornici ne bilo takih prostorov, ki so odločeni od drugih in se dadö zakleniti, treba jih je napraviti še predno se delo začne.
Ti za hranjenje namenjeni prostori lahko se od drugih delovršbenih prostorov odločijo z opažem iz prekelj ali desâk, a gledati je na to, da ne bode moči izvaganega cukra odnesti iz teh prostorov, da ne bi nadzorni organi vedeli za to. Torej se morajo ti prostori oddeliti takö, da bode moči, ako bi treba bilo, pristop do njih tudi podvreči sozapori nadzornih organov.
Naznanila o zapored idočem vaganji gotovega prodatnega cukra, in pa o vaganji za predelovanje določenega cukra uravnavati je po priloženem vzorci št. 8.
Vzorec
St. 8.
Golice za ta naznanila dajo se podjetnikom za povračilo napravnih troškov pri onih uradih, pri katerih opravljajo potrošnino.
Zarad ložjega rokovanja napravljene so golice takd, da utegne vsakokraten podatek vaganja pričujoči finančni organ zabeležiti v razpredelkili na zadnji strani naznanila. S pomočjo teh zapisnikov bode finančnemu organu, ki ima delo v tem, mogoče prigledovati, če se prav pišejo zapiski, ki jih je po §. 34 zakona najdalje do 8. ure zajutra opraviti o cukru, kar se ga v 24 urah, od 6. ure zajutra enega dne do G. ure zjutraj drugega dne dogotovi, odnosno v predelovanje dâ.
B. Pojem gotovega, prodatnega cukra.
Za gotov, prodaten cuker se šteje:
I.	V. fabrikah sirovega cukra: sirov cu-ker vsake vrste, ako se v 24 urah po nareji vnovič ne predela.
II.	V prečiščalnicah (rafinerijah), ki po-delujejo samo od zvunaj prinesen sirov cuker ali culčrov sirup (melaso): potrošni cuker, t. j. suh, bel cuker ali sploh cuker od najmanj 99'/j odstotkov polarizacije, ki prihaja iz sušilnih prostorov. Vendar se sme z vaganjem počakati, dokler se potrošni cuker ne ovije ali zabije, če se to zvrši najdalje v 24 urah, po tem ko je cuker odvzet iz sušdnic, in če je tara ovoja ali zaboja (skrinje, skrinjice, soda, papirja z vrvicami, kartonov), ki se jemlje v račun, da se izvé čista teža, na ovoji ali zaboji poočitena.
III.	V eukrotvornicah, ki podelujejo repo in iz nje dobljeni cuker ali tudi še od zvunaj vnesen sirov cuker, ali od zvunaj vneseno melaso: potrošni cuker z dodeli-loin, navedenim v točki II.
IV.	V eukrotvornicah, ki podelujejo repo ter hočejo prodajati potrošni in tudi sirovi cuker, razteza se vaganje na ves sirov cuker, kateri se v 24 urah po tem ko je dobljen, vnovič ne podela ter se mora pri potrošnem cukru zgoditi v času. ki je omenjen v točki II.
Ako bi katera cukrotvormca iz ene zgoraj pod I, II, III in IV navedenih kategorij prešla v drugo kategorijo, bodo od časa tega prehoda merodavna določila, ki so dana za dotično kategorijo.
Ako bi fabrika, ki dela zgolj potrošni cU* ker (III), prešla na zdelovanje samega sirovega cukra, treba je sirovi cuker, kolikor ga je o tein prehodu, precej izvagati, v zapisek 1 (§. 33 zakona) vpisati in shraniti v posebne prostore, ki se dado zapreti.
G. Vaganje ovojev in zabojev, v katerih se potrošni cuker shranja v odločene prostore.
Da bode moči taro (B II), najdeno pri ovi-janji ali zabijanji iz sušilnih prostorov odvzetega potrošnega cukra porabiti tudi pri uradni ovedbi čiste teze, dopušča se, da bodo organi .cukrotvor-nico nadzirajoči v pričo pri vaganji ovijal ali zabojev, ki so določeni v porabo. To pod uradnim sodelovanjem opravljeno vaganje sme se Pr‘ enakšnih ovijalih, katera posamič — n. pr. papir z vrvicami za eukrove kruhe enake velikosti ali kartoni za po 5 kilogramov cukra v kockah, ali vreče za po 100 kilogramov pilo cukra — imajo blizu enako težo, zgoditi takd, da se po poskus» na slepo (po slučajnem izboru) dovolj veliko število takih enakšnih ovijal izvaga in iz skupne teže izvaganili ovijal izračuni srednja teža enega ovijala.
§• H.
K tj" 25 zakona.
Zaznamenavanje cukra z obrtniškimi znamkami.
Cukrotvorniee imajo dolžnost, še pred začetkom delovršbene dobe izročiti v trojnem izdatku finančnemu oblastvu prve stopinje natančen opis in zrisek obrtniške znamke (marke), odnosno zazna-menanje cukra.
En primerek vpodanega opisa in očrta Prej poda se nadzornemu organu, drugi primerek branj se p:i finančnem oblastvu prve stopinje, tretji primerek naposled pošlje se dotičnemu finančnem» deželnemu oblastvu, pri katerem se piše kataster o vseh obrtniških znamkah cukrotvornic, kar jih biva v deželi.
Gledé nameščanja obrtniških znamk, odnosno obrtniškega zaznamenanja na cukru določa se I naslednje :
1.	Pri cukru v podobi hleba ali kruha, ki se po-l Ju v papir zavit, nameščati je obrtniško znamko
spodnjem delu kruh pokrivajočega papirja z vpe-'-atenjem ali vtiskanjem ali s prilepljenjem vinjet akô, da bode vsaj nekoliko vidna.
2.	Pri cukru v kartonih zavitih ali ne zavitih v papir ali ki je samo v papir zavit, nameščati Je obrtniško znamko v obliki vinjete na kartonu, °0nosno ovijalu ali pa sme ona biti tudi na zaporni skob* (§. 15, 111, št. 5).
3.	Pri cukru v lesenih skrinjah in sodih mora obrtniško znamenje na pokrovu skrinje, odnosno nu enem ali drugem dnu soda biti vžgano ali pa s b'pežno barvo poočiteno.
d. Pri cukru v vrečah treba je obrtniško Ztlamko, kjer se dâ, na vrečah in sicer okoli srede s črno barvo namestiti, ali pa udariti na ščitek iz pločevine, ki naj se na konopni vrvci, s katero se Vreča zavezuje, ustrezno pritrdi.
5. Ako bi se cuker pošiljal še v kaki drugi tu imenovani posodi, treba se bode obrniti na 'nančno ministerstvo, da ono razloči, kako naj Se na-njo namešča obrtniška znamka.
Podjetnik cukrotvornice, ki cuker odnesen iz niegove tvornice:
a)	predno se odnese, ne opravi z obrtniško znamko, ali
b)	znamko namesti, kakor ni prav, podvržen bode po §. 52 zakona o davku od eukra in po §. 376 dohodarstvenega kazenskega zakona globi od 2 do 200 goldinarjev.
§• 15.
K 8U 26 zakona.
kakšne so uradne znamke zapornice, kakö naj se posode opravljene s takimi Zapornicami ovijajo ali zabijajo in kakö je nameščati zapornice na-nje.
I.	Cuker, od katerega je plačan davek, opravlja ^ 2 uradnimi zapornicami, katerih opis in očrt d Se na znanje s posebnim ukazom.
1'udi cuker, ki prihaja iz kake vnanje dežele, °Ie se takrat, ko se plačuje col in predno se
izroči stranki, pri dotični colniji opraviti z uradnimi zapornicami.
Uradne zapornice so narejene po presnem-nem postopku takö, da se, ko bi kdo skušal ovlažiti jih in z ovijala odvzeti, črtanje in pisanje, ki je na zadnji strani ter na sprednji strani znamke v drugi barvi proseva odločita od znamke, na ovijalu obtičita, ter bi se s tem skupna podoba uradne zapornice razdjala.
Zadnja stran uradne zapornice ima že na sebi lepilo, a vendar, da se bode bolje držala, treba jo je/ če se vzame v porabo, ne samo z vodo, nego tudi s pripravnim lepilom premazati.
V onih slučajih, kjer se mora uradna znamka prilepiti prek konopne vrvce, treba je vrvco z ustrezno gostejšim lepilom premazati.
Tudi se priporoča pri zabojih in sodih ono mesto, kamer se ima djati uradna zapornica, po-pred gladko ostružiti ali ostrgati.
II.	Posamne posode naj bodo sploh takö spravljene (vložene), da je moči propisano uradno zapornico namestiti, in da ni mogoče posode odpreti, če se ob enem ne pokvari uradna zapornica ali pa ovijalo.
Vnanje ovijalo cukrovih kruhov naj ima samo dva lista, katerih eden sestavlja spodnji del kruha ter mora najmanj polovico njegove višine pokrivati, dočim se drugi list kot kapa čez-nj zavihne.
Vreče morajo biti narejene iz cele (nesešite) tvarine ter smejo imeti od zvunaj samo en šiv. Oba stranska šiva morata biti na znotraj obr-nena. Vreče morajo poleg tega biti tako zavezane, da je moči vrvco z veliko iglo potegniti skozi šiv.
Doge in dna sodov morajo biti iz celega takö, da vsaka doga v enem kosu izpolnjuje vso dolgost soda in da vsak ploh za dno seza od doge do doge. Tudi morajo pri sodih na obeh straneh najmanj po 4 doge tam, kjer se vdeva dno, biti prevrtane, da se vrvca skozi potegne.
Tudi zaboji (skrinje) naj sestojé iz celih desâk.
Posode, ki tukaj niso posebej navedene, treba je primerno ovijati v porazumu z nadzornim organom in ako bi se porazum ne dosegel, obrniti se je na višje oblastvo, da ono stvar razloči.
Kosi kake poslatve, ki niso po propisu zaviti ali zabiti, naj se brezuvetno zavrnejo ter ne jemlji') v uradno obravnovanje.
III.	Gledé tega, kako je nameščati uradne zapornice, naj veljajo naslednja določila:
1.	Pri cukru v kruhih treba je uradno zapornico nameščati, kakor kaže priloženi očrt, na dnu kruha na takem mestu, kjer konca ovijalncga lista ležita eden na drugem.
Cukrovni kruhi morajo imeti uradno zapornico na sebi tudi tedaj, če sc pošiljajo v sodili ali zabojih.
2.	Pri sodih potegne se skozi otore po zgornjem ukazilu prevrtane okoli kraja soda, ako je moči, poleg obročev ali med obroči konopna vrvca tako, da se oba konca proti enemu in drugemu dnu soda strneta. Oba konca vrvce je po tem na dnu soda na mestu, .kjer se tako lahko ne poškodujeta, (torej proti kraju) varno pritrditi (sè spojkami) vendar tako, da se vrvca ne pokvari. Kar od teh koncev vrvce seza ven čez potrdilo, prelepi se po tem z uradno zapornico.
Za sode se torej potrebujeta tudi po dve uradni zapornici.
Na sodih, v katerih se pošiljajo cukrovi kruhi (št. 1), ne namešča se uradna zapornica. Da se olajša prigled vožnje, prilepi se na enem dnu soda listič, ki naj obsega število cukrovih kruhov in podpis nadzornega organa.
3.	Leseni zaboji, ki niso oviti, povezujejo se s konopno vrvco, ki zaboj križema objemlje. Konca vrvce naj se po tem strneta ter na zaboji pritrdita in z uradno zapornico zalepita, kakor je ukazano pri sodih (št. 2).
Pri lesenih zabojih (skrinjah) zadosti je torej po ena uradna zapornica.
4.	Vreče je zavarovati takö, da se konopna vrvca skozi vnanji šiv vreče potegne takö, da oba konca vrvce ležita poleg sebe.
Ko se naredi primerno trden vozel, treba je oba konca vrvce vnovič sešiti z vrečo in ko se vnovič naredi vozel, prelepiti z uradno zapornico.
5.	Kartoni oviti ali ne oviti s papirjem morajo biti sè skobo iz papirja ali druge tvarine tako prelepljeni, da jih ni moči brez vidnega sledu od-
preti, kadar je čez oba strnena konca te skobe nameščena uradna zapornica.
Kadar se takö spravljen cuker v kockah p°' šil j a v zabojih ali drugi posodi, te ne dobivajo uradne zapornice, mariveč se, da bode ložji prigled vožnje, prilepi na njih listič, ki obsezaj število z uradnimi zapornicami opravljenih kartonov ali zavežajev.
(i. Koše je zapirati podobno kakor vreče s konopno vrvco med pokrovom in košem.
IV. V zaznamenovanje z uradnimi zapornicami pripušča se cuker po različnosti ovijala saino z naslednjimi težami:
1.	Izimši kruhovi cuker za vsakovrsten cuker v vrečah, za vsako vrečo s 25, 50 ali 100 kilogrami čiste teže;
2.	cukrovi kruhi z najmanjo čisto težo od 3 kilogramov;
3.	cuker v kockah, kandis in cukrova moka v zabojih s čisto težo od 10, 25 ali 50 kilogramov ;
4.	cuker v kockah v kartonih zavitih še s papirjem ali nezavitih ali samo v papir zavit in kandis v skrinjicah s čisto težo od 5 kilogramov;
5.	cuker v zabojih, izimši cukrove kruhe, kandis in cuker v kockah, po tem raztopine cukra in za človeka užiten sirup v bečvah s čisto težo od 50 kilogramov.
6.	Cuker v sodih, izimši cukrovi kruh in kandis, v čisti teži od 100 do 120 kilogramov.
Odstopi od čiste teže ustanovljene pod št. L 2, 3, 4 in 5 do 5 odstotkov na več ali manj dopuščajo se.
Nameščanje uradnih zapornic je po §• ^ zakona uvet odnesenja cukra, katero je podvrženo plačilu davščine. Podjetnik cukrotvornice naj torej, kolikorkrat namerja cuker iz cukrotvornice odnesti takö, da plača potrošnino ali da mu se ona push na počak, precej, ko to odnesenje zglašuje, prosi pri linančnem organu, ki nadzira cukrotvornico, da mu se dadö uradne zapornice, kolikor jih b°de za dolično poslalev pre vidoma potreboval-Zapornice mu se izroče za prejemno potrdilo-Čim je uraden posel s poslatvijo zglašeno za odnesenje opravljen, naj podjetništvo tvornice P° svojih ljudéh da zvršiti primerno zaprtje, odnosno
P°vezanje zavežajev in posod in pa po propisu Pritrditi na-nje uradne zapornice, ako je moči, v pričo finančnega organa. Pri tem se je vsegdar °rirati na to, da je v prid cukrotvornice same, da se pod zaporo djani kosi poslatve ne odneso prej, neg° se more misliti, da je lepivo uradne zapornice Popolnem posušeno.
pri nameščanji katera uradna zapor-ali če katera ni prav po propisu nameščena, da je treba vzeti drugo uradno zapornico, öaJ se ta okolnost v kratkem zapisniku poistini ter ta Zapisnik s pokvarjenimi uradnimi zapornicami Pridene zapisku zapornic.
Po tem ko so uradne zapornice nameščene, Preišče nadzorni organ, če se je postopalo po Propisu ter poizvé tudi število res uporablje-1,1 zapornic in prevzame one, kar bi jib bilo ostalo.
Število res uporabljenih uradnih zapornic Poočiti se naposled na zglasitvi ter nič več ne brani Poslatev odnesti.
§. 16.
Ako se •'ica pokvari
se uporablja cuker, dopušča se na njih pismeno prošnjo, ki se sme ob enem vpodati z naznanilom v točki I ukazanim pri finančnem oblastvu prve stopinje, pri vsaki poslatvi cukra, katero prejmejo, nekaj ovijal opravljenih z uradno zaporo odpreti zarad tega, da jim je moči preveriti se, kakšen da je dotični cuker.
Kot prodaja na drobno v zmislu zakona o davku od cukra razumeva se prodaja, ki se vrši tudi v manjih množinah (količinah) nego v celih posamnih kruhih, kartonih, skrinjicah, sodih.
Ali to dopuščenje je navezano na naslednje uvete:
1.	Vsak trgovec s cukrom, kateremu se dovoli, nekoliko posod ali cukrovih kruhov odpreti, mora v prostorih namenjenih za hranjenje cukra pisati zapisek po priloženem vzorci št. 9.
Tiskanico za-nj bode finančno oblastvo prve stopinje za povračilo troškov dajalo v paginiranih in parafiranih sešitkih, katerih nit leži pod uradnim pečatom.
Predno se komu tiskarnica izroči, poočiti se na vsakem sešitku ime in stajališče trgovca, za katerega se je vzela.
K §§0,na 27 in 28 zakona.
dolžnosti onih, ki .trgujejo s cukrom, c»ker prodajejo, ali vršijo obrt, v katerem se uporablja cuker.
Zapisek je treba vsako leto predložiti finančnemu oblastvu prve stopinje ter se za-nj prejme nov zapisek.
2.	Vpis v ta zapisek naj se opravi vselej, predno se odprè dotično ovijalo.
h Po §. 27 zakona zapovedano naznanilo 0 Nadaljevanji ali začetku posla, v katerem se vrifi trgovina, špedicija ali prodaja cukra, ali pa t)rta, v katerem se uporablja cuker, treba je ^°ku, kakor ga postavlja §. 27 zakona, vpodati Pri finančnem oblastvu prve stopinje pismeno Nekolkovano vlogo, ki naj razvcn imena tega, 1 Posel vrši, odnosno obrtnika, obseza tudi kraj ^S(dišče), planišče, ali ulice, popisno številko ali •,uge tanje podatke gledé stajališča dotičnega posla al' obrta.
Za zdaj se štejejo med obrtnike, ki so ,:izveti trgovcev in prodajalcev cukra dolžne to öaznanilo vpodati, slaščičarji, podjetniki kava-!,®n- kavarniki, taki, ki delajo kandis, kandite, , ,r> šampanjec, poslajšana vina sploh in čokolado.
3.	Odprta ovijala morajo se, predno bodo odnesena iz prostorov namenjenih za hranjenje cukra, vnovič opraviti z uradnimi zapornicami. Zarad tega naj trgovec z odnosom na tekočo številko svojega zapiska pismeno vpodâ prošnjo pri najbližem oddelku finančne straže ali drugem v to določenem finančnem organu. Nove zapornice je nameščati takisto in pod istimi uveti, kakor je pisano v §. 15 tega ukaza za cukrotvornice.
Tudi je nove zapornice praviloma prilepljati tak6, da prejšnje, zarad odprtja raztrgane zapornice ostanejo vidne.
4.	Količine cukra, pripravljene za prodajo na drobno, in pa odpadki iz tega rokovanja in načeti kosi oproščeni so nadaljšnjega izkazovanja, da je davek plačan.
('rod;
II. Osobam, ki tržijo s cukrom, a ga n ajejo na drobno, niti imajo obrta, v katerem
5.	Prezavijanje (vnovično ovijanje) poškodovanega cukra dopušča se pod uvetom, da se to poprej
(Slovonl.oh.)
74
Vzorec St. 9.
pismeno naznani najbližjemu oddelku finančne straže ali drugemu v to določenemu finančnemu organu. Po tem ko je delo vnovičnega ovijanja dovršeno, a vsekakor predno se odnese cuker iz prostorov za hranitev namenjenih, podati je istemu finančnemu organu pismeno naznanilo, da se zapornice prilepijo na novo ovijalo, katero mora ustrezati zahtevom §'1 15, II in IV.
6.	Finančni organ, kateremu dojde naznanilo, naj gre v prostore namenjene za hranjenje cukra, naj pregleda, kako je čuker ovit, in če ni nobene spotike, naj novo zapornico po propisu namesti, in da seje to zgodilo, pristavivši besede: „Dne
....................uradno vnovič zaprto, I. I.“ in
naznačivši svojo uradno lastnost potrdi na prilepljeni zapornici; tudi naj nameščaj znamke vpiše v zapisek (št. 1).
§. 17.
K §1 29 zakona.
Zvrševanje prigleda v cukrotvornicah in pri trgovcih s cukrom, špediterjih cukra, na drobno prodajalcih cukra in onih, kateri v svojem obrtu uporabljajo cuker.
Zvršujoč prigled (preiskovanja, pregledbe) v cukrotvornicah, kakor tudi v prostorih namenjenih za hranjenje cukra tržečih s cukrom, špediterjev cukra, na drobno prodajalcev cukra in onih obrtnikov, ki v svojem obrtu uporabljajo cuker, naj imajo finančni organi na tanko pred očmi določila VIII, poglavja reda (postave) za col in državno samoprodajo. Sosebno se je preiskujoč stanišne prostore, ki ne stojé v notranji zvezi s prostori za delovršbo in hranjenje zaloge, držati na tanko tega, kar velevata $§. 273 in 274 reda za col in državno samoprodajo.
Vrhu tega naj se pregledbe (revizije) pri trgovcih, speditêrjih, na drobno prodajalcih cukra in onih obrtnikih, ki v svojem obrtu uporabljajo cuker, opravljajo vselej tako, da ne bode nepotrebnega hrupa, in da se obrtna vršba ne nadleguje in moti več, nego je neogibna potreba.
Pri prodajalcih, ki poleg prodaje na drobno odvajajo cuker v celih kruhih, kartonih, skrinjicah, sodih in skrinjah, in pri obrtnikih, ki uporabljajo cuker v svojem obrtu, naj se take pregledbe opravljajo sploh samo, kadar se sumi, da te osobe prejemajo cuker brez uradnih zapornic.
Pri drugih prigledu glede zapornic podvrženih osobah (n. pr. takih, ki tržijo s cukrom) nasproti' ki imevajo večje zaloge cukra, naj se take Pre' gledbe, če tudi ne občasno, vendar vsaj tudi brez posebnega povoda, a brezuvetno opravljajo takrat, kadar biva sum dohodarstvenega prestopka.
§. 18.
K §u 30 zakona.
Ovedovanje zaloge cukra. Obravnovanje nedostatkov in presežkov.
Zaloga cukra v cukrotvornici se poizveda po čisti teži.
Ako gre za dogotovljen prodaten cuker, spravljen v ovijala ali posode, za katerega je bila tara poizvedena pri devanji v hranišče (§. 13 B II in §. 24 B tega ukaza), zadovoljiti se je, če ni posebnih pomislekov tc;r stranka ne vgovarja, s tem, da se najde sirova teža in od nje prej poizvedena tara odbije ter tako čista teža ustanovt. PretehtujoČ povedano taro držati se je g. 24 B, št. 3 tega ukaza.
Pri sirovem cukru v vrečah, za katere se pr°" pisuje določena tara, naj se ustanovt čista teža P° sirovi teži, odbivši od nje to taro.
Ta poizvedba zaloge, kakor se razumeva samo ob sebi, naj se razteza na cuker, glede katerega jo ukazano pisati zapiske.
Kakd naj se završujejo ti zapiski, določeno je v §. 20 tega zvršitvenega ukaza.
Najde li se pri poizvedanji zaloge kak nedo-statek ali presežek, izvesti ga je tudi v zapiskih, zapovedanih v §§. 33, št. 1 in 3 tega zakona.
§• 19.
K t)8nina 31 in 32 zakona.
Cas, kdaj se sme cuker odnašati. Poti za odnašanje cukra. Dolžnost voznika Pr' prevažanji cukra.
Za izimno dovoljenje, cuker tudi zunaj rok» ustanovljenega v §. 31 zakona iz cukrotvornice
odnesti, ali va-njo ali pa iz poslopja v poslopje Čez odprto dvorišče vnesti, naj podjetnik cukro-^ornice pismeno poprosi pri finančnem oblastvu P*'Ve stopinje ter obširno pové razloge.
Geste in poti, po katerih, odnosno vrata °Sraje, skozi katera se cuker iz eukrotvornice od-naša, treba je v prodajni boleti povedati in vsak, kdor cuker v okolici eukrotvornice prevaža, ima dolžnost linančnim organom na zahtev pokazati prodajno boleto, kakor tudi ostale spremnice.
Ako bi se primerjaje poslatev sè spremnima®! našla kaka spotika, zarad katere bi bilo reba poslatev izvagati, dolžan je voznik, s po-slatvijo, spremljan po finančnem organu, podati Se tja, kamer mu ta reče, in pri vseli uradnih poslih pomagati, kolikor je potreba.
§• 20.
K g§oml' 33 in 31 zakona.
Knjigovodstvo v cukrotvornicah.
Zapiske, ki jih v cukrotvornici ima pisati jh»rcl podjetnik sam ali kogar on postavi, uravnati in i«*’,/1 v°diti je po priloženih vzorcih št. 10, 11, 12.
Tiskanico za-nje v paginiranih in parafira-'dh sešitkih, katerih nit leži pod uradnim peča-t°m, dobiva se za povračilo troškov od urada ah organa, katerega določi finančno oblastvo prve
Popinje.
Ta urad naj, predno ga izroči, na vsakem Sešitku vpiše ime in stajališče eukrotvornice, katera vpisnik prejme.
Glede uredbe in pisanja posamnih zapiskov Ukazuje se naslednje:
1.	V zapisu o vaganji zapovedanem v §. 21 •Zakona treba je vse iz eukrotvornice prihajajoče Možine prodatnega cukra (g. 13 B tega ukaza), kar se jih je v 21 urah od 6. ure zjutraj enega dne do 6. ure zjutraj drugega dne dogotovilo, na Podlogi podatkov vaganja vpisati vsak dan do 8. ure Zajutra.
Vpisuje naj se vsegdar po čisti teži (§. 13 C tega zakona), in to v odločenih razpredelkih, po
kakor gre ali za cuker od najmanj 99'/a odstot-
kov polarizacije (potrošili cuker) ali za cuker manje polarizacije.
Kadar se ima gotov prodaten cukor precej, kakor bode izvagan, iz eukrotvornice odnesti proti izpolnitvi propisanih uvetov ter se ne shrani poprej v določene za to prostore, ki se dadô zapreti, treba je — kakor se razumeva samo ob sebi — te množine v zapisku ukazanem po g. 33, št. 1 zakona, zapisati med pnyemke, a ob enem v razpredelku, ki je namenjen za številko zaprtega prostora, poočititi, da je cuker odnesen, ne bivši poprej djan v hranišče, odnašaje se na dotično tekoče število prodajnega vpsnika.
Med izdatke treba je v zapisku omenjenem v §. 33, št. 1 zakona, vpisati v gori omenjenem času samo oni cuker, kar se ga iz zaloge, že vložene v zaprte prostore, vzame za nadaljšnje obdelovanje.
Razlika med cukroin, ki je v tem zapisku med prejemke in izdatke vpostavljen, kaže torej zalogo gotovega prodatnega cukra, kakeršna bi bila brez ozira na množino po prodajnem vpisniku odnesena.
Ako se torej od te razlike množina cukra od časa poslednjega poizvedanja zaloge po za-vršku prodajnega vpisnika odnesena odšteje, pokaže se knjigoma zaloga cukra, kolikor bi ga imelo biti shranjenega v zaprtih prostorih.
2.	V zapisek, ki je ukazan v g. 33, št. 2 zakona, naj se med prejemke vpisujejo sami) iz drugih podjetij ali iz svobodnega sklada brez plačila davščine prejete množine sirovega ali peska-stega cukra, in to precej po tem, ko so bile izvagane in spravljene v prostore določene za to. Vpis v ta zapisek dela se za vsako posamno množino posebej po razpredelkih določenih za to.
Ako gre za sirov ali peskast cuker, ki ga je kdo brez plačila davščine prejel iz kake eukrotvornice ali iz kakega svobodnega sklada dežel ogerske krone ali pa Bosne in Hercegovine, treba je dotična števila zarad ložje razpreglednosti rudeče podčrtati.
Uporaba brez plačila davščine prejetega cukra v kaki cukrotvornici utegne biti dvojna, ali da se ta cuker podela ali pa nepodelan vnovič iz eukrotvornice odnese.
V podelovanje odvzete množine cukra vpisujejo se po zakonitih določilih (g. 34, št. 2 zakona) v zapisek 2.
A de se nasproti cuker, dalje ne podelan, po propisu zglasi za odnesenje, treba je čisto težo njegovo ne samo v zapisku 2 med izdatke, nego ob enem tudi v zapisku 1 kot gotov prodaten cuker med prejemke in v prodajnem vpisniku med izdatke postaviti.
Med izdatke se v zapisku 2 (vzorec št. 13) vpisuje cuker z odnosom na tekoče število zapiska 1. (Vzorec št. 12).
Ako se v zapisku 2 (vzorec št. 13) med prejemke zapisane množine seštejejo a od njih odbijejo one množine cukra, ki so bile nekaj v pode-lovanje, nekaj v prodajo postavljene med izdatke, pokaže ostanek ono množino cukra, ki ima v cukro-tvornici biti v prostorih, namenjenih za hranjenje cukra od zvunaj vnesenega.
Kar se tiče naznambe odstotkov polarizacije v zapiskih, praviloma ni treba razven slučajev, kjer je to izrecno propisano, dobivati najdenja o polarizaciji, mari več se je v tem držati spremnic, kakor one govoré, in vpovedi podjetništva, kolikor se po vnanjih znamenjih dâ soditi da so te naznambe resnične. Izimek od tega bodi samo pri cukru pod 99y2 odstotkov polarizacije, prejetem iz kakega podjetja ali svobodnega sklada dežel ogerske krone ali iz Bosne in Hercegovine, in pa pri peskastem cukru sploh, kateri se brez plačila davščine prejme.
Pri cukru poslanem čez colno mejo v kako vnanjo deželo bodo itak istopisi izvoznih vpovedi, sè strani mejnih colnij prepošiljani cukrotvorni-cam, ki jih je prilagati zapisku (prodajnemu vpisniku, vzorec, št. 14), ukazanemu v §. 33, št. 3 zakona, primerno pomagalo prigledu gledé povedane polarizacije.
3.	V prodajni vpisnik (vzorec št. 14) je treba vsako, kakeršno koli oddajo davku podvrženega cukra slučajema vpisati ter na tanko pristaviti svojstvo (polarizacijo) in čisto težo cukra, ime in stanovališče (tudi deželo) kupčevo in to soglasno v juksti in boleti.
Ako gre za poslatev, ki jo je odpraviti čez colno mejo, dovolj je, če se pové dežela, v katero ima cuker oditi ter se sme izpustiti prejemnikovo ime in stanovališče.
Kadar je poslatev namenjena za cukrotvor-nico ali svoboden sklad v deželah ogerske krone ali v Bosni in Hercegovini, naj se dotično tekoče število vrhu tega rudeče podčrta.
§. 21.
K §§oma 37 in 38 zakona.
Oblika zglasitve in nje vpisovanje. Naj' manja količina cukra, ki se na enkrat odnaša.
Oblika zglasitev je različna potem, kakor gre za davkovno ali nedavkovno odnesenje cukra.
Kako je uravnati zglasitve za nedavkovno odnašanje cukra v svoboden sklad ali, kolikor gre za sirov ali peskast cuker, v cukrotvornico, ali glede vsakovrstnega cukra za izvoz čez colno mejo, določata §§. 2, priloga A, in 25 tega zvršitvenega ukaza.
Ako gre za zglasitev davkovnega odoesenja cukra, uravnati jo je po vzorci št. 13. Ta vzorec veljâ tudi za zglasitev odnesenja neužitnega in torej davka prostega sirupa s tem razločkom, da je tukaj izpustiti v zglasitvi podatke, ki se tičejo po-trošnine. Golice za zglasitev dajö finančni organi, ki nadzirajo cukrotvornico, podjetniku za povračilo napravnih troškov.
Z ozirom na določilo §§ov 37, št. 3, in 38 zakona ne sme — z izimkom omenjenim v tj. 38 — enemu in istemu prejemniku namenjena poslatev iznašati manj nego 500 kilogramov. V ostalem sme ta najmanja količina biti iz različnih vrst cukra.
§. 22.
K §u 39 zakona.
Izročitev cukra namenjenega za podjetnike in njihove nameščence.
Cuker, namenjen podjetniku ali njegovim postavljencem za potrošek znotraj tvornične ograje, treba je v obče zglasiti tako, kakor za davkovno odnesenje določeni cuker.
Namesto namenišča poslatve in adrese nepo-srednjega prejemnika zapisati je „za potrošek znotraj cukrotvornice“.
V §. 37, št. 5, 6 in 7 zakona navedene p°' datke je pri tem izpustiti.
Za plačilo davka od cukra, ki se ima znotraj ograje potrošiti, morajo se najmanj take množine
(količine) uglaševati, kakor je pisano za posamezne *°se (colli) pri davkovnem odnašanji.
A ta določila ne veljajo za davkoven cuker, kateri se od zvunaj za potrošek vnaša v tvornico samega sirovega cukra.
§■ 23.
K §u 40 zakona.
^°k dospelosti potrošnine in puščanje na počak.
I. Oprava potrošnine.
predpolagaje, da ni nastalo takih okolnosti, ki so po mnenji finančnega oblastva vrednost danega zavarovanja premenile tako, da biva nevarnost za državno blagajno.
V skupni po zavarovanji ustanovljeni iznos, do katerega je bil počak dovoljen, ne vračunjajo se na počak puščene (upani), a že vplačani iznosi. Ako je torej n. pr. kateri podjetnik od dodeljenega mu kredita za 50.000 gl., že 49.000 gl. porabil, a je v gotovini vplačal 30.000 gl., predno zahteva, da bi mu se nova dolžna potrošnina na počak pustila, na razpolog mu je za počak nove potrošnine še 31.000 gl. in ako bi bil, predno prosi za počak gledé nove potrošnine, že plačal ves prejšnji dolg od 49.000 gl. v gotovih novcih, imel bi on na razpolog za počak gledé nove potrošnine zopet ves dodeljeni mu kredit od 50.000 gl.
Potrošnino je treba pred, nego se zglasi od-öesenje cukra iz cukrotvornice, po uradno poizve-deni čisti teži odnašanega cukra opraviti pri pre-Jemnem uradu, ki se podjetništvu na znanje dâ.
2.	Zavarovanje sme se dati takö:
A.	S c. kr. državnimi papirji po dnevni ceni, vendar ne čez nominalno vrednost.
Vendar se sme tudi iznos novcev, kateri po-Irošnino za več poslatev zalaga, naprej na obračun položiti.
Potrošnina se opravlja s posebno, v enovitem lzdatku prejemnemu uradu vpodano zglasitvijo, k' jo je narediti po vzorci št. 1 4.
Ce je potrošnina komu na počak puščena, treba je v zglasitvi navesti dotično dovoljenje ter Povedati, za kateri iznos se prosi, da bi mu bil Puščen na počak; a če mu ni puščena na počak, ,reba je iznos, kar ga prihaja, odštevši pristoječi odbitek (diuconto) plačati v gotovini.
V zglasitvi sami bode vselej navajati polni lzUos potrošnine, kolikor je prihaja, brez ozira na odbitek.
B.	Z naslednjimi avstrijskimi efekti do dveh tretjin njih dnevne cene, namreč:
a)	sè zastavnimi pismi in delnicami avstro-oger-ske banke (bivše c. kr. priv. naeijonalne banke) (Drž. zak. št. 28, 1803),
b)	z obligacijami zajmov Dunajske mestne občine, (Drž. zak. št. 58, 1807, Drž. zak. št. 50, 1875),
c)	sè zastavnimi listi, ki jih izdajo z državnim odobrenjem in pod državnim nadzorom zavodi hipotekarno-zemljiško-kroditni ali drugi zavodi ustanovljeni, da dajö zajme na hipoteko (Drž. zak. št. 93, 1868),
d)	s predstvenimi obligacijami železnic, če uživajo državno poroštvo za obrestovanje in vračilo glavnice (Drž. zak. št. 33, 1870),
II. 0 puščanji na počak.
1. Za to, da se komu dovoli počak potrošnine, prositi je pri finančnem oblastvu prve st°pinje.
To dovoljenje se daje k večjemu za potroš-®'Uo, kolikor je prihaja za eno cukrotvorno dobo. Vendar ni potreba, da se v obnovo dovoljenja za P°čak obnovi vselej tudi zavarovanje iznosa, ki Se ima na počak pustiti, nego že dano zavarovanje Sßle se, ako na to stran ni bilo omejeno, pustiti tudi za drugo in nadaljšnjo cukrotvorno dobo,
e)	z obligacijami gališkega zajma za olajšanje bede (Drž. zak. št. GO, 1875),
f)	z obligacijami zajma Praškega mesta (Drž. zak. št. 79, 1875),
<j) z obligacijami zajma Graškega mesta (Drž. zak. št. 57, 1876),
h) 'L delnimi zadolžnicami zajmov za uredbo Du-nave reke (Drž. zak. št. 36, 1870, in Drž. zak. št. 19, 1878).
C.	1. Z vsemi efekti kraljevsko ogerskega državnega dolga, tudi z državnimi žrebi (loži) in
Vzorec st. 1.
Vzor ec sr. 5.
Tiskimi žrebi, z obligacijami zemljiške razbremenitve, odkupa vinske desetine in urbarijalnih davščin, kakor tudi obrestnimi listi državne blagajnice, po poslednji na Dunajski, subsidijarno na Budim-Peštanski borsi notovani dnevni ceni, če ta cena ni starejša od 14. dni, vendar nikoli ne čez nominalno vrednost.
2.	S predstvenimi obligacijami poroštvo sè strani ogerske države uživajočih, v polni poslovršbi stoječih železnic, do dveh tretjin poslednje na Dunajski, subsidijarno na Budim-Peštanski borsi noto-vane dnevne cene, če ni starejša od 14 dni.
Pologo vrednotnih papirjev (A, B in C) mora spremljati primerna namenilnica po priloženem vzorci št. 4, v kateri je izrečeno, da so zastavljeni za potrošnine na počak puščene.
]). S hipotekarnim, isti pristavek o zastavlje' nosti obsezajočim zapisom po priloženem vzore1 št. 5, kjer obstojé zakoniti uveti zavarovanja otročjih novcev. Ako hipotekarni zapis izda kdo drug in ne plačevalec potrošnine sam, inora lastnik hipoteke prevzeti odgovornost nerazdelno s tem, ki plačuje pristojbino. Pri poslopjih, v katerih se dela cuker, morajo se orodje in priprave za vršbo imenovanega podjetja, če so tudi trdno zvezane o poslopjem (vzvidane ali pribite), izpustiti iz računa o skupni vrednosti, po kateri se meri zavarovanje.
V onih slučajih, kjer se hoče zavarovanje dati s hipotekarnim zapisom, sme se po členu III zakona od 7. junija 1881 (Drž. zak. št. 49), najdeni dav-kovni mnogokratnik šteti za ekvivalent nezadolžene hipoteke in sodna cenitev opustiti.
Za dobo od 1. januvarja 1883 do 31. decembra 1898 sme sc računeč vrednost zemljarini podvrženih nepremičnin za hipotekarno zavarovanje davka od cukra vzeti, da je kaka zemljarini podvržena nepremičnina sedemdesetkrat toliko vredna, kolikor iznaša zemljarina brez popuščaja (Drž. zak, št. 18, 1884).
E. S poroštvom kreditnih zavodov stoječih pod državnim nadzorom, pod naslednjimi uveti:
a.) Kreditni zavod, ki hoče prevzeti poroštvo, mora za dotično eukrotvorno dobo, t. j. za čas od 1. avgusta enega leta do konca julija drugega leta dobiti od linančnoga ministerstva dovoljenje, pri puščanji potrošnine od cukra na počak dati zavarovanje sè svojim poroštvom, in iznos, na katerega slove zavezna listina (listina o odgovornosti), ne sme pre-
sezati skupne vsote poroštva, dopuščene v tem dovoljenji, odnosno njenega ne porabljenega dela;
ß) potrošnina, ki jo je opraviti v eni delo-vršbeni dobi, mora najmanj 20.000 gl-iznašali;
7) nobena zavezna listina kreditnega zavoda, k' hoče biti porok, ne sme sluti na manji nego ta iznos (ß).
Potrošnina se pod poroštvom ne pušča na počak takim :
a)	Nad katerih imenjem je bil odprt stečaj (konkurs) in ki v zvršerii stečajni razpravi niso bili odvezani kaznjivega djanja ako bi ga bili okrivljeni, po tem
b)	takim, gledé katerih trdnosti in plačevitosti je sicer znano kaj neugodnega.
Dovoljenje o počaku prestaje samo ob sebi, kadar imetelj kredita ali porokujoči kreditni zavod zapade stečaju ali plačevanje ustavi, če tudi samo za nekaj časa, ali kadar proti imetniku kredita pozneje nastane kateri onih razlogov, ki davkovcu zakonito jcmljö to ugodnost.
Kako morajo biti sestavljene zavezne listine, ki Sl0„< se vlagajo, vidi se iz priloženega vzorca št. 6.	žl'6'
F. Z osobnim poroštvom po meri razpisov finančnega ministerstva od 22. decembra 1857 (Drž. zak. št. 242), in od 25. februvarja 1860 (Drž. zak. št. 50).
Ako ta, ki je dolžan plačati potrošnino, želi poprijeti se zakonito dopuščenega počaka za cuker, kar se ga v cukrotvorni dobi ali v krajšem razdobji davkovno odnese, do nekega določenega maksimalnega iznosa, naj prosi za to pri pristojnem finančnem oblastvu prve stopinje ter naj pové, koliko kredita želi, in kakšno zavarovanje hoče dati za to.
3.	Finančno oblastvo razloča v svojem področji, bivajo li uveti za dovoljenje, da bi se dovolil odlog plačila potrošnine, in v katerem obsegu se ta odlog dopušča. Razloka se davkovcem pismeno priznanja.
4.	Pravica pritegnena finančni upravi v zakonu od 26. junija 1868 (Drž. zak. št. 73), za potrošnino na počak puščeno od dolžnika zahte-

2* meničen vzprijem (akcept), bode se počenši g ' ^ne avgusta 1888 pri davku od cukra rabila obr * V °n'^ s^u^aJ'^’ v katerih po mesečnem a uhu na počak puščeni iznos potrošnine doseza 1 Preseza 5000 gl.
Akcept je treba precej po mesečnem obra-tei.ni1 Pre°ddati uradu potrošnino pobirajočemu, ob Sl0Ve na ii!nos’ kolikor ga prihaja po st ra Unu> in na rok odloga ali počaka (§. 40, od-Vek 3 zakona).
D č	Je bilo zavarovanje za potrošnino na
ak puščeno po propisu dano z nerazdelno od-i2 7,orriosy° treh ali več porokov, naj en porok j ,l nienico, a potrošnine dolžnik naj jo vzprejme n .na to prevede na drugega poroka, in ta zopet sledJ- .preve(*e na nadaljšnjega poroka, in po-nJ> izmed porokov naj jo prevede na urad, ki °)Ira Potrošnino.
rošt	nasProt' zavarovanje dano s po-
nor/0111 kreditnega zavoda, stoječega pod državnim zav?0l0m’ naJ’ potrošnine dolžnik menico, ki jo ta r kzdfi, vzprejme in na ravnost prevede na Cenjeni c. kr. urad.
2(i -^a. men'ce> ki jih po določilu zakona od • junija 1868 finančna uprava na ravnost po-Duslf ^.trasuie) na potrošnine dolžnika o iznosih ]l onih na počak, za katerih založbo je hipote-lâTk° ZavarovanJe dano ali so efekti položeni, v '°, dolžnik sam osobno, ko vpodaje zglasitev, v ° ei Pr' uradu, ki pobira potrošnino, zapiše svoj "Prijem.
Ali take menice smejo se tudi brez osobnega som°S^Va dolžnikovega, popisane z dotičnim izno-jj °1 lovcev in rokom dospetja, ter opravljene ^vzprijemom, istodobno z zglasitvijo preoddati j. U’ 'n v tem slučaji naj se pozneje stori podpis in k ^nan^no U]iravo na ta način, da prejemnik ontrolor svoji imeni podpišeta.
Udo Ž°!eti sose^no' da se te menice za plačilo djj Silvijo v takem kraji, kjer biva kak javen kre-Za^n Zav°d> kakor nacijonalna banka, kreditnica (jj.U^kpvino in obrtnost i. dr. t., ali kaka njih po*
„0, ^ v®eh drugih slučajih, kjer bi to ne bilo mo-Ur h’ tre^a Je menice za plačilo udomiti pri c. kr. t,U' ki pobira potrošnino.
sv Ako sc primeri, da se je cukrotvornici ali ne?lodnemu skladu dovolilo povračilo ali odpisilo r_kdela potrošnine, naj se to vračilo po izteku ’ do katerega je bila potrošnina na počak
puščena, z gotovim plačilom opravi, dočim ima stranka petrošnino dolžna dotično menico po polnem izkupiti.
§• 24.
K §" 41 zakona.
Uradna poizvedba teže kam pošiljanega cukra. Preiskovanje sirupa prostega davka. Vračilo potrošnine v slučaji zadržka, ki brani cuker odnesti.
Vsako odnesenje cukra iz cukrotvornice morajo finančni organi nadzirati in prigledovati.
A.
Pri odnašanji cukra iz cukrotvornice z namenom, da se izvozi čez colno mejo, veljajo glede poizvedovanja teže določila, ustanovljena v §. 2, priloge A, tega zvršitvenega ukaza.
B.
Za davkovno odnesenje, kakor tudi za od-nesenje cukra v svoboden sklad ali v drugo cukro-tvornico brez plačila potrošnine, naj veljajo za poizvedbo čiste teže, odnosno tare naslednja določila:
1.	Ovijala naj se vselej, predno se uporabijo, pod uradnim sodelovanjem izvagajo (§. 13 C tega ukaza).
Samo za sirovi cuker v vrečah sme se tara poprek vzeti da iznaša po 1 odstotek sirove teže, kadar je resnična tara za petino največ manjša. Ako pošiljalec izvoli to povprečno (srednjo) taro, naj v dotični razpredelek zglasitve postavi;
„Vzeta srednja tara“.
............“. A če ima rajši vaganje, da
se najde čista teža, naj v zglasitvi za vsak kos po-slatve pové taro vreče.
2.	Ako se pri sirovem cukru v vrečah mora pozneje poizvedeti, koliko res iznaša tara vreče, ker je ali pošiljalec zglasil drugo taro in ne srednje tare po 1 odstotek ali ker se poprej ni poizvedelo, kolika je tara za res, ali ker se sumi, da je tara
manjša, sme se ta poizvedba tare omejiti na 5 odstotkov skupno k poslatvi spadajočih vreč. Za tega delj izpraznjene vreče smejo se na enkrak izvagati.
Kadar je njih skupna teža manjša od vpo vedane tare, a razlika ne preseza poprek y4 kilograma pri eni vreči, sme se to popolnem pustiti iz računa.
A če se najde, da je pri sirovem cukru poprek vsaka vreča za več nego */4 kilograma ložja, odbije se manjek pri vsaki vreči poslatve od zgla-šene tare.
3.	Ako se povedana tara preskušuje, sme se pri tem postopati po slučajnem izboru (na slepo), a če se pri tem najde razlika od y4 odstotka sirove teže in večja, sme se popolnem pustiti iz računa.
C.
Uradno preiskovanje sirupa zglašenega za davka prosto odnesenje bodi praviloma omejena na barvo in vkus sirupa.
D.
Za vračilo, odnosno odpisilo potrošnine, ki se po §. 41 zakona dodeljuje tedaj, kadar poslatev kaka zapreka zadržuje, ter se ni mogla spraviti iz eukrotvorniee, odnosno svobodnega sklada, naj podjetnik ali njegov namestnik pismeno prosi finančno oblastvo prve stopinje.
§• 25.
K §" 42 zakona.
Določila o odnesenji cukra brez plačila potrošnine, 1. zarad izvoza čez colno mejo, II. zarad shranitve v svoboden sklad ali v kako cukrotvornico.
I.	Odnesenje cukra brez plačila potrošnine čez colno. mejo uravnuje se s propisom v prilogi A.
II.	Glede odnesenju cukra v svoboden sklad ali v kako cukrotvornico ne plačavši potrošnine ukazuje se naslednje:
1.	Vsako odnesenje potrošnega cukra ali sirovega cukra iz eukrotvorniee brez plačila davščine, da se dene v svoboden sklad, ali sirovega in peskastega cukra iz eukrotvorniee ali svobodnega sklada, da se vnese v kako cukrotvornico, treba je poprej pismeno v dvojnem izdatku po priloženem vzorci št. 15 zglasiti pri finančnem organu, ki mu je stalni nadzor eukrotvorniee, odnosno prigled v svobodnem skladu izročen, in če v cukrotvornici ni stalnega nadzora, pri prigledno-okrajnem voditelji finančne straže, v katerega nadzornem okraji biva cukrotvornica.
2.	Finančni organ poizvé težo in vrsto cukra, ki se ima odnašati, vpostavi najdenje in izdatno število, pod katerem se je vpisalo v zglasitvenem vpisniku (§. 21 tega ukaza) in v prodajnem vpisniku (§. 33, št. 3 zakona), v oba primerka zglasitve, ter nakaže poslatev pod uradno zaporo posamnih kosov ali tovora na finančni organ, nadzirajoč podjetje, kateremu je poslatev namenjena, ter mu to istodobno priznani.
Ako poslatev sestoji iz surovega ali peskastega cukra in je namenjena za cukrotvornico ali svoboden sklad v deželah ogerske krone ali v Bosni in Hercegovini, vzame finančni organ ob enem vzorec polarizacije takö, kakor je pisano v prilogi A, točki VI, za izvoz cukra čez colno mejo.
A če je nasproti poslatev namenjena cukrotvornici ali svobodnemu skladu v kraljevinah in deželah zastopanih v državnem zboru. sme se vzdlgnenje vzorca polarizacije opustiti, kadar ni nikakega pomisleka proti odstotku polarizacije, kakor ga je povedala stranka.
3.	Na vožnji poslatve do namenišča držati se je propisov o prevažanji nakazanih Vvoznih stvari, od katerih col ni opravljen.
4.	Nadaljšnji postopek glede poslatev, nakazanih brez plačila potrošnine v svoboden sklad, uravnujeta §. 27 in priloga B tega ukaza.
5.	V oziru na cuker, ki je brez plačila davščine nakazan v cukrotvornico, poizvé finančni cukrotvornico, ki ima poslatev cukra prejeti, nadzirajoči organ po prihodu poslatve število( znamenja in številke posod, pregleda uradne zapore, ové težo in vrsto cukra, in pa tekoče število zapiska, pod katerim je poslatev med prejemke postavljena (§. 33, št. 2 zakona), dene najdenje v oba istopisa zglasitve, in v prejeto priznanilo, dâ najdenje v obeh primerkih zglasitve potrditi podjetniku eukrotvorniee ali njegovemu namestniku, odnosno vozniku, pošlje priznanilo s potrdilom o prihodu poslatve nazaj finančnemu organu, od katerega je
bi>° prišlo, in pridene drugi primerek zglasitve dolžnemu prejemnemu številu prej omenjenega 2apiska kot prilogo.
Podjetnik ali voditelj cukrotvornice, iz katere Je liila poslatev cukra ne plačavši davščine odne-Sena> ima dolžnost, s potrdilom nazaj prejeti pri-Herek zglasitve precej pokazati nadzirajočemu finančnemu organu, in po tem, ko je ta organ na'nj zapisal, da ga je videl, naj ga kot prilogo Pridene dotičneinu izdatnemu številu prodajnega vPisnika za cuker.
Ako podjetnik ali voditelj cukrotvornice te dolžnosti v 14 dnevih po nakazu poslatve (št. 2) izpolni, in v tem roku podjetje nadzirajoči ■nančni organ tudi ne prejme priznanila, da Je poslatev došla v namenišče, ali če se je v Podjetji, ki prejme poslatev cukra, poistinila rïlanjSa teža cukra, nego je bila zglašena za odne-Senje brez plačila davščine, dolžan je podjetnik Precej, da ne zapade zvršilu (eksekuciji), vplačati Potrošnino za cuker, ki je bil brez plačila davščine odnesen in o katerem ni izkazano, da je došel v oamenišče.
fi. 26.
K §" 43 zakona.
Oprava potrošnine za vzorce cukra.
„ Kot vzorec (mušter) cukra v zmislu nasledili določil smatrati je samo količine cukra, atere posamič pri prečiščanem cukru ne prese-2aJ° 400 gramov a pri sirovem cukru 300 gra-m°v teže.
Kadar koli se hočejo vzorci cukra iz cukrotvor 'ce odnesti, treba je to cukrotvornico nadzirajo-,e|au finančnemu organu neposrednje prcdno se naJo odnesti, pismeno zglasiti ter povedati, kakšni s° 6 vzorci in koliko jih je.
Nadzorni organ naj na podlogi tc zglasitve Pogleduje vrsto in število vzorcev zglašenih za Qtiesenje ter preveri se, če ne prestopajo določene maksimalne teže.
Ako se pri tem pregledovanji ne najde °bena spotika, več nič ne brani dotične vzorce kra odnesti. Z uradnimi znamkami zaznameno-Vatl Jih ni treba.
(8iovanl»ch.)
O vzorcih tako odnašanih naj si nadzorni organ piše poseben zabeležek.
Ta zabeležek se završuje vsak mesec in se podjetniku cukrotvornice, odnosno njegovemu namestniku, dd na znanje potrošnina, kolikor je prihaja na dotično količino cukra. Ako naprej opravljeno plačilo davščine ali dovoljeno puščenje davščine na počak proži založbo, naj se njen iznos privzame v eno ali drugo ter na dotični plačilni boleti ali na boleti o počaku odpiše.
Razven teh slučajev dolžan je podjetnik naznanjeno mu potrošnino zadnji čas v treh dneh vplačati pri onem prejemajočem uradu, kateremu potrošnino sploh opravlja.
Za tega delj naj nadzorni organ dotičnemu prejemnemu uradu vsak mesec dd na znanje, koliko dotična cukrotvornica po završku gori omenjenega zabeležka dolguje.
Čisto težo cukra, kar ga je v vzorcih, treba je poizvedeti, ako podjetništvo zahteva; a če ne zahteva, jemlje se v račun propisana maksimalna teža.
Množino takö odnesenega cukra treba je dalje na podlogi završenega zabeležka vsak mesec vpisati v zglasitveni vpisnik, kateremu se pridene zabeležek s pismenimi naznanili, in pa tudi v prodajnem vpisniku — ne odločivši bolete — zapisati med izdatke.
Ako se je potrošnina, kar je prihaja za vzorce cukra, posebej plačala, treba je blagajnično pobotnico o tem priložiti prodajnemu vpisniku.
§. 27.
K §“ 44 zakona.
Svobodni skladi cukra,
Določila o zasobnih svobodnih skladih za cuker obseza priloga B.
V oziru na devanje cukra, od katerega davek ni plačan, v javen blagohram določa se naslednje :
1.	V zmislu §a 6, št. 2 ministerijalnega ukaza od 19. junija 1866 o dajanji dopustil za javne blagohrame (svobodne sklade in blagovnice) [Drž.
75
Priloga
Ji.
zak. od 1. 1866 št. 86], mora se cuker, od katerega davek ni opravljen, shraniti posebej, odločen od vsakega drugega blaga, naj bode colu ali potrošnini podvrženo ali ne.
2.	Obseg odgovornosti, ki jo ima podjetnik javnega blagohrama gledé potrošnine od cukra, in pa gledé glob za dohodarstvene prestopke določa zakon o davku od cukra (§. 4, št. 2 in §• 56).
3.	V oziru na vnašanje cukra; v oziru na jemanje cukra; v oziru na najmanjšo količino cukra, kar se ga ima na enkrat odnesti; v oziru na odnašanje cukra za izvoz čez colno mejo; v oziru na zaznamenanje cukra, od katerega je davek opravljen, in ki ide v svoboden promet, z uradnimi zapornicami; v oziru na obliko zglasitve za odnesenje cukra; dalje v oziru na opravo potrošnine; v oziru na uvete za odnesenje cukra, podvrženo plačilu davščine; v oziru na odnesenje cukra brez plačila potrošnine v cukrotvornico in v oziru na ovedo-vanje zaloge veljajo dotična ukazila pravilnika za zasobne svobodne sklade cukra. (Priloga B, št. 6, 7, 8, 9 in 10).
Z ozirom na uradno sozaporo, ukazano v §. 6, točki 3 gori omenjenega ukaza od 19. junija 1866 in z ozirom na pisanje hranišne knjige zapovedano v istem paragrafu, točki 5, v katero gre vsako shranitev posamič vpisati, dopuščajo se vendar naslednje polakšice:
a)	Ako se posamni kosi najdejo nepremenjeni z nepokvarjeno uradno zaporo, dopuščeno je
- pri jemanji iz sklada, če se vpové ista sirova in čista teža, katera je pri devanji v sklad bila poizvedena, zadovoljiti se s pozvedbo sirove teže nekih na slepo vzetih kosov ter ovedbo čiste teže opustiti, pod uvetom, da se pri ti ovedbi sirove teže ni našel nikak pomislek.
b)	Pri ovedovanji zaloge sme se z ozirom na to okolnost, da so posamezne vložbe cukra v hranišče posebej vpisane v hranišno knjigo, vaganje omejiti na posamezne take vložbe. Ako bi se pa pri tem našla kaka spotika, mora se izvesti ovedba vse zaloge.
Kadar se zaloga prigleduje po posameznih vložbah, izračunih je, kakor se razumeva samo ob sebi, umanjek (točka 10 pravilnika za zasobne svobodne sklade), samo z ozirom na vsako posamno vložbo privzeto v poskus na slepo.
§. 28.
K §u 45 zakona.
Olajšujoči izimki od določil, navedenih v §§. 14 do vštevši 41, po v tem §. 42 a) za-kona za one cukrotvornice, ki delajo cuker v §. 1, št. 2 imenovane vrste.
Pri podjetjih, ki narejajo cuker v §. 1, št. 2 omenjene vrste, ni treba stalnega nadziranja cukrotvornice. A te cukrotvornice so dolžne pisati si V« pravi narejni vpisnik po vzorci št. 16.
Tiskanico za ta narejni vpisnik daje finančno oblastvo prve stopinje podjetnikom za povračilo napravnih troškov v paginiranih in parafiranih sešitkih, katerih nit leži pod uradnim pečatom.
Predno se komu izroči, zapišejo se na vsakem sešitku imena podjetnikov in stajališča podjetij.
Kaj naj se vpisuje v ta vpisnik, videti je M dotičnih napisov nad vsakim razpredelkom. Vpisi naj se opravijo vselej neposrednje pred uporabo dotične sirovine, odnosno po dokončanem ocukro-valnem postopku in pred prenesenjem v dotične izparilnice in delne priprave. Kar se cukra vsak dan dogotovi, treba je vsak dan najpozneje do
6.	ure zvečer vpisali v narejni vpisnik. Ako se kaj cukra iz že vpisanih zalog cukra odvzame zarad predelovanja, treba je to precej poočititi v vpisniku.
1 a vpisnik je vsak mesec završiti in s prodajnim vpisnikom (točka 10) vred predložiti finančnemu oblastvu prve stopinje. Narejni vpisnik naj se takö završuje, da se z ene strani med prejemke vpisane količine cukra (stolpec IV) in z druge strani v teku meseca za podelovanje izdane količine (stolpec V) seštejejo in razlike obeh vsot P°' očitijo.
1 e razlike, odbivši množine cukra, kar jih je v istem meseci po prodajnem vpisniku bilo odnesenih iz cukrotvornice, sestavljajo računskim pra' vilom primerne zaloge, ki jih je kot prvo število vpisati v narejni vpisnik (v stolpec IV) za prvi naslednji mesec.
Z ozirom na oproščenje od stalnega uradnega nadzora in z ozirom na narejni vpisnik, ki se p^e v teh cukrotvornicah, ukazuje se za-nje k posam-nim določilom §§. 14 do vštevši 42 a) zakona naslednje, namreč;
1. K §» 14.
V spisku delnih priprav in posod za hranjenje j^ifienjenih, o katerem se govori v §. 14, št. 2 za-na> morajo po svoji prostornini biti povedane vse °ne posode in delne priprave, ki so za *pravično sanje narejnega vpisnika važne.
, V opisu tehničnega postopka (§. 14, št 3 za-na) povedati je tudi, koliko časa potrebuje vsak vP|snik vpisovani stadij nareje, ter je opis sploh llfediti takč, da je lahko moči iz njega posneti mo-ente merodavne za pisanje vpisnika.
Vsakdanji čas delovršbe v opisu (§. 14, št. 1 Koria) naj se izpušča z ozirom na to, kar se v niže st°ječi točki 3 ukazuje.
2.	K §o 16.
1’ako pri že obstoječih, kakor tudi pri bodočih a°vih cukrotvornicah gori omenjene vrste ne bode treba ograje.
3.	K §u 17.
, Vzprijemaje najdenje naj se one posode in . e priprave, ki so važne za pravšno pisanje Pisnika in za prigled, merijo z vlito vodo ter je na •Pn poočititi, koliko katera drži.
Naznanilo o začetku dela naj obseza:
a) težo zaloge cukra, ki je v prostorih cukro-tvornice ;
^ vrsto tvarine, iz katere se cuker dela (n. pr. škrobna moka);
^ prostore, v katerih se narejeni cuker hrani, in
^ dan, katerega se začne delo, in kdaj se pre-vidoma dokončd.
To delovršbeno naznanilo je v dvojnem izdatku (Ja,i cukrotvornico nadzirajočemu finančnemu ^a*u, ki naj se preveri, je li res, kar je v nazria-i' povedano, ter opravivši uradni posel en potrjen lrnerek tega naznanila vrne podjetništvu.
. Potrjeni primerek naznanila hranili je v obrt-" prostorih in uradnikom in nameščencem, ki se b|ljajo za nadzor, predložiti v vpogled, kadar bi
a*itevali.
Ako se druge v prvotnem naznanilu ne ime-ane tvarine določijo v podelovanje, ako sc pro-11 hranjenje kakô premené ali če se premeni
tehnični postopek, treba je to najmanj 24 ur poprej gori omenjenemu finančnemu organu naznaniti, in sicer tudi v dvojnem izdatku, o čemer se postopa, kakor je bilo gori rečeno.
Z uradnim potrdilom nazaj dana naznanila priložiti je narejenemu vpisniku.
4.	K §u 19.
Podjetniku je na voljo, tudi pri krajšem ustav-jenji dela nego na štiri tedne opraviti davek od dogotovljenega cukra, ali pa privzeti ga v počak; in v tem slučaji prepusti mu se cuker v svoboden razpolog z dolžnostjo, spraviti ga iz cukrotvornice, predno se delo vnovič začne.
Pod zaporo se gotovi davkovni cuker, kar ga ostane, da davek od njega ni plačan, med ustavljenim delom ne deva, tudi je dopuščeno, nedogotov-ljeni davkovni cuker pustiti v cukrotvornici brez sozapore.
Samo v slučaji popolnega dokončanja delovršbe v dotični cukrotvorni dobi uporabljajo se zmislu primerno določila §* 19 zakona tudi na cukrotvornice, o katerih se tukaj govori.
5.	K §u 23.
Ker ni stalnega nadzora, podjetnik tudi ni dolžan dajati stanišč.
6.	K §u 24.
Gotovi prodatni cuker, kolikor se ga naredi, treba je, ustanovivši mu težo, spraviti v zaprte prostore. vendar brez uradnega sodelovanja, in to s koncem vsakega dne najdalje do 6. ure zvečer in naj se v narejni vpisnik zapiše, da je bil djan v hranišče.
Ako kaj tega cukra, ki je že vložen v hranišče, pride nazaj zarad predelovenja, treba ga je precej poočititi v narejnem vpisniku.
7. K g" 26.
Zaznamenanje cukra, od katerega je plačan davek, z uradnimi zapornicami ne zahteva se pri eukru v §. 1, št. 2 omenjene vrste.
8.	K §129.
Na mesto slalnega nadzora prihajajo večkratne pregledbe cukrotvornice.
9.	K §" 30.
S cukrorn v §. 1, št. 2 zakona imenovane vrste treba je pri ovedovanji zaloge, če se najde, da ga je manj ali pa več, postopati takö kakor sè sirovim cukrom.
V podlogo poizvedbi zaloge naj služita narejni in prodajni vpisnik.
10.	K §§. 33 in 34.
Podjetnik ima razven narejnega vpisnika, ki nadomešča v §. 33, št. 1 zakona ukazani zapisek, še samo prodajni vpisnik pisati, kakor je zapovedano.
Kjer ni ograje, treba je namesto njenih vrat povedati v prodajni boleti ona vrata cukrotvornice, skozi katera se narejeni cuker odnaša. Samo ob sebi se razumeva, da finančni organ ne potrjuje vpisa v narejni in prodajni vpisnik in da ni treba povedati odstotkov polarizacije.
11.	K §u 37.
Zglasitev za odnesenje davkovnega cukra mora se vsekakor 12 ur pred namerjanim odne-senjem vpodati organu določenemu za nadzor. Finančnemu oblastvu prve stopinje se daje oblast, na podjetnikovo prošnjo ta rok skrajšati v toliko, kolikor pravočasna oprava uradnega prigleda dopušča. Ukazila dana v §. 21 tega zvršitvenega ukaza o zglasitvi in nje vpisu naj se uporabljajo tudi tukaj.
12.	K §u 38.
Na enkrat ne sme iz cukrotvornice izstopiti manj nego 100 kilogramov cukra, razven ko bi ga v hraniščih ne bilo več toliko.
Za poslatve cukrovih vzorcev, katere posamič ne smejo presezati 100 gramov teže, to določilo ne veljâ.
Pri odnašanji takšnih vzorcev ne zahteva se n zglasitev.
Ali podjetnikova dolžnost je, pisati si žabe ležek o odnesenih vzorcih, iz katerega mora biti očitno, kateri dan in katero uro so bili vzorci odneseni, koliko jih je odnesenih, koliko vagajo in kdo jih prejel.
Ta zabeležek naj finančni organi vsako četrt leta završijo in podjetniku cukrotvornice dadb na znanje potrošnino, kolikor je prihaja od vzorcev.
Podjetnik jo mora zadnji čas v treh dneh opraviti pri onem prejemnem uradu, pri katerem plačuje potrošnino.
Za tega delj bode finančni organ tudi vsak mesec dotičnemu prejemnemu uradu dal vedeti, koliko je podjetnik po završku zabeležka dolžan plačati.
Gledé vpisovanja v prodajni vpisnik držati se je tega, kar veleva §. 26 tega zvršitvenega ukaza.
13. K §" 41.
Ker cukra v §. 1, št. 2 omenjene vrste ni treba zaznamenovati z uradnimi znamkami, to za-znamenovanje tudi ni uvet odnesenju takega cukra iz cukrotvornice.
Če se takšen cuker v zabojih, sodih ali bečvah dostavi k uradnemu obravnovanju, sme se za taro pri zabojih vzeti 12, a pri sodih in bečvah 10 odstotkov sirove teže. Ako bi podjetnik ne bil zadovoljen s tem, zahteva se, da bodi teža teh posod, še predno se uporabijo, v pričo finančnega organa poizvedena.
Kar se tiče notranjih ovijal (n. pr. škatlice, stekleničice, kartoni) pri sladovem izlečku, kulêrjih, sladovlh bonbonih i dr. t., sme se tara teh ovijal določiti s poskusnim vaganjem nekih vzorcev teh ovijal, ki jih podjetnik predloži.
Posledek te določbe je poočititi v zapisniku o najdenji.
Vzorce ovijal, katera se imajo rabiti, hraniti je pri finančnem organu, ki nadzira podjetje, in on naj pazi na to, da se ne uporabijo ložja ovijala.
Kadar se povedaua tara za zaboje, sode, bečve in druga ovijala popregleduje, sme se ravnati p° slučajnem izboru, in če se pri tem pokaže razlik» od ne več nego 1/i odstotka sirove teže, naj se popolnem pusti iz računa.
14. V zgornjem ne omenjeni §§. 15, 18, 20 21, 22, 25, 31, 32, 35, 36, 39, 40 in 42 a) zakona, in zvršitvena določila izdana k njim uporabljajo se popolnem tudi na one cukrotvornice, ki delajo cuker v g. 1, št. 2 zakona imenovane vrste.
Za odnesenje takega cukra brez plačila ščine zarad izvoza čez colno mejo naj se v uporabljajo določila obsežena v prilogi A k
dav-
obče
§-2
^°ga zvršitvenega propisa, vendar z naslednjimi
Premenami :
a)	Za izvoz pripuščajo se tudi poslalve, ki imajo najmanj 100 kilogramov čiste teže;
b)	za izvoz namenjeni cuker naj se vaga po zgornjih določilih (točka 13);
v kot pošiljalni urad naj službuje samö tisti finančni organ, kateri cukrotvornico nadzira;
r) izvozno vpoved je podajati samo v dvojnem izdatku; in primerek je po zvršenem rešilo priložiti dopovednemu vpisniku izvozne col-nije, a drugi primerek s priznanilom, ko nazaj pride od izvozne colnije, prodajnemu vpisniku cukrotvornice;
e) določila priloge A o vzdiganji vzorcev polarizacije in njih pošiljanji na kmetijsko-kemijsko poskuševališče na Dunaji, in takö tudi določila o izdajanji nakaza o izvozni bonifikaciji in nje izplačilu ne uporabljajo se na cuker vrste v §. 1, št. 2 imenovane, kakor se razumeva samo po sebi.
§• 29.
K §u 60 zakona.
V §. 60 zakona zapovedani zglasitvi zaloge Podvržen je tako cuker, ki je v čolni okoliji narejen, aa°r tudi iz kake vnanje dežele izvirajoči cuker yrste imenovane v §. 1. št. 1 zakona (repni cuker ,n vsak cuker enakšne vrste, kot potrošni cuker, 11 tudi kot sirov cuker). Zglasitve zaloge je pis-‘Oeno vpodajati po priloženem vzorci št. 17 v dvoj-nein izdatku. Golice za to zglasitev moči je dobiti *a povračilo napravnih troškov pri vsakem oddelku nančne straže, na Dunaji tudi pri potrošninskih Uradih na mestnih mejah (linijah).
, Organe, katerim je podajati zglasitve, razglasi0 finančna deželna oblastva z deželnimi zakoniki !n ukazniki in po deželnih novinah (časnikih), akor tudi po občinskih županstvih.
Zaloge cukra se uradno pokonstatujejo. Po-Sßstniki ne plačujejo davka od njih.
Podjetniki cukrotvornic, ki so v delovršbeni ^°bi 1887/88 naredile kaj potrošnega cukra ter j da bi se potrošni cuker, kolikor ga biva • dne avgusta 1888 in ga je treba za pravilno Pr°dajo na tri mesece, pustil v cukrotvornici, naj
za dotično dopuščenje zadnji čas do 15. dne julija 1888 pismeno prosijo finančno oblastvo prve stopinje, v katerega okraji se nahaja cukro-tvornica.
V prošnji je izkazati :
1.	Koliko primeroma se potrebuje potrošnega cukra za pravilno prodajo na tri mesece,
2.	koliko cukra bode previdoma 1. dan avgusta 1888 v cukrotvornici,
3.	da bivajo varna, za uradno sozaporo pri-ležna hranišča znotraj cukrotvornice.
Ako se podjetniku dodeli prošeno dopuščenje, poizvé se uradno teža cukra, kar ga je 1. dan avgusta 1888, na podlogi zglasitve o zalogi (št. 1), ter se cuker dene v hranišča za-nj določena in opravi uradna sozapora, za katero finančna uprava priskrbi taške.
Za zalogo djano v hranišča osnuje se poseben zapisek ter va-nj vpiše teža te zaloge, in kadar koli se kaj cukra iz hranišč vzame. Ko zaloga poide, a zadnji čas do 3. novembra 1888 treba je ta zapisek po finančnem oblastvu prve stopinje poslati na finančni računski oddelek III v finančnem mini-sterstvu.
Odnesenje teh zalog cukra iz cukrotvornice mora do konca oktobra 1888 biti dovršeno. Držati se je gledé njih propisov o odnašanji davkovnega cnkra; samo da je odnesenje davka prosto ter bode za to v dotičnih zglasitvah o odnesenji namesto iznosa potrošnine vpostaviti opomnjo, da cuker, ki se ima odnesti, izvira od zaloge cukra, ki je bila dne 1. avgusta 188 s	meterskimi
centi zarad davka prostega odnesenja pod uradno sozaporo vložena v hranišče.
Ker ta cuker prejde v svoboden promet, mora se — kakor se razumeva samo ob sebi — tudi z uradnimi zapornicami opraviti, kakor je propisano.
§. 30.
K §“ 61 zakona.
V času od 1. do poslednjega dnea vgusta 1888 opravlja se davkoven cuker, kar ga je pri teh, ki tržijo s cukrom, ki prodajejo cuker ali ki imajo obrt, v katerem se rabi cuker (§. 16 tega ukaza), ali kateri na novo začno takšno trgovino ali tak obrt, z uradnimi zapornicami, ako ni brez ovijala zarad prodaje, trošenja ali kake drugačne uporabe.
Prej omenjene osobe imajo dolžnost, razven zglasitve po §. 29 tudi oni cuker, ki ga v teku meseca avgusta 1888 vnesö v svojo obrtovalnico in ki še nima uradnih zapornic na sebi, v 24 urah zarad nameščenja uradnih zapornic pismeno v dvojnem izdatku zglasiti pri finančnem organu, katerega finančno oblastvo prve stopinje v to določi.
Nameščaje uradne zapornice postopati je po določilih §a 15 III, št. 1 do 6 tega ukaza.
Počenši od 1. septembra 1888 mora ves eu" ker, kar ga imajo prej omenjene osobe, če se žara prodaje na drobno ali zarad trošenja ali kake druge uporabe ne mora vzeti iz ovijala, na katerem s° uradne znamke, biti pod uradnimi znamkami, ^el bi sicer te osobe bile po g. 28 zakona dolžne izka' zati, odkod so prejele cuker, in da je davek ali c0 od njega opravljen.
Dunajewski s. r.
Vzorec št. 1.
(K §“ 3.)
Zastavilnica.
Niže podpisani........................................................................kot podjetnik
cukrotvornice v...........................................pop. št............................ima dolžnost,
ûa ta slučaj, ako bi izvozna bonifikacija, ki se po zakonu od....................................... 1888,
zak. št...........dodeljuje pri izvozu cukra v §. 1, št. 1 zakona imenovane vrste čez colno mejo,
v delovršbeni dobi od 1. avgusta . . . . do 31. julija .... za vkupno avstro-ogersko colno okolijo P>’esezala 5,000.000 gl., dati državni blagajni nadomestilo po določilih §a 3 gori omenjenega zakona in
2a to nadomestilo na podlogi razpisa finančnega ministerstva od............................................
Dfž. zak. št..............................................zavarovati..............goldinarjev.
Niže podpisani..........................................................daje tedaj v zavarovanje tega
nadomestila od...........................gl. reci............................................z morebitnimi
6 odstotki zamudnih obresti in troški izterjevanja s tem.................................(natančno zazna-
fnenanje vrednotnih papirjev pristavljaje datum, številko, številko serije in oddelka, število kuponov in talonov) c. kr. erarju v zastavo, ki so bili zarad pridobljenja zastavne pravice položeni pri (tu se imenuje '''agajnica).
Dalje izreka niže podpisani........................svoje privoljenje v to, da naj v slučaji, ako bi
Se gori omenjeni iznos nadomestila s kakimi postranskimi pristojbinami vred o pravem času ne plačal, c- k. erar ima pravico, brez vsega drugega, sosebno brez vsake sodne intervencije gori imenovane vred-tl°tne papirje na borsi prodati in iz skupila razdolžiti ostanek nadomestila s kakimi postranskimi Pristojbinami vred.
V kakih pravdah, v katerih je fiskus tožnik, in zarad izdelanja dotičnih zavarovalnih in zvršilnih
Sredstev imej c. kr. finančna prokuratura v............................pravico obrniti se na ona sodišča,
ki bivajo tam, kjer ima ona svoj sedež, in ki bi bila pristojna razločiti take pravde in dovoliti taka zava-rtJvalna in zvršilna sredstva, ako bi toženec (toženci) v......................stanoval (stanovali).
V posvedočbo tega poverjeni podpis.
(Datum.)
(Podpis.)
Vzorec št. 2.
(K §u 3.)
Zastavilnica.
Niže podpisani.......................................................................kot podjetnik
cukrotvornice v . .	.	..............................pop. št.............................ima dolžnost,
na ta slučaj, ako bi izvozna bonifikacija, ki se po zakonu od....................................... 1888,
Drž. zak. št...........dodeljuje pri izvozu cukra v §. 1, št. 1 zakona imenovane vrste čez colno mejo,
v delovršbeni dobi od 1. avgusta .... do 31. julija .... za vkupno avstro-ogersko colno okolij0 presezala 5,000.000 gl., dati državni blagajni nadomestilo po določilih §" 3 gori omenjenega zakona in
za to nadomestilo na podlogi razpisa finančnega ministerstva od........................................•
Drž. zak. št.............................................zavarovati...............goldinarjev.
Niže podpisani............................. daje tedaj v zavarovanje tega nadomestila do iznosa
od........................gl. reci.................................z morebitnimi 6 odstotki zamudnih
obresti in troški izterjevanja s tem (natančno zemljeknjižno zaznamenanje nepremičnine) kot hipoteko in privoljuje, da se na baš Imenovani nepremičnini brez vsega drugega za c. kr. erar vknjiži brezuvetna zastavna pravica v zavarovanje iznosa od....................... . goldinarjev sè 6 odstotki obresti.
V	kakih pravdah, v katerih je liskus tožnik, in zarad izdelanja dotičnih zavarovalnih in zvršilnih
sredstev imej c. kr. finančna prokuratura v........................pravico obrniti se na ona sodišča,
ki bivajo tam, kjer ima ona svoj sedež, in ki bi bila pristojna razločiti take pravde in dovoliti taka zavarovalna in zvršilna sredstva, ako bi toženec (toženci) v....................stanoval (stanovali).
V	posvedočbo tega poverjeni podpis.
(Datum.)
(Podpis.)
Vzorec st 3. (K §u 3.)
Nerazdelno-zavezna listina.
Niže podpisani.....................................................................kot podjetnik
cukrotvornice v........................................pop. št............................ima dolžnost
na ta slučaj, ako bi izvozna bonifikacija, ki se po zakonu od........................................ 1888,
zak. št. . . . dodeljuje pri izvozu cukra v §. 1, št. 1 zakona imenovane vrste čez colno mejo, v delovršbeni dobi od 1. avgusta .... do 31. julija .... za vkupno avstro-ogersko colno okolijo presezala 5,000.000 gl., dati državni blagajni nadomestilo po določilih §* 3 gori omenjenega zakona in
Za to nadomestilo na podlogi razpisa finančnega ministerstva od.............................................
Drž. zak. št..............................................zavarovati...............goldinarjev.
Niže podpisani..................................................(značaj in stanovališče) zavezujejo
Se tedaj s tem, da hočejo c. kr. erarju za pravšno in točno opravo tega nadomestila do iznosa od
• • .	. , gl. reci . . ............................z morebitnimi šestodstotnimi zamudnimi obrestmi
troški izterjevanja kot poroki in plačniki biti odgovorni.
V	kakih pravdah, v katerih je liskus tožnik, in zarad izdelanja dotičnih zavarovalnih in zvršilnih
sredstev imej c. kr. finančna prokuratura v..........................pravico obrniti se na ona sodišča,
k* bivajo tam, kjer ima ona svoj sedež, in ki bi bila pristojnar azločiti take pravde in dovoliti taka zava-r°valna in zvršilna sredstva, ako bi toženec (toženci) v............. . . stanoval (stanovali).
V	posvedočbo tega poverjeni podpisi.
(Datum.)
(Podpisi.)
(Slo.enUch.)
7«
Vzorec st. 4. (K §» 3.)
Zastavilnica.
Niže podpisanemu
kot podjetniku cukrotvornice
v ............................pop. št...........bilo je z razpisom c. kr.............................•
dd................................št............puščanje na počak potrošnine od cukra, kar se ga iz te
tvornice v času od..................................do..................................odnese iz cukro-
tvornice do iznosa od.............gl., reci.............................................dovoljeno pod
uveti in pridržki, ki o tem zdaj veljajo ali ki bi jih c. kr. finančno oblastvo v bodoče propisalo.
Niže podpisani .	..............................................ima dolžnost, dati zavarovanje
za ta počak.
Niže podpisani..........................................................................kot podjetnik
cukrotvornice v.................................... pop. št...............................ima tudi dolžnost
na ta slučaj, ako bi izvozna bonifikacija, ki se po zakonu od . .....................................1888
Drž. zak. št...........dodeljuje pri izvozu cukra v §. 1, št. 1 zakona imenovane vrste čez colno mejo,
v delovršbeni dobi od 1. avgusta .	. . do 31. julija .... za vkupno avstro-ogersko colno okolij0
presezala 5,000.000 gl. dati državni blagajni nadomestilo po določilih §a 3 gori omenjenega zakona m za to nadomestilo na podlogi razpisa finančnega ministerstva od.......................................•
Drž. zak. št. ..............................................zavarovati..............goldinarjev.
Niže podpisani...............................................................daje tedaj v zavarovanje
gori omenjene na počak puščene davščine do iznosa od.....................gl., reci......................
..............................in pa gori omenjenega nadomestila do iznosa od....................gl., reci
........................................z morebitnimi 6°/0 zamudnimi obrestmi od obeh iznosov in
kakimi troški izterjevanja vred s tem (natančno zaznamenanje vrednotnih papirjev po vseh njih znakih) c. kr. erarju v zastavo, ki so bili zarad pridobitve zastavne pravice položeni pri (tu se imenuje blagajnica)-
Dalje izreka niže podpisani.............. . . svoje privoljenje v to, da naj v slučaji, ako hi
se gori omenjeni iznos nadomestila s kakimi postranskimi pristojbinami vred o pravem času ne plačah c. kr. erar ima pravico, brez vsega drugega, sosebno brez vsake sodne intervencije gori imenovane vrednotne papirje na borsi prodati, in iz skupila razdolžiti ostanek nadomestila s kakimi postranskimi pristojbinami vred.
V kakih pravdah, v katerih je fiskus tožnik, in zarad izdelanja dotičnih zavarovalnih in zvršilnih
sredstev imej c. kr. finančna prokuratura v..........................pravico obrniti se na ona sodišča,
ki bivajo tam, kjer ima ona svoj sedež, in ki bi bila pristojna razločiti take pravde in dovoliti taka zavarovalna in zvršilna sredstva, ako bi toženec (toženci) v.....................stanoval (stanovali).
V posvedočbo tega poverjeni podpis.

(Datum.)
(Podpis.)
Vzorec št. 5.
(K §* 3.)
Zastavilnica.
Niže podpisanemu...................................................kot podjetniku cukrotvornice
v............................pop. št.............bilo je z razpisom c. kr..............................
^................................št. ... . puščenje na počak potrošnine od cukra, kar se ga iz te
Ivorniee v času od . ............................................do............................................ . odnese iz cukrotvornice do iznosa od.................................................................gl., reci.dovoljeno pod
uveti in pridržki, ki o tem zdaj veljajo ali ki bi jih c. kr. finančno oblastvo v bodoče propisalo.
Niže podpisani ..................................................ima dolžnost, dati zavarovanje
Za ta počak.
Niže podpisani .	..............................................................kot podjetnik
cukrotvornice v............................ pop. št. . .'.............................ima tudi dolžnost
öa ta slučaj, ako bi izvozna bonifikacija, ki se po zakonu od..................................... 1888,
Drž. zak. št.........dodeljuje pri izvozu cukra v §. 1, št. 1 zakona imenovane vrste čez colno mejo,
v delovršbeni dobi od 1. avgusta . . . do 31. julija ... za vkupno avstro-ogersko colno okolijo pi’esezala 5,000.000 gl. dati državni blagajni nadomestilo po določilih §a 3 gori omenjenega zakona in
Za to nadomestilo na podlogi razpisa finančnega ministerstva od.........................................
Drž. zak št....................... ....................zavarovati..............goldinarjev.
Nižd podpisani.................................. . daje tedaj v zavarovanje gori omenjene na počak
Puščene davščine do iznosa od ................gl. . . kr., reci......................................gl.
•	. . . kr. in pa gori omenjenega nadomestila do iznosa od...................gl.............kr., reci
•	......................gl...........kr. z morebitnimi 6°/0 zamudnimi obrestmi od obeh iznosov in
kakimi troški izterjevanja vred s tem (natančno zemljeknjižno zaznamenanje nepremičnine) kot hipoteko in privoljuje, da se na baš imevovano nepremičnino brez vsega drugega za c. kr. erar vknjiži brezuvetna
zastavna pravica v zavarovanje iznosov od..............gl. reci in od....................gl. av. v. sè šest
odstotki obresti.
V kakih pravdah, v katerih je fiskus tožnik, in zarad izdelanja dotičnih zavarovalnih in zvršilnih
sredstev imej c. kr. finančna prokuratura v . .........................pravico obrniti se na ona sodišča,
k' bivajo tam, kjer ima ona svoj sedež, in ki bi bila pristojna razločiti take pravde in dovoliti taka zava-r°valna in zvršilna sredstva, ako bi toženec (toženci) v.........................stanoval (stanovali).
V posvedočbo tega poverjeni podpis. (Datum.)
(Podpis.)
7(i *
Vzorec št. 6.
(K §» 3.)
Nerazdelno-zavezna listina.
Gospodu...........................................................kot podjetniku cukrotvornice
v ...........................pop. št............bilo je z razpisom c. kr...........................• •
dd................................št............puščanje na počak potrošnine od cukra, kar se ga iz te
tvornice v času od.................................do............... .................odnese iz cukrotvornice do iznosa od.................................................................gl., reci. dovoljeno pod uveti in pridržki,
ki o tem zdaj veljajo ali ki bi jih c. kr. finančno oblastvo v bodoče propisalo
Gospod I. 1. ima dolžnost, dati zavarovanje za ta počak.
Niže podpisani.......................................................................kot podjetnik
cukrotvornice v......................................pop. št............................ima tudi dolžnost
na ta slučaj, ako bi izvozna bonifikacija, ki se po zakonu od . .	............................. 1888,
Drž. zak. št............dodeljuje pri izvozu cukra v §. 1, št. 1 zakona imenovane vrste čez colno mejo,
v delovršbeni dobi od 1. avgusta ... do 31. julija .... za vkupno avstro-ogersko colno okolijo presezala 5,000.000 gl. dati državni blagajni nadomestilo po določilih §a 3 gori omenjenega zakona in
za to nadomestilo na podlogi razpisa finančnega ministerstva od ......................................•
Drž. zak. št.............................................zavarovati goldinarjev.
Niže podpisani ................................................(značaj in stanovališče) zavezujejo
se tedaj s tem, da hočejo c. kr. erarju za pravšno in točno plačilo potrošnine od cukra na počak puščene
po gori omenjenem dovoljenji do iznosa od...........................gl., reci.........................•
in pa za pravšno in točno opravo gori omenjenega nadomestila do iznosa od.............................
reci..........................................z morebitnimi 6 odstotki zamudnih obresti od teh iznosov
in kakimi troški izterjevanja vred kot poroki in plačalci biti odgovorni.
V kakih pravdah, v katerih je fiskus tožnik, in zarad izdelanja dotičnih zavarovalnih in zvršilnil'
sredstev imej c. kr. finančna prokuratura v...........................pravico obrniti se na ona sodišča,
ki bivajo tam, kjer ima ona svoj sedež, in ki bi bila pristojna razločiti take pravde in dovoliti taka zavarovalna in zvršilna sredstva, ako bi toženec (toženci) v.......................stanoval (stanovali).
V posvedočbo tega poverjeni podpisi.
(Datum.)
(Podpis.)
o prevožnji cukra, posredovani po
oo
oo
S
t/3
ä
CS3
e«
N
'j?
o
&
*8 ^		■g ©
3 to VK ô K		© O
	S3	d N
	>v Oj	f2 'S >N
•M
d
o)
►
ts
£
'S
©
©
cd
Vzorec st. 8.
(K §“ 13.)
Kronovina:	Finančni okraj:
Davkovni okraj :
^ukrotvornica lirmc
Vkladno	Izkladno
naznanilo, ob enem odvagalniea št . . .
,	.	.	, . potrošnega
Podpisani daje po §. 24 zakona o davku od cukra na znanje, da prinese nekaj ^~ovega'.. cukra,
Va8a primeroma
*z delovršbenega prostora št. Za hranjenje št. . . . dne
kilogramov v prostore . . 18 .
ir> da
so prepisano vaganje tega cukra začne o
odvzame...................kilogramov iz prostora
za hranjenje št. .	.	. zarad predelovanja v delo-
vršbenih prostorih št. . . dne............18 .
. dopoldne popoldne
dne
18
I.	I.
Delovršbe voditelj.
. dopoldne
Preiet0 dne................................18 . . ob . . un
I.	I.
linančni organ.
Opomnja. One tiskane podatke, ki se ne prilegajo naznanilu, treba je prečrtati,
(Zadnja stran.)
Odvagalnica
k onostranskemu naznanilu.
(V porabo za finančni organ.)
Način ovijala številke posamnih kosov in posod	Sirova teža	Srednja tara	Tara po vaganji	čista teža cukra od		Vpisano			( (poinnja
				najmanj j pod 99-5	99-5		med prejemke	med izdatke		
				odstotkov polarizacije					
	kilogramov			kilogramov		zapiska 1		'zapiska 2	
1	2	3	4	5	G	7	8	9	
%						•			
Skup . .									
dne....................18 . . ob . .uri — poldne.
I. I.
finančni organ.
Oponinja. Ako bi cuker ne bil ovit, izpusti se — kakor je samo ob sebi razumno — vpis sirove teže in tare-
o odprtji posod za cuker s pokvarjeno uradno zaporo.
>* <0 «
£ cos
OJ
«>
—
S3
N
(S<OT«n|,ch,)
77

«
l
J
Vzorec št. 10.
(K §» 20.)
Krono vina:	Finančni okraj:
Davkovni okraj:
1.
Z h p i s e k
° vaganji po §. 24 zakona o davku od cukra za cukrotvornico Urine.........
•...........v..................................za mesec................18
k . . . . poli s . . . . prilogami.
Završek.
Po glasu strani lista št.	čista teža kilogram			
	v hranišče djanega		za predelovanje določenega	
		c u k r	a o d	
	najmanj	pod	najmanj	pod
	99-5 odstotkov polarizacije			
1				
2				
3				
itd.				
Skup .				
Odbivši pritično vsoto izdatkov .			preneseno	zapisek 1
Ostane zaloga .			za mesec	. 18 . .
.......................dne...................18 . .
I. I.,	I. I.,
finančni organ.	delovršbe voditelj,
^pomnja. Število naznanil spadajočih pod eno vpisno število postaviti je v obliki drobca pod tekoče število.
Podatek po $. 24 zakona o davku od cukra opravljenega vaganja dodelanega prodatnega cukra, kar ga prihaja iz nareje.											
Tekoče število Število prilog	Dan	Ura	Dan, odnosno prejšnjih 24 ur, za katere velja vpis	Vrsta cukra po imenu v trgovini navad- nem	čista teža v liranišče vloženega cukra od naj‘. I pod '»anj ‘ 99-5 1		Pona- zna- nilni št.	Številka prostora, kamer se je cuker vložil	Potrdilo vpisa sè strani		Opomnja
	vpisa				odstotkov polarizacije kilogramov				vodi- telja delo- vršbe	finanč- nega organa	
1	%		3	■1	5		6	7	8		9
, \	<•»		j								
	Skup stran lista .										
Podatek po 24 zakona o davku od cukra opravljenega vaganja za predelovanje namenjenega cukra.											
Tekoče število Število Prilog	Dan	Ura	Dan, odnosno prejšnjih 24 ur, za katere velja vpis	Vrsta cukra po imenu v trgovini navad- nem	čista teža za predelovanje namenjenega cukra "''•i . 1 pod manj j){ . 90-5 1		Pona- zna- l lil ni št.	Številka prostora, iz katerega se je cuker vzel	Potrdilo vpisa sè strani		Opomnja
	vpisa				odstotkov polarizacije kilogramov				vodi- telja delo- vršbe	fiiianC- nega organa	
10	11		12	l:i	14		15	10	17		18
(	•								>		
	Skup stran lista .										
v,
Vzorec št. 11.
(K §“ 20.)
Kronovina:	Finančni okraj:
Davkovni okraj :
2.
Zapisek
° Prejemu cukra iz drugih podjetij ali iz svobodnega sklada brez plačila davščine in pa o
•otdaljšnji uporabi tega cukra za cukrotvornico firme....v.............
za mesec.....................18 . .
k . . . . poli s . . . . prilogami.
Završek.
Po strani lista št.	Čista teža kilogram			
	brez plačila davščine prejetega		uporabljenega	
	cukra od			
	najmanj	pod	najmanj		pod
	99-5 odstotkov polarizacije			
1				
2				
3				
itd.				
Skupaj .				
Odbivši pritično vsoto uporabe .			Preneeno v zapisek 2 za mesec . .	. 18 . .	
Ostane zaloge .				
....................dne...................18..
I. I.,	I. I.,
finančni organ.	delovršbe voditelj.
bpomnja. 1- Število naznanil spadajočih pod eno vpisno Število postaviti je v obliki drobca pod tekoče Število.
2.	Poslatve iz Ogerskega, po tem iz Bosne in Hercegovine treba je rodeče podčrtati.
3.	V stolpci „Način uporabe“ je postaviti, je li cuker bil dalje podelovan ali prodan, z besedami „za predelovanje“, „za prodajo“; v prvem slučaji odnašati se je na dotično naznanilo, v poslednjem na število zapiske 1 v dotlčnem stolpci.
Tek.
Prejem cukra iz drugih podjetij ali iz svobodnega sklada brez plačila davščine.
°
u
I
»72
£
P
vpisa
I m e
Stajališče Defiela
podjetja, od katerega se je cuker brez plačila davščine prejel
Zaznamenanje
s S
ii
ä o,
1#
s I
p
i J3
>■*
J .s
lil
g* *■ ■| I H 1.1!
I
I
>
1
a.
3 T3 w rt
5 g £ s >
Skup stran lista št.
čista teža brez plačila davščine vnesenega sirovega ali peskastega cukra od
najmanj 9 9'5
pod
99-5
odstotkov
polarizacije
kilogramov
-Polari-
zacija
U
'3
s
CD
a g
CD -3
3 >c/>
o .
•gü
N C
ä-
odstotki
o
r>
O)
'a
o
OJ
C/3
3
a
o
o
D-
CÖ
M
3
Potrdilo		
vpisa		
sè strani		
jj)	3	
		
_o	g	rt
n3	S»	3
•3*	3	3
’oj	>o	O
g	rt	P<
o	3 35	o
	9	10
Uporaba tega cukra
		e 03 c8		čista teža	
		N	‘S	uporabljenega	
		C S3 ^•1	i m	cukra	
1	1	ui, odnosno prejšnji! velja vpis	p s s i	naj- manj 99-5	pod 99-5
			« 6		
vpisa			« rt S rt 03 C	odstotkov polarizacije	
		Q	P»	kilogramov	
12		13	14	15	
03
03
S)
03
03
N
S
o
l-S
a. > j* a
'S 3 >5o
N a É i u uporabe
Zazna-
inenanje
Potrdilo
vpisa sè strani
voditelja
delovršbe
finanč-
nega
organa
Opomnja
(Slovenlach,
78


.
Kronovina:
Vzorec st. 12.
(E §’■ 20.)
Finančni okraj:
Davkovni okvaj:
3.
Prodajni vpisnik št. . .
za cuker
Cukrotvornico firmo......................\ ... .
za mesec...................18
k . . . poli in . . . boletami s .	. . prilogami.
Završek.
Čista teža prodanega cukra od najmanj j	pod
99-5 odstotkov polarizacije
Po glasu št.
kilogram
Vsosa tega vpisnika .
Prenos od prejšnjega vpisnika št. .
Preneseno v prodajni vpisnik . . od meseca.............
dne.......................18
1.	I.,	I. I.,
finančni organ.	delovršbe voditelj.
^Pomnja. 1. Poslatve, ki so brez plačila davščine prešle na Ogcrsko, po tem v Bosno in Hercegovino, treba je v stolpci za težo rudeče podčrtati.
2.	Pri cukru v §. 1, št. 2 zakona omenjene vrste, razločevati je cuker ne po odstotkih polarizacije, nego po kakšuosti (je li strjen ali tekoč).
Tek. št.
Za.................v..................dežele.................prodano :
................cukra polarizacije v cukrotvornici poizvedene od . ...
odstotkov v čisti teži od...........................................
..................kilogramov . .	.................................
ki je bil po zglasitvi od.......................18 . . z.................
skozi tvornična vrata št. . . na cesti proti.............................
odnesen.
.............dne.................18 . . ob . . uri —-poldne.
po
Zaznamenanje priloge......................
(tista teža odnese-nega cukra od
najmanj j
99-5 odstovkov polarizacije
kilogram
delovršbe voditelj.
finančni organ.
£
O
OŠ
M
<D
Q>
i-H
O
rO
Q)
a
*-5
OŠ
O
Prodajna holeta št_____________
K zglasitvi (št. zglasitvenega vpisnika)........od....................18 . .
pošiljam za:.........................v............. . dežele:................
dne..................... 18 .. ob..............................
z................čiste teže .... z besedami..................................
kilogramov..........................cukra polarizacije v cukrotvornici poizvedene
od . . . % skozi tvornična vrata št. . . na cesti proti......................
...............dne.................18 . .
uri —poldne po
delovršbe voditelj.
finančni organ.
Sè strani podpisanega potrjuje se, da je gori omenjena poslatev dne.............
. do
ob..............................uri —poldne izstopila skozi tvornična vrata št . . .
c. kr. finančna straža.
18 .
	rt 1	[IZOA				
	d a k	■cdojszi 0.m iprj82 ui 8Jn				
•g. "co 1	N	rt >N _a ci	fndnqs				
£ ■a ’’Čfl O ; o n3 0) à	m <3	giuiBsod	îP	2 ci		
	ifUBŽBA Od BABJ,		za ysak kos	tß 3		
	bjb} Bfupaig				!>■	
‘■3 C/3	T3g8J UAOJlg					
;	çu À a» 3	-r_s O H	L*J3[nO tJ^S.1^					
©
S
E
<d
150
g h
’S r*
S1"
C 1 d
► fcD ©
« , S ^ rÔ
“ Æ O ► VI
te
ce
OP
d
rd
O
4)
0G
d
H
5
©
d
©
►
d
'd
a)l[iAaiç
Tîfuauieuz tu
OJIAO^
■8.6
■3.3
C «J
O) o
■s
44 eô
.ü S
. Ä* -TJ k
il
mpsgod jp: ‘BîpABp nB3®ld o ajapq augqop tqpAatg
«i -g
§ ’S >3 ü o Pi
Â
-â
D
>o
X/î
•■3
44
’S
S
*3?
Sh
jsl s
w ^ rt
>3>S & 0)
Ji
^ o
.§
s
a
I
ä
ts
Ifi
a
0)
N
_k
eu
ßfyafpod aA'j'cjsod udoiszi ousotipo (139§|11ÎMT{ ZI ufpiZA UlîQ
s*
1
(X
©
>NJ
<D
■S
•S
!
s
I
!
!
I
f
$

Pri odm
c
2.
*Ö I CL O O
O
K
(D
«
e
i
o
Q->
£
7?
P
pr
s? I
a' c.k CD ^
Ö
s. s ■§
GO p P
a cl,
I 2.
c a-
w N CD p
*TJ
CD O
3 2.
a °
v
o
ca.
z
pr
-O <1
O T3
Ul K* H—I C/J
a «
£ £
c $T

N
p
&
cr
p
cr
o
nT

ii
o <1
p -
=5. »
p (D
W3 'S'
h—I ^
CD
ca-
CD'
a
o c^ ca, r-
*
r . ^ ?f
p
Q-
P

R e š e n j e
dovoljeni poči

Vzorec st. 15.
(K §» 25.)
Oddano dne ........ 18 . .
2- Vpisano v zglasilveni vpisnik št. . . .
•k Pretchlanje in primerjanje zglasilvc z	njenim.
duplikatom '
Unikat.
Duplikat.
Z g 1 a s i t e v
^cukrotvornice
Sv°bo(tnega sklada.................................. v
<> ncdavkovncni odnest! nji en k ra v cukrotvornico, odnosno svoboden sklad.
Oas, v katerem ima poslatcv priti v znotraj cukrotvornico svobodni sklad
Naznamba pošiljalčeva:
Podpisani zglaša iinančnemu cukrotvornico (svobodni sklad) nadzirajočemu organu znotraj povedane množine cukra, da jih hoče brez plačila davščine odnesti
v cukrotvornico svoboden sklad
..................dne.................18 . .
*Henovan(o)
deloVršbe voditelj' 1 /
			1. Z g 1 a s i t e v.												
		j				(To je popisati, predn					o izsopi poslatev)				
c. 0 1 's s	Vrsta	! Cista teža gram	line	Stanoval išče	Števili	Vrsta in znamenja	Šte- vilke	Č> blJ k S (V	Sirova teža j	Srednja ! teža i	1 ! H i-	(lis posa mič	a teža	1 £ ff f| 11 O > p-t	rö gn 1/J
)an. katerega pos iz podjetja	cukra, kar se ga pošilja		prejemnikovo		posod, iz katerih sestoji poslatev			Vrsta cukra po im vini navadnem	Z	a vsak kos *)			s k u- paj		•Ü a> 5 g 0> >o £ d
										k i 1 o g		• a m		%	»
1	2		3		4			5	6					7	8
			•												
*) 1’ii odnašanji cukrovili kruhov je dovolj povedali njih število in vkupno težo.
	II. Uradno najdenje.														
*	° ■ ■B 01 •X	st £ s	! Številke	Vrsta cukra po imenu v trgovini navadnem	Sirova teža	Srednja teža —	Tara po va-ganji	(lista Ï 1	teža d C M tu	Vzo polari Î .S- i IB xn	rec sacije J 1 f Cm	Kako se vozi	j Uradne zapore, če so katere	\ pisano pod št. a)	zglasitvenega vpisnika b)	prodajnega zapisnika	c6 C S o p* O
	Posod, iz kritorih sestoji poslatev				za vsak kos										
					k i 1 o g r a m										
	10			11	n					13		n	15	ir,	17
							v ’ !		\			>			
Rejenje.
Oddano dne...............................18
.	v zapisku 2
2.	Vpisano ——r—----------7—^ pod št. . .
v prejemnem vpisniku
3.	Poslodok uradnega preiskovanja gledé:
n) posod...................................
b)	teže.................................. .
<) kakšnosti cukra (polarizacija)..........
4.	Naznanila, je li kaj in koliko potrošnine je opraviti za cuker, kar se ga je manj našlo.
5.	Priznanilo dne..............................nazaj poslano.
(Kraj)
dne................18 . .
finančni organ.
Videl
v cukrotvornici
v svobodnem skladu kmja' °llkodai' Se «VSilJ'a> ,ln"
18
finančni organ.
Vzorec št.lC.
(K §u 28.)
Kronovina:	Finančni okraj:
Davkovni okraj:
N a r ej ni vpisni k
cukrotvornlce ................... ..........

		Stolpec I					Stolpec 11				
rt M in 'Oh rt N jO cu X/J D XJ	Dan vpisa ■5^.	Uporabljana sirovina, namreč					(las, kdaj se je končalo ocukrovanje				
		1	ponočna	škrob	primerna suha teža	druga tvarina	dnevna	f	! 1	1 > 1	cu a> -ÿ •p1 £
		ura								’S	.5 ° £u 0) C Cfl *-< m
o> H		uporabe		V	kilogramih		dovršbe		1	I	
											•

Stolpec III				—	Stolpec IV						Stolpec V			
																
Vnesenje v izparilnico			Množine dogotovljenega prodatnega cukra, namreč						Za predelovanje			odvzeti cuker		Najdenje
dnevna	ponočna	Šte- vilka	dnevne 1	ponočne j	§ 1 M	—	teko- čega	! o T3 S	številka prostora, kjer se hrani	I	ponočne	strje- nega	teko- čega	preneseno v stolpec št. tega vpisnika	ob pregledbi
ura							P 3							
Ponosa			ure		v kilogramih				ure		v kilogramih			
												V		
(Sloveniach.)	80
ST 3
Su
P
■«j
o
•<
i__.
S5
ÏSJ
Cfq
Ca
oc
rt>
5
p
Ö
p
p“
o
5.
pr
£.
P
§
g.
O
£f
«g.
Krono
Kos XXXVII. 111. Razpis' ufinteterstva zn finance od !»: julija IMIS.
4 :t‘.)
Zacrti o tem, kako je nameščati uradne zapornice.
(K 8" 15.)
Št. 1.	Št. 2.	Št. 5.


Y


Priloga A.
(K §'• 2.)
določila o izvozu cukra za izvozno bonifikacijo.
Počenši od 1. dne avgusta 1888 veljajo za 1Zv°z cukra sè zahtevorn izvozne bonifikacije naslednja določila:
II.	O vsaki namerjani izvozni poslatvi cukra sc zahtevorn izvozne bonifikacije vpodati je vpoved po priloženem obrazci (vzorec a) pri pošiljalnein uradu v trojnem izdatku, a če pošiljalec želi dobili potrdilo izvoza, ki poslatev na drobno razlaga, v štirih izdatkih.
1.	Sè zahtevorn izvozne bonifikacije sme se ' "ker izvažati samo mimo one colnije, ki ima posebno oblast odpravljati ga na izvozu :
Zdaj se daje ta oblast:
po kraljevinah in deželah zastopanih v državnem zboru velikim colnijam v Trstu, porici, Bregenci, Buchsu, Sv. Margareti, Ali, Salc-'Urgu, Simbachu, Pasovu, Hebu, Ašu, Podmoklih, Hamstadtu, Liberci za izvoz po južno-severno "emški zvezni železnici, Pruskem Ziegenhalsu (na kolodvoru), Boguminu, Krakovu, Čakovi, Brodih, ’ 'Roucu in Novih Ickanih (na kolodvoru), dalje !llalim colnijam 1. razreda v Potablu, Brodu (za Zv°z po češki zahodni železnici), Weipertu (na ko-edvoru), Reitzenheimu (na kolodvoru), Seidenbergu, •Eisensteinu (na kolodvoru) Niedergrundu (Šandavi), Voltavi;
po deželah ogerske krone mejnim col-t,*jam na Reki, v Ršavi, Bazjašu, Temešu, Črveni v°^i| Zemunu, Rači, Braševu, Predalu in Sodsmezö;
v v deželah Bosni in Hercegovini colnijam v tajnici in Uvci.
Za promet po železnicah in na ladjah parni-pod zaporo nakladnega prostora naj one z"otraj čolne okolije postavljene velike colnije, . ‘derih oblast je nadomeščati colnije posebej za zvozno odpravo pooblaščene, zavzemajo to mesto P°d enakimi opreznostmi tudi pri cukru, kateri se Zv"ža sè zahtevorn izvozne bonifikacije.
Kadar od podjetnika cukrotvornice, odnosno svobodnega sklada različna osoba, imajoča posebno dovoljenje za izvažanje cukra s pravico na izvozno bonifikacijo, podjame izvozno poslatev, ima tudi ta osoba ali nje pooblaščenec podpisati izvozno vpoved in prevzame s tem polno odgovornost za kako neresnico v izvozni vpovedi, ako se ona najde stoprv po odnesenji izvozne poslatve iz cukrotvornice, odnosno iz svobodnega sklada, kakor tudi za vse prestopke propisov na vožnji izvozne poslatve, ki se primerijo po tem času.
Vsaka izvozna vpoved mora imeti sopodpis tega, komur je dodeljeno posebno izvozno dovoljenje, ali pa take osobe, ki izkaže ali je izkazala njegovo pismeno pooblastilo, a če nima na sebi tega podpisa, ne sme je vzprijeti pošiljalni urad.
Pooblastilo slove lahko na posamezno poslatev ali pa na več v teku ene cukrotvorne dobe iz enega in istega kraja izhajajočih poslatev.
Pošiljalni urad naj si vzame pooblastilo in naj ga sam hrani ali pa pošlje ravnajočemu finančnemu oblastvu prve stopinje, da ga ono hrani, po tem če je ta urad kaka colnija ali ni.
Pri izvozni vpovedi je paziti na to:
1.	Nobena poslatev ne sme imeti pod 5UO kilogramov čiste teže.
2.	Ena in ista poslatev sme obsegati samb cuker ene vrste in cnakšnega svojstva. Kot vrste
cukra gre tu razločevali: euker v kruliih, zmleli A. Kadar se euker izvaža iz èukrotvornic«-(prahovili) euker, euker v kockali, pilé, peskast ali i postopali je — kar se tiče oVcdbe tare — po dolo* kristalast euker, sirov euker syctlorumen, sirov čilih §* 24 B tega ukaza.
euker zamoklorunien in sirov euker rujav.
Tudi ni dopuščeno, vpovedati za eno in isto izvozno poslatev sirov euker z .različno izmero izvozne bonifikacije.
3.	Cukcr mora biti v dobro zatrjenih shrambah , katerim sc prilega popolnem zavarujoča uradna zapora, če ni pri zapori nakladnega prostora zapora posamnih kosov nepotrebna.
\ . Posamni kosi ppslalve morajo biti oštevilčeni in v vpovedi navedeni po aritmetičnem redu njih številk.
5.	Pri sirovem cukru v vrečah imej vsaka vreča po 100 kilogramov čiste leže, 1er se sme, ako bi ji čista teža tudi večja bila, samo se 100 kilogrami čiste teže vračunjati.
Ako bi se nasproti pokazalo, da imata tud1 samo dve vreči manj nego 99 y2 kilogramov čiste teže, ne pripušča se poslatev k izvozu pod izvozno bonifikacijo.
Pri sephanem cukru, cukru v kockah, peska-stein ali kristalastem cukru naj imajo vsi kosi enako čisto težo. Ako bi se pri uradnem vaganji našlo, da imata tudi samo dva izmed posamnih kosov za več nego 1/2 odstotka manj čiste teže, nego stoji v vpovedi, ne pripušča se poslatev k izvozu sè zahtevom izvozne bonifikacije.
Pri p'ilé-cukru, ki je vložen v sode, smejo posamni kosi ene izvozne poslatve imeti tudi različno čisto težo.
Ali pošiljali!i urad mora pri takih izvoznih poslatvah sirovo težo in taro, odnosno čisto težo za vsak posamezni kos (sod) posebej najti.
6.	Pri sirovem cukru v vrečah sme sp tara vzeti, da iznaša po 1 odstotek sirove teže, če je resnična tara večja za petino največ.
Kadar si pošiljalec izvoli to srednjo težo, naj v dolični razpredelek izvozne vpovedi zapiše:
„Vzeta srednja teža.“
......................... “. A če ima rajši
čisto vaganje, naj pové v izvozni vpovedi taro za vsako vrečo.
V vseh drugih slučajih postopati je različno, po tem kakor se euker izvaža iz cukrotvornice ali iz svobodnoga sklada.
B. A če se euker izvaža iz svobodnega sklada, sme so tedaj, kadar je v sklad djani euker še p°^ nepokvarjeno uradno zaporo1 posamnih kosov, p°d katero je prišel v svobodni sklad, postaviti v račun tara, vzeta pri devanji v sklad. Ako te zapore p°' samnili kosov ni ali če je pokvarjena, treba poslatev res izvagati in tako najti taro, pri čemer se je, kadar so ovijala enaka in enako velika, zadovoljit' s poskusi na slepo pri najmanj 5 odstotkih ovijal-
III.	Kot pošiljal ni uradi naj službujejo:
n) Finančni organi, določeni v stalno nadziranje cukrotvornic ali v priglcdovanje svobodnih skladov za euker, ali
h) ako bi stalnega nadzora v cukrolvornici ne bilo, ker je delo ustavljeno, finančno-stražm
ravnatelj (voditelj) priglednega okraja, v katerega nadzornem okraji biva cukrotvoruica, i* katere ima poslatev oditi, z uradnikom najbližje colnije ali najbližjega davkovnega urada.
V slučaji b) je pošiljalčeva dolžnost, voznine in potnine finančnih organov, ki opravljajo uradni posel s poslalvijo cukra, položiti po obstoječi meri, ako ti organi nimajo uradnega sedeža v stajališč* ■podjetja.
IV.	Uradno preiskovanje cukra namenjenega za izvoz sè zahtevom izvozne bonifikacije zvršiti .je v eukrotvornici ali svobodnem skladu za euker, M katere, odnosno iz katerega .‘se ima odnesti izvozna poslatev.
Finančni organi, službujoči kot pošiljalni urad, opravijo vnanje in notranje preiskovanje poslatve, primerjajo jo z besedami izvozne vpovedi, vzdignejo pri sirovem cukru vzorec polarizacije ter vpiSej« najdenje v podane primerke te vpovedi.
Kadar osoba od podjetnika svobodnega sklada, odnosno cukrotvornice različna podjame izvozni poslatev, naj se pošiljalni urad pred vsem drugi® preveri o tem, ima li ta osoba posebno dovoljenje za izvoz in je li dala zavarovanje za potrošni"0 (§. 2 zvršitvenega ukaza). Dotične podatke je vp1' sati v vpovedi (razpredelek: opomnja).
Ako je podjetje, iz katerega se ima izvozna poslatev odnesti, s kako železnocestno postajo zvezano po kolejnicah (šinah) in če se ima poslatev pod zaporo nakladnega prostora odpraviti na izvozno colnijo, nadzirajo kot pošiljalni urad službujoč finančni organi tudi popolni prenaklad cukra v žo-leznoccstne vozove, ki se dostavijo v podjetje,
n*mestijo uradno zaporo 1er nakažejo poslatov, če S(i "i pokazal noben pomislek, ki bi branil precej opraviti jo, na izvozno colnijo.
V drugih slučajih treba je vsak posamezen °s fijati pod zaporo.
Ako se ima cuker pod zaporo nakladnega P*oslora odpraviti v podjetji, iz katerega se odnaša ('uker, morajo bili izpolnjeni naslednji uveli:
1 • Za prevožnjo namenjeni železnocestni Voz°vi morajo biti taki, daje moči popolnem varno llradno zaporo na-njih namestiti.
2.	V en in isti žcleznoeeslni voz sme se samo cuker ene edine izvozne poslatve nakladati.
A če gre za drug cuker in ne za sirov cuker, Stn° se pod eno in isto zaporo prostora tudi po več P°slatev cukra odpravili za izVoz čez colno mejo, .ai' je pošiljalni urad velika colnija postavljena "a notranjem v čolni okoliji, ki ima oblast, nadomeščali colnije posebej za izvozno odpravo pomaščene.
fosamne poslatve cukra morajo se v zaporni Prostor vkladati tako, da ostane vsaka izmed njih Zedinjena.
Velika colnija naj v tem slučaji na vseh primerkih vsake izvozne vpovedi zabeleži to okolnost, al(,ro mesto zavzema vsaka izmed posamnili po-atcv cukra v zapornem prostoru.
V.	Na vožnji poslatve iz cukrolvornice ali iz sv°bodnega sklada do izvozne colnije n por abljali je
P’opise o vožnji nakazanih nezacolanih vvoznih stvari.
Če je pošiljalee ali njegov pooblaščence pričujoč, dopuščeno mu je, udariti na steklenico svoj pečat poleg uradnega.
Eno stekleničico pošlje urad brez odloga zavodu polarizacije, a drugo hrani šest mesecev za slučaj, ko bi se potrebovala.
Polarizacija cukra, torej tudi jemanje dotičnega vzorca opušča se:
a)	Pri cukru v kruhih, cUkru v kockah, pilé-cukru, kristalnem ali peskovitein cukru, če so te vrste cukra sulic in ob enem čisto bele, ali samo nekoliko rujave, višnjcle ali rumene;
h) pri mletem (prahovitem) cukru, če je suh in čisto bel;
<■) pri kandisu, če je suh tor nima temnejše barve, nego je zamoklo-rumena.
Vil. Ako se pri izvozni colniji, brez ozira na kakovost cukra, ki se ima stoprv z uradno polarizacijo določiti, najde popolna soglasnost med poslat-vijo in vpovedjo, odpravi izvozna colnija poslatev za izvoz čez colno mejo, zapiše po dovršenem izvozu potrdilo izvoza na tri, odnosno na štiri primerke izvozne vpovedi in vzame si en primerek, da bode priloga dopovednemu (notičnemu) vpisniku.
Kadar gre za cuker, ki se sme razredih po vnanjih znakih brez polarizacije, izda izvozna colnija precej nakaznico o izvozni bonifikaciji po priloženem obrazci (vzorec b), čim je cuker izstopil čez colno mejo, in čim je — kjer je izvozna bonifikacija za cuker, ki se izvaža v sosedno državo, po trgovinski s to državo skleneni pogodbi zavisna od potrdila opravljene ondukaj vvozne obravnave, — predloženo tudi to potrdilo.
Cuker, glede katerega se je za izvoz čez colno opravil uraden posel, ne sme se pustiti v čolni
. Ako je poslatev v roku, ki ga propiše po-urad, došla izvozni colniji, ako so se na V°z"ji izpolnili propisi pod V omenjeni in je uradna Zapora nepokvarjena, poprime se izvozna colnija °lranjega preiskovanja, ter vzdigne vzorec polari-’.Je, če je to potrebno za razredbo cukra ali za Pr»6led,
Cošiljalec ali njegov pooblaščenec ima pra-°' biti pričujoč pri jemanji teh vzorcev, bodi si y1 Pošiljalnein uradu ali pri izvozni colniji. (|^ natn°ščonjc enega vzorca polarizacije naj služita ° stekleničici. Urad naj ji, čim sta napolnjeni, Pečati ter opravi z napisi, ki na tanko ua znanje '1° poslatev, h kateri pripada vzorec polarizacije.
A kadar je razredba cukra zavisna od najdene polarizacije ter je poslatev izstopila čez colno mejo, predno dojde najdenje polarizacije, dobi pošiljalee za zdaj potrdilo o izvozu, v katerem je povedano, kake vrste je bil cuker in koliko je bila poslatev težka.
če je izvozna vpoved vpodana v štirih primerkih, porabi se četrti primerek za to potrdilo.
V tem slučaji se nakaznica izda stoprv po tem, ko pride najdenje polarizacije, predpolagajc, da to najdenje ne daje povoda dohodarstveni kazni ter da ne manjka nobenega gori navedenih uvetov. V ostalem poočiti se najdenje polarizacije na treh primerkih izvozne vpovedi (unikatu, duplikatu in triplikatu) in priloži primerku, ki si ga colnija vzame.
Nakaznica izdaje se v oziru na osobo, kateri in v oziru na državno blagajnico, pri kateri se ima
k.

izplačilo opraviti, po podatkih, obseženih v izvozni vpovedi.
nakaznica, ponavljaje* bitne podatke iz nakaznice i" priloživši drugi primerek izvozne vpovedi.
Kot izplačilna blagajniea po kraljevinah in deželah zastopanih v državnem zboru sme se vendar določiti samo kaka c. kr. deželna glavna blagajniea, kaka c. kr. deželna izplačevalnica, kak e. kr. dav-kovcn urad ali c. kr. velika colnija in kot izplačilna blagajniea v deželah ogerske krone samo kraljevska državna blagajniea v Budim-Pešti ali kak kraljevski davkoven urad ali kaka kraljevska veliko-colnijska blagajniea.
čim izda nakaznico, priznani to izvozna colnija neposrednje državni blagajniei, na katero slove
Vlil. Nakazani iznos izvozne bonifikacije izplača se precej, čim jo priznanilo došlo državi" blagajniei omenjeni v točki Vil, poslednjemu im0*' niku (giratarju) nakaznice za prejemno potrdil" (acquit), ki se zapiše na njenem hrbtu.
Za pristnost podpisov prevodojenmikov (gira‘ tarju) ne prevzema se odgovornost. Državne bla-gajniee imajo oblast, nakaznice za izvozno bonifika‘ cijo o izvažanem cukru, ki slovo neposrednje na-nje’ če ni sicer nikake spotike, izplačati še do izteka enega leta po izdatbenern dnevi nakaznice.
Vzorec tu
(K §u Si in prilogi A)
1 • Podana dne.................
2.	Vpisana v zapisnico pod št.
3.	Pretres in primerjanje vpovedi z unikatom
iluplikatom
triplikatom
kvadruplikatom
Odpisani .... c- kr, .
*'a temelji dovolbe c. kr.
V p o v e d
(za izvoz cukra).
v...................................zglašuje (jo) pri
....................................da Ü je misel,
,l>li '
vpovedano poslatov Urada v
18 . . p. št.........s pravico do izvozne bonifikacije na sledeči strani te vpovedi
kolonijalnega	. c. kr.
------------cukra z ....... . mimo	......................
repnega	kr. og.
.........ria . . .	............izvoziti.
dne
Pošiljalec:
Po propisih uradno obravnana poslatev cukra se jo odpustila z dolžnostjo, da jo, je prod
. urad v...................zarad odprave na izvozu do
c. kr. kr. og. , 18 .
Postaviti.
G. kr....................................
dne................... 18 . .
(öloy,oi,ch.)
81
Kos XXXVII. 111. Razpis rninisterstva za iinance od '.). julija 1888.

44(1



I. Pošiljalčeva vpoved.
£
m
S
£
>
•S.
£
»■Ti
kosov
(colli)
poslatve
cukra
Teža posameznih kosov in skupna teža
kosmata
(sirova)
.=
5 S «
= 'o5 >
£ °
tl
*1
'S.
3
g
'o*
° g =16 g .9
1.1
tara
I
CÖ
bu
D
t
I
g
lî
'P
0.2
čista
kilogramov 5 I 6 I 7
Vrsta
cukra
.2
II
.tl
îf
I £
> g.
O)
>o <v
S T
sl
M
§1
Izvozna bonifikacija			
zahteva		nakazuje se	
po stavku	i		
od	1 s 1 3 cn >	za	pri
gl. I kr,			
It	ia	13	11
I
1
|
I
Opomnji. *) Ako imajo Vsi kosi poslatve enakšno kosmato težo, bode dovolj, da se to ob kratkem omeni i'1 **) Iznos izvozne bonifikacije naj se naznani skup za vso poslatev, in ne za vsak kos posebej.
II. Uradno najdenje.
po pravem vaganji
kosmata
I
■S
f§
i!
li
P'!
i-è
I
° g s t ilp B-S
o S
c .2.
po vaganji na pokus
		tara		
		2	■i	
o		1	t Oh	
s		.2	S	
1 1	š 1	f. If	•y °? li I-s	S
		H >	1 S	2
£ in	J		-.2. M	s§
tQ
'o
Oh
aS
O
•a
CO
>N
£
S
1
I
i
kilogramov
20 I 21
22 I 23	24
Vzorec
polarizacije
!
•S.
I
.s
i
1
1
i
2<>	27 I 28
Naklad pod zaporo prostora
1
1
-C1
•l-S
2	£
1P
Sl
ü s.
s'-3
Uradna
zapora
i
«
.&
3 '
I
U
I
I
'£
f
f
!
i

e^a samo enkrat pove. Isto velja za taro in čislo težo kosov, če je obojna povsod enaka.
Opomnja.
34
0 p o m n j e
vmesnih eolnij glcdé slučajnih dogodkov med vožnjo.
Rešilo.
*
1.	Podana dne............................................
2.	Vpisana v.......................vpisnik pod št.
3.	Izhod cotnijskega preiskovanja:
a)	gledé posod in zapore
b)	gledé množine cukra
c)	gledé kakovosti cukra
(vrsta, odstotki polarizacije,*) razredba po vnanjih razziiakih)
d)	gledé vsote izvozne bonifikacije.
4.	Izkaz izstopa prek čolne linije,
n) kadar se izvozno uradovanje vrši pri mejni colniji.
Guker te poslatve mora izstopiti pod sprevodom...............................................
dne....................................
mimo napovedne postaje..............................
dne....................................
izstopil je dne.....................................
v......................................
h) kadar se izvozno uradovanje opravi pri veliki colniji znotraj čolne okolije pod zaporo nakladnega prostora
Le-ti...................... kosi poslatve s čisto težo................................ cukra bili so
. železnocestnih voz znamenja
pod zaporo prostora, opravljeno s . . . .	... pečati----------H—ûl— . . • • '
iduje	sieviiKc
c. kr.
z napovednico od................................................št................v izvoz mimo
............................colnije v.........................na.............................napoteni-
G. kr. velika colnija.....................dne........................
Poslatcv ta je po glasu izvoznega zapisa pod št..........po sneti nepokvarjeni zapori izstopd*1
ha............................
5.	Plačilna nakaznica o izvozni bonifikaciji izdala se je dne..........................18 . •
\ \'
*) Odstotki polarizacije, kadar se je prejelo najdenje polarizacije, naj se vselej na tanko po tem najdenj* povedô.
Vzorec 1*.
(K§" 'i in prilogi A.)
N a k a z n i c a.
Čim
v ,
splača
dospe priznanilo od izvozne colnije, naj c. kr.
ali po.................................... . naredbi
.
— -—Z—	— t •	—
kot izvozno
bonifikacijo za gori stoječega dne prek čolne linije
prvega
'zstopivšo poslatev................ ...	.................kilogramov repnega oukra drugega razreda
tretjega
.............kosih, ki je bila po.....................................v............................ ......
v . dne
.18. .za izvoz sè zahtevom izvozne bonifikacije vpovedana.
G. kr. velika colnija v

Opomnja. Iznos, ki nakaznica na-nj slove, izplačuje se poslednjemu imetniku (giratarju); za pravost podpisov giratarskih ne prevzema se nikako poroštvo.
Priloga B.
Pravilnik
o zasobnih svobodnih skladih za cuker.
1. Zasobni svobodni skladi za cuker pri* Puščajo se praviloma samo v stajališči kake colnije 11 kakega davkovnega urada. Oni podstojé dav-°vno-uradri' mu prigledu.
Taki skladi dovoljujejo se na prošnjo in pod Sakočasnim oporekom samo takim obrtnikom, ki Pri trgovinskem sodišči vpisani trgovci, uživajo °verje finančne uprave in niso ni v stečaji (kon-"rsu), niti so bili pokaznjeni zarad tihotapstva ali ežkega dohodarstvenega prestopka in ki stanujejo Ur‘dukaj, kjer biva sklad sam ali si vsaj postavijo °ndukaj stanujočega pripravnega zastopnika.
Dodeljenje, ustanoviti zasoben svoboden sklad Za cuker dodeljuje ministerslvo za finance, dovpra-avši trgovsko zbornico, ako se v njem na leto naj-^"j 3000 meterskih centov cukra prevede in se P°djetnik zaveže, vestno izpolniti vsa ukazila PiianČnega oblastva, ki mu se vzvidijo potrebna v korist dohodarstva.
cuker, in gledé glob od dohodarstvenih prestopkov določa zakon o davku od cukra (§. 4, št. 2 in §. 50).
V zavarovanje zaveznosti, ki jih podjetnik ima finančni upravi nasproti, dolžan je on obsegu podjetja primerno zavarovanje dati tako, kakor je pisano za počak potrošnine od cukra, še predno se začno' poslovršba zasobnega svobodnega sklada za cuker in v slučaji potrebe sme se to zavarovanje tudi povišati.
Iznos tega zavarovanja bodi primeren polnemu iznosu potrošnine, kar bi je prišlo od cukra, ki ji' pravilno v skladu.
4.	Prošnji za dovoljenje, ustanoviti zasoben svoboden sklad za cuker, katero prošnjo je vpodati finančnemu oblastvu prve stopinje, priloži naj se natančen opis prostorov sklada in njih zveze na zvunaj, in pa dotičen črtež.
V dovolbi se tudi določi, katero odškodovanje je Podjetje dolžno opraviti državni blagajni za r°Ške, ki nastajajo iz dohodarstvenega nadziranja.
2. Za zasobne syobodne sklade cukra smejo Se "porabljati samo taka poslopja in taki zaprti Prostori, ki jih finančno, oblastvo prve stopinje Pr'z"a, da so dobri za to in kamer je moči cuker praviti takd da bode popolnem ločen od drugega 'laga.
Stalnega nadzora in uradne sozapore pragma ni.
,.	3. Obseg odgovornosti za potrošnino od cukra,
** i° ima podjetnik zasobnega svobodnega sklada za
V prošnji je dalje povedati, koliko se primeroma prevede cukra na leto v tem skladu, kako sc namerja dati zavarovanje, in katera osoba bode pri gledujočim finančnim organom dajala kake do-povedi.
Tudi vsaka premena v prostorih sklada potrebuje poprejšnjega zglašanja in odobrenja.
Na to prošnjo dd finančno oblastvo prve stopinje poslopja in vpisane prostore sklada preiskati, in posledek tega preiskovanja naj se položi v zapisnik v dvojnem izdatku.
En istopis tega zapisnika dobi podjetnik z uradnim potrdilom nazaj v svoj izkaz, a drugi istopis ostane v rokah finančnega oblastva.
5.	V vsakem zasobnem svobodnem skladu za cuker mora biti po propisu preskušana, za varanje cukra pripravna tehtnica, ki naj se finančnim organom da na razpolog, kadarkoli zahtevajo.
Dolžnost finančnih organov, nadzirajočih svoboden sklad, je preveriti se, so li tehtnica in dotične vteži preskušene po propisu. Tudi naj občasno izkušajo, so li tehtnica in vteži pravične.
Pri zapovedanem preiskovanji in pregledovanji ima podjetnik dolžnost, dati na roko finančnim organom vsako za dohodarstveni prigled potrebno dopoved in izkazilo in jim v njihovih uradnih poslovili, če zahtevajo, sam ali po svojih služabnikih pomagati s potrebnim delom.
Skladovni prostori sinejo samo ob podnevnih urah, t. j. v mesecih od aprila do vštevši oktobra od 6. ure zjutraj do 7. ure zvečer in v mesecih od novembra do vštevši marca od 7. ure zjutraj do 5. ure zvečer biti odprti.
Izimke od lega utegne, kjer je potreba, dovoliti finančno oblastvo prve stopinje.
6.	Cuker se vnaša v zasoben svoboden sklad na podlogi zglasitve davka prostega odnesenja cukra, katero je rešil pošiljalni urad.
Cim dojde, na svobodni sklad nakazana posla-tev cukra, od katerega davek ni plačan, naj podjetnik ali njegov namestnik precej podit naznanilo finančnemu organu, ki je določen za nadziranje svobodnega sklada.
7.	a) Finančni organi, nadzirajoči zasobni svo-
bodni sklad, ki prejme poslatev cukra, najdejo število, znamenja in številke posod (shramb), pregledajo uradne zapore in poizvedb težo in vrsto cukra.
Kar se tiče teže, ki jo ima poslatev, sme se zadovoljili - če je došla z nepokvarjeno uradno zaporo in se ne pokaže tudi noben drug pomislek, s poskusnim sirovim vaganjem na slepo vzetih kosov poslatve, ne ovedujoč ob enem čiste leže, predpolagaje, da podjetnik svobodnega sklada proti temu ne vgovarja. V drugih slučajih naj se teža poizvé po določilih §a 24 izdanega v zvršitev zakona, pri čemer se je moči pri enakšnih in enako velikih posodah (ovijalih) zadovoljiti s poskusi na slepo.
h) Ako se najde, da je teža poslatve manjša ali večja nego je vpovedana, vendar ne za več nego za pet odstotkov, naj se kazenski postopek ne vpotuje. Za težo, ko-
likor i<y manjša naj podjetnik cukrotvor-nice, iz katere izvira poslatev, plača |)0' trošnino, kolikor je pride, čim zglasit(>v nazaj pride.
Finančni organi, nadzirajoči svoboden sklad, ki prejema poslatev, naj torej v rešilu na zglasitvah, in v polrjenji na priznanilu povedo poistinjeni nedostalck na teži, in pa prisloječo potrošnino od tega.
c)	Po zvršeni poizvedbi teže vpišejo finančni organi najdenje in število prejemka,
pod katerim je poslatev vknjižena v pi'e" v*1''" jemni vpisnik, ki ga je vodili po vzorci >'< v oba primerka zglasitve in v priznanim-
Teža se v prejemni vpisnik vpisuj® vselej soglasno z uradnim najdenjem, bi se postavi na prihajajoči primerek zglasitve.
Prejemni vpisnik je treba vsak mesec završiti in po finančnem oblaslvu prve stopinje vposlati na cenzurno oblastvo.
d)	Od stranke prineseni primerek (unikat) zglasitve naj se, opravljen z vvoznim P°' trdilom izroči stranki, po nakazujočih finančnih organih poslani in tudi primerno potrjeni primerek (duplikat) kot prilog11 priložf prejemnemu vpisniku k številu prejemka in prejelo ustrezno potrjeno priznanilo nazaj pošlje nakazujočemu finančnemu organu.
Prej omenjenemu prejemka številu priložili je tudi od nakazujočega finančnega organa pozneje prejeti primerek najdenja polarizacije, ki se tiče poslatve, ako se takšno najdenje zadobl. Ako bi to najdenje še ne došlo do mesečnega vpošiljanja prejemnega vpisnika, naj se dotična oponmja zapiše pri dotičnem številu prejemka ter odnašaje se na 1° število najdenje, ki pozneje dojde, Prl‘ dene zapisku bodočega meseca kot priloga.
Ako to najdenje polarizacije ne dojde od nakazujočega finančnega organa v štirih tednih po prihodu p°‘ slatve, naj se precej zahteva od nakazujočega finančnega organa in ako bi tud1 na to najdenje ne prišlo v nadaljšnjib osmih dnevih niti priobčili zadržki, k1 branijo poslati ga, treba je to precej naznaniti finančnemu oblastvu prve popinje.
e)	Po.1 a) zapovedane uradne poslove naj opravita dva finančna organa, ki nadzirata zasobni svobodni sklad.
Organi službujoči pri teli uradnih poslih naj vpise, ki so jih dolžni opraviti na zglasitvah, priznanilih in drugih zapiskih, podkrepijo sè svojimi podpisi in pristavljenim službenim značajem.
8.	Gledé jemanja vzorcev eukra veljajo tudi Za zasobne svobodne sklade eukra v §. 26 zvršitve-llega ukaza izdanega k zakonu o davku od eukra ,,avedena določila, samo da se teža odnesenih vzor-<;ev eukra na konci meseca zapiše med izdatke ne v Prodajni vpisnik, nego v zglasitveni vpisnik, ki sh>pi na njegovo mesto, in katerega morajo finančni organi za odnašani ouker iz svobodnih skladov v°diti po priloženem vzorci b.
Tudi ta vpisnik je treba vsak mesec završiti "1 ob enem s prejemnim vpisnikom po finančnem oblastvu prve stopinje poslati cenzurnemu oblastvu.
9.	Iz zasobnega svobodnega sklada za cu-ker — izimši slučaji, ko bi zaloga pošla — ne sme Na enkrat manj nego 500 kilogramov izstopiti.
V oziru na odnašanje eukra iz zasobnega svobodnega sklada za izvoz čez colno mejo; v oziru na Zaznamenovanje v svoboden promet izstopajočega ookra, od katerega je plačan davek, z uradnimi zapornicami; v oziru na obliko zglasitve za odnesenje Cukra; dalje v oziru na opravo potrošnine; v oziru Na uvete za odnesenje davščini podvrženo eukra, 'N na davku ne podvrženo odnesenje eukra v kako oukrotvornico, držati se je k §§°"‘ 2, 26, 37, 40 ^ in 42 zakona izdanih določil §'1 2 priloga A, P° tem §§. 15, 21, 23, 24 in 25 zvršitvenega «kaza.
10.	Finančni organi imajo pravico, po ukazu bnančnega oblastva prve stopinje od časa do časa v kasobnem svobodnem skladu ovedeti zalogo eukra, Vendar naj se to ovedanje zaloge — izimši slučaj
P'estanka svobodnega sklada ali kakega pomisleka 2°per ravnanje svobodnega sklada — praviloma upravi samo enkrat na leto in če je moči o takem t:asu, ko je zaloga najmanjša.
Za tega delj treba je prejemni in zglasitveni vpisnik završiti, izdatek odhiti od prejemka ter tako najti, kolika bi po knjigi imela biti zaloga. Ako se — primerjaje res poizvedeno zalogo, kakor se najde po knjigi — pokaže kaj nedostatka ali prebitka, treba ga je izvesti v prej omenjenih vpisnikih. Mera davščine prostega nedostatka ustanavlja se pri po-trošnem cukru na '/4 odstotka in pri sirovem cukru na 1 odstotek eukra, kar se ga je od poslednjega ovedanja zaloge djalo v sklad.
V	ostalem naj se finančni organi ravnajo po določilih §a 30 zakona in po §. 18 zvršitvenega ukaza, izdanega k temu zakonu.
Da se najde kaka izguba (kak umanjek), naj linančni organi pišejo po vzorci c zabeležek, v ka- 10 11 terega je vpisovati cuker, kar se ga vsak mesec na novo sprejme v sklad.
11.	Pravica, imeti zasoben svoboden sklad za cuker prestaja:
1.	če se imetnik sklada prostovoljno odreče dovoljenja ali če umerje;
2.	če se dano dovoljenje odreče, a odreče naj se sosebno tedaj, kadar podjetnik zasobnega svobodnega sklada za cuker ne izpolni dolžnosti, katere ima, ali kadar odpade katera izmed predpolog (št. 1, 2 in 3), pod katerimi je bilo dovoljenje podeljeno.
V	vseli slučajih, kjer prestane tak svoboden sklad, naj nadzirajoči ga urad poizvé vse zaloge eukra ter je podjetnikova dolžnost, plačati ali davek od poizvedenih davku podvrženih množin davkov-nega eukra ali pa, kolikor zadostuje zavarovanje za puščenje na počak, zahtevati dovoljeni počak davka, ali pa cuker čez colno mejo izvoziti, ali, kjer gre za sirov ali peskast cuker, ne plačujoč davka preodkazati v cukrotvornico za cuker v §. 1, št. 1 omenjene vrste. Cuker, kolikor je davek od njega plačan, ali pri katerem obvelja počak potrošnine, prepušča mu se, da svobodno razpolaga z njim.
Gledé kakih nedostatkov ali prebitkov veljii, kar je pisano v odstavku 10.
(Slovenisch.)
82

.

J.
Kronovina:
Vzorec a k prilogi B.
Finančni okraj : Davkovni okraj:
Prejemni vpisnik št..........
o vlaganji lirez plačila davščine prejetega cnkra v svobodni sklad za cuker
.......................v.......................pop. št. . . .
k . . . . poli
za mesec......................18 . .
. . prilogami (primerki zglasitve) spadajočimi k temu vpisniku in s . . . . dodatnimi prilogam, k prejemnemu vpisniku št........za mesec........... . 18 .	.
Završek.
	Uradno poizvedena čista teža cukra								
Sira n	vrste, imenovane v §. 1, št. 1 zakona							vrste v §. 1, št. 2 zakona imenovane	
	po izviru			po vpovedani polarizaciji od					
	iz cukrotvornice			najmanj	pod				
	♦kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru	dežel ogerske krone	Bosne in Herce- govine	99-5	99-5 1	93 do najmanj 93	1	88		88	tekočega	trdnega
				odstotk o v					
	kilogramov								
1									
2									
3									
itd.									
Skupaj .									%
^neseno s prej-vpisnika									
Vsega .		i .							
Od tega odbij mesečno vsoto zglasitvenega vpisnika									
1 Zaloga, ki ostane ob enem prenos v prejemni vpisnik meseca										
finančni organ.
^Poinn j a. 1. Končna zaloga cukra, ki se najde primerjaje mesečni vsoti prejemnega in zglasitvenega vpisnika prenesti je kot prvo število v prejemni zapisnik za sledeči mesec.
Si. Vpisuje naj se po uradno najdeni čisti teži in pri cukru vrste, imenovane v §. 1, St. 1 zakona enkrat po izviru in drugič po polarizaciji cukra.
Odin
Cti
M
Sjj
‘OH
s>
<x>
'S
iw
<D
>o
rS
O»
H
k
•'S
ä
'bID
N
S
£
CÖ
rO
.2
>v5
1 m e	Stanoval išče	Dežela
poSiljalca		
1
J
S.
!l
1
oj
>N
CÖ
o
i»
Uradno poizveden» v §. 1, št. 1 zakon»
po izviru
iz cukrotvornice
kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru
dežel
ogerske
krone
Bosne
in
Herce-
govine
ki)°-
-‘sta teža cukra uiifcnovui le vrste			Uradno poizvedena Olbl.cl l.tïZil 0Liki tl.		V primeri k teži uradno najdeni		J ju 11 z O fi
po vpovedani polarizaciji od			v §. 1, št. 2 zakona		v kiaji, kjei je cuker na vožnjo oddan, kaže se		
najmanj	pod						
	99-5 1 93						Ö N 'S S >71 £ 1	ž 0 p-o 2	S 1	s
99-5	do najmanj	88	tekočega	trdnega	nedo-	pre-	
	93 1 88				statek	sežek	
0	d s t o t, k o v						
? r a m o v
Zaznamenanje
kr.
O)
bu
I
CU
^ -g
i-i
■&a
'S »S f’s =
Opomnjn
Sl onovina :
Vzorec b k prilogi B.
Finančni okraj :
Davkovni okraj:
Zglasitveni vpisnik št___________
0 'Rlneseiiji davkovnega cukra iz svobodnega sklada , . . .
v........................pop. št. .
k . . . . poli
za mesec ...	..............18
s • prilogami spadajočimi k temu vpisniku (zglasitev, priznanilo, triplikal izvozne vpovedi, najdenje polarizacije in s . . dodatnimi prilogami k zglasitvenemu vpisniku št. . . za mesec.18 .
Završek.
Stran	Uradno poizvedena čista teža cukra												
	vrste, imenovane v §. 1, št. 1 zakona									vrste v §. 1, št. 2 zakona imenovane			
	po načinu odnesenja					po vpovedani polarizaciji od							
	s pla- Čilom davka	brez plačila davka				naj- manj	p o d			teko- čega	trd- nega	teko- čega	trd- nega
		za cukrotvornico			za izvoz čez colno mejo	99-5	99-5	93	88				
		kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru	dežel ogerske krone	Bosne in Hercegovine			do najmanj			s plačilom davka		brez plačila davka	
							93	88					
						o dstotkov							
	kilogramov												
1						»							
2													
3				—									
itd.													
Skupaj													
Preneseno s Prejšnjega ^Pisnika Vsega .													
													
a	b
dne................18 . .
finančni orphan.
ripotnlija. Vpisuje naj se po uradno najdeni čisti teži in pri cukru vrste, imenovane v §. 1, št. 1 zakona enkrat, po načinu odnesenja in drugič po polarizaciji cukra.
Tekoče število tega vpisnika	Datum	Odnos na davkovno boleto	Ime	Stauova- lišče	Dežela	Vrsta cukra po menu navadnem v trgovini	čista. teža	Uradno poizvedena čista tež				a cukra
									po načinu odnesenja			
								s pla-. Čilom davka	brez plačila davka			
									za cukrotvornico			.2, <v 0 1 o s >'*-> S ► S
			preje m nik a						kraljevin m dežel zastopanih v državnem zboru	dežel ogerske krone	Bosne in Hercegovine	
							k i 1 °'					
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13
		1	\									
						«						
	*			V	1			■				
						»						
							Stran					
v §• 1, St. 1 zakona imenovane vrste				Uradno poizvedena čista teža cukra v §. 1, št. 2 zakona imenovane vrste				Zaznamenanje		Opomnja
po vpovedani polarizaciji od										
najmanj	pod			tekočega	trdnega	tekočega	trdnega	priloge	najdenje polarizacije, katero je priložiti	
99-5	99-5	93	88							
	do najmanj			s plačilom davka		brez plačila davka				
	93	88								
odstotkov										
gram o v										
14	15	16	17	18	19	20	21	22	23	24
										
										
(SloYenUch.)	83

Kronovina:
Vzorec c k prilogi B.
Finančni okraj :
Davkovni okraj:
Zabeležek
° različnem cukru vloženem po glasu prejemnega vpisnika brez plačila davščine v za-
s°bni svobodni sklad...................v...................pop. št. . .
posebej po kakšnosti cukra (polarizaciji).
Po glasu prejemnega vpisnika za mesec
Uradno poizvedena čista teža cukra
vrste imenovane v §. 1, št. 1 zakona po polarizaciji od		
najmanj	pod	
	99'5	1	93	
99-5	do najmanj	88
	93	1	88	
odstotkov		
	k i 1 o g r	a m o v
vrste imenovane v §. 1, št. 2 zakona
tekočega
trdnega
avgust 1888 september 1888
3000
4800
4500
1800
350



















' •




■










1
v












1