/Ime riška Domovi ima
NO. 144
■' '■ /CAN IN SPIRIT
'/M UMOUAG6 ON&?
^/1/1’EHf Gf% Ul—■ HO IW1 E-
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JULY 29, 1968
SLOV6NIAN
MORNING N€WSRAP€B
STEV. LXVI — VOL. LXVI
Pefnajsl let premirja
v	Koreji brez mira
Preteklo soboto je minilo 15 fct od končanja vojne v Koreji, toda premirje še vedno ni bilo končano z mirom.
SEOUL, J. Kor. — V soboto, 27. julija, je poteklo 15 let, od kar je bila končana korejska vojna po 3 letih in 17 dneh krvavih bojev, v katerih je padlo 34,000 arneriških vojakov, 134,000 pa le bilo ranjenih. Vojna se je začela z vdorom Severnih Korej-Cev na jug, ki jim je v kratki bobi uspelo zasesti skoraj vso Južno Korejo. Le mal del okoli Pristanišča Pusan se je mogel Uspešno braniti. Ko je nato gen. McArthur z izkrcanjem močnih s'l pri Inčonu naglo zavzel Sooul in nato odsekal večini rbečih sil umik, je izgledalo, da le vojna končana s popolno zmago.
Ameriške sile so dosegle reko Jalu na meji z rdečo Kitajsko. Tedaj je posegla v vojno rdeča kitajska in v kratki dobi s svojimi silami preplavila Severno Norejo in potisnila v zimi ame-riške čete proti morju in jugu.
se je fronta prihodnjo pom-Md ustalila nekako ob stari meji ^ad Severno in Južno Korejo, s° se začela pogajanja, ki pa so Se vlekla in vlekla, dokler ni no-
vi	predsednik Eisenhower zagrozi, da bo uporabil atomsko orodje, če rdeči ne bodo pristali na Wec vojskovanja.
Tako je bilo sklenjeno premi-Ue ob črti, ki so jo držale sov-ražne vojaške sile ob desetih bopoldne 27. julija 1953. Vzdolž ^rte premirja so na obeh stra-^eh, še vedno močne vojaške sbe, med njimi na južni strani *UcH 50,000 ameriških vojakov. ^eprav je od premirjo preteklo 'ce nad 15 let, še vedno ni izgle-^°* * * * v za sklenitev miru.
M zadnjih dveh letih je podalo vzdolž črte premirja zopet 'bhavno. Tako je prišlo letos že ° 200 spopadov z rdečimi, ki so sbušali preko demilitariziranega basu med obema linijama pro-breti proti jugu. V 15 letih pre-^rja je bilo v spopadih med
Novi grobovi
Angela Globokar
Včeraj je umrla na svojem domu na 3571 E. 81 St. po dolgi bolezni 79 let stara Angela Globokar, roj. Nose v Tisovcu v Sloveniji, od koder je prišla pred več kot 50 leti, članica Društva Mir št. 10 ADZ in Sv. Rešnjega telesa pri Sv. Lovrencu, vdova po pok. Josephu, hči pok. Josepha Nose in pok. Marije, roj. Zakrajšek, sestra pok. Johane Zuparicic, mati Louisa, Ralpha, Edwarda in Rose Cigoi, 9-krat stara mati. Pogreb bo iz Fortunovega pogreb, zavoda na 5316 Fleet Avenue v sredo 9.30, v cerkev sv. Lovrenca desetih, nato na Kalvarijo.
Jean Novak
Po dolgi bolezni je včeraj umrla v St. Alexis bolnišnici 58 let stara Jean Novak s 10309 McCracken Rd., Garfield Hts., roj. Krnac v Clevelandu, zaposlena pri American Steel & Wire Co., žena Johna, sestra Louisa, Henryja, Franka in Irene Bras-dovich. Pogreb bo iz L. Fer-folia pogreb, zavoda v sredo ob 8.30 zjutraj, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
ob
ob
iti
eina stranema ob črti premirja
dalje proti jugu mrtvih 33 ahieriških vojakov, 95 pa ranje-Južnih Vietnamcev je padlo ^ teh Sp0padih skupno 188, Sejnih Vietnamcev pa je padlo ^ hilo ujetih okoli 2000. Zadnja stevilka je najboljši dokaz, kdo bremirje vedno znova krši
Gaulle svari Alžirijo
^ARIZ, Fr. — Predsednik De aulle je posvaril alžirijskega ’lanjega ministra, naj njegova k 2ela pričakuje težave, če ne ^ ftaglo vrnila Izraelu potni-^ega letala, moštva in izrael-k’h potnikov.
J^telo je bilo pretekli teden Rabljeno no letu iz Rima v Tel ^ lv in s silo odvedeno v Alžir. je prosil Francijo in Ve-0 Britanijo za posredovanje ^ Alžiriji, da hi ta letalo, pot
shla.
e in posadko čim preje izpu-
itiilM


^ ,ecmoma sončno in hladno. Tteišja temperatura okoli 70.
Sen. Edward Kennedy
letos ne bo kandidat
WASHINGTON, D.C. — Sen. Edward M. Kennedy, demokrat iz države Massachusetts, je pretekli petek izjavil v Bostonu, da mu letos ni mogoče kandidirati za podpredsednika ZDA. Vzroki so čisto osebni, je dejal senator, in odločitev “dokončna, trdna in brez možnosti za ponovno pretresanje”.
Kljub jasnosti in trdnosti izjave sodijo nekateri, da utegne demokratska konvencija, posebno v slučaju, če bo imenovala za oredsedniškega kandidata H. H. Humphreyja, poskusiti imenovati za podpredsedniškega kan-lidat E. M. Kennedyja in ga tako postaviti ponovno pred izbiro. Demokrati se dobro zavedajo privlačnosti Kennedyjevega mena in težav, ki jih bodo imeli v novembru pri volitvah, če se re zgodi dotlej kaj posebno igodnega za nje, kar bi spreme-lilo razpoloženje volivcev.
Če si brezobziren pri vožnji, ne pozabi, da se boš zaradi *ega kesal!
Guevarin dnevnik sprožil vladno krizo
Notranji minister bolivijske vlade, skriti pristaš Castra, je posredoval kopijo dnevnika Castru. Ko je, prišlo to na dan, je pobegnil v čile in prosil tam za polistično zatočišče. To je sprožilo ostro vladno krizo.
LA PAZ, Bol. — Kot druge ameriške države tudi Bolivija ni tako srečna, da bi imela stabilno vlado. Niha neprenehoma med vojaškimi diktaturami in civilnimi vladami. Že leta 1964 so general pregnali predsednika Paza Estenzoro in prevzeli oblast.
Po začetnih trenjih v diktaturi je splezal na vrh general Barrientos, ki se je 1. 1966 dal izvoliti za predsednika republike. Barrientos se je opiral na koalicijsko vlado, ki mu pa ni bila preveč zvesta, vendar se pa Barrientos nevarnosti, ki lahko nastanejo, ni preveč zavedal. To je tudi rodilo sedanjo kabinetno krizo.
V sedanji koalicijski vladi je bila zastopana tudi demokratsko socijalna stranka, njen zaupnik v kabintu je bil notranji minister Anton Arguedas. Kot tak je dobil v roke tudi dnevnik pokojnega Castrovega sodelavca gverilca Guevare. Kopijo dnevnika je izročil zaupnikom kubanskega Castra. Ko je to prišlo na dan, je Arguedas na hitro roko zbežal v Čile, kjer je dobil političen azil. Označil se je namreč za marksističnega humanista in oboževalca Castra in Guevare. To se pravi: levičarji Castrovega kova so imeli svojega zaupnika naravnost sredi Barrientosove vlade!	jt fj
To je seveda hudo potreslo Barrientosovo diktaturo. Demokratsko socialna stranka se je takoj oddaljila iz vlade in začela odobravati kritiko podpredsednika Salinasa, ki je že dolgo Bar-rientosov političen nasprotnik.
Politični opazovalci mislijo, da se utegne razviti v Boliviji globoka politična kriza. Kako bi se končala, pa nihče ne more soditi.
Prezidij CSR in politbiro ZSSR merita danes svoje moči nekje na Slovaškem
Kaka sodijo na tujem o upom v OSevefandu
MANCHESTER, Vel. Brit. — Nemiri, ki so izbruhnili pretekli teden v črnskem predelu Clevelanda, so vzbudili tu dosti pozornosti, saj je v zadnjih mesecih rasno vprašanje bilo ponovno tudi v ospredju v sami Veliki Britaniji. O njem se je veliko pisalo in veliko razpravljalo v samem parlamentu. Tukajšnji splošno upoštevani list “Manchester Guardian” je o nemirih v Clevelandu pretekli teden zapisal tudi tole:
“Tokrat je streljanje začela namerno in po vsem sodeč brez vsakega povoda skupina črnih nacionalistov, ko je prišla policija, da odvleče zapuščen avtomobil na cesti. Če pomeni to začetek nove strategije, s katero hočejo skupine črnskih zagrizen-ce preiti v napad v različnih mestih dežele, potem so izgledi za bodočnost skrajno slabi. To bo beli odpor nujno povečalo in skoraj popolnoma onemogočilo delo onim, ki skušajo na temelju skušenj iz preteklih izgredov pripravi Kongres in Belo hišo do pospešitve nujnih reform...”
0SW Abel bo pavšal o mezdnih pogajanjih
PITTSBURGH, Pa. — Sedanji glavni predsednik jeklarske unije Abel je sklical za danes sestanek vseh predsednikov 600 podružnic jeklarkse unije, da jim poroča o stanju, pogajanj. Podružnice so namrfeč godrnjale, da ne vedo, kako potekajo pogajanja, ki morajo biti zaključena do srede, drugače jim bo sledil štrajk v jeklarski industriji.
Gospodarski krogi se štrajka ne bojijo, ker upajo, da je kompromis že blizu. Če pride do štrajka, bo štrajkalo v jeklarnah 11 podjetij 388,000 jeklarskih delavcev.
— Za tono jekla je potrebno poleg železne r.ude tudi tono in doI premoga.
Danes so se začeli razgovori med prezidijem Češkoslovaške Komunistične partije in med Politbirojem Komunistične partije Sovjetske zveze o usodi demokratizacije notranjih razmer na Češkoslovaškem. Obe strani sta na predvečer srečanja kazali trdno odločnost in nepopustljivost . Napovedujejo, da bodo razgovori jutri končani, kako, ne upa napovedati nihče.
CLEVELAND, O. — Po zadnjih .poročilih se je začel danes razgovor med vodniki Komunistične partije Češkoslovaške in med vodniki Komunistične partije Sovjetske zveze. Ker so vodniki KP istočasno tudi vodniki države, je od izida teh razgovorov odvisna bodočnost ČSR in njenih odnosov do ZSSR. pa v dobri meri tudi bodočnost komunističnega bloka v Evropi in do neke mere sama bodočnost Evrope. Člani prezidija ČSR so po poročilu AP sinoči v družbi predsednika republike gen. L. Svobode zapustili Prago in se odpeljali v smeri proti Košicam na Slovaškem. A. Dubček in ostali člani zastopstva ČSR so jim sledili danes zjutraj. Razgovori se bodo vršili baje v železniškem vlaku, s katerim se je pripeljal politbiro Komunistične partije ZSSR z L. Brežnjevim, A. Kosyginom in N. Pod-gornim na čelu. Kraj razgovorov je tajen in skrbno zavarovan. Trdijo, da bodo razgovori jutri končani.
Ruski pritisk na Cehe in Slovake je bil v zadnjih dneh povečan. V javnost so prihajale vesti, da je prišlo do needinosti v prezidiju KP v Pragi, ker je njegov konservativni del bil pod ruskim pritiskom pripravljen popustiti. Na povečano moč konservativnega krila v partiji naj bi kazala odstavitev gen.
Vaclava Prchlika z vrhovnega partijskega vojaškega vodstva, ki je bilo nato ukinjeno. Vodstvo armade je nato objavilo, da gen. V. Prchlik ni govoril v njegovem imenu in ne v imenu koga drugega, ko je pred časom zahteval enakost v vodstvu Varšavske vojaške zveze in menjavo njenih vrhovnih poveljnikov po vrsti iz držav članic, med tem ko so doslej skozi na njenem vrhu Rusi.
Strah, da bi prezidij pod pritiskom Rusov in njihovih zaveznikov klecnil, je sprožil sestavo in objavo posebnega poziva pretekli petek v znanem tedniku inteligence Literarni Listy.
Vodilni češki in slovaški intelektualci pozivajo člane prezidija. naj vstrajajo na stališču demokratizacije in reform, naj bodo
Iz Clevelanda in okolice
V domovino svojih prednikov—
Zvesta naročnica našega lista Mrs. Frances Leskovec iz Richmond Heightsa, O., je danes odpotovala v Slovenijo, da si ogleda domovino svojih prednikov. S seboj je vzela vnuka Roberta Raplenovicha. Čeprav rojena v Ameriki, obvlada Mrs. Leskovec perfektno slovenščino. Prijazni rojakinji želimo srečno pot in lepe dni v Sloveniji. Zadušnica—
Jutri, v torek, bo ob 7.30 v cerkvi pri Sv. Vidu sv. maša za pok. Antona Champo ob 12. obletnici njegove smrti.
Pozdravi—
Mr. in Mrs. Franc Urh, Tony Erjavec, David in Sophie Oddo (roj. Erjavec) ter Carolina Sever pošiljajo svojim prijateljem pozdrave iz Las Vegas, Nev.
Mrs. Fannie Zakrajšek nam je poslala razglednico iz Lurda s pozdravi njenim prijateljem in znancem. Bila je tudi v Fatimi, Rimu in v Sloveniji.
Zakulisni razgovori med Johnsonom in Van Thieujem
CLEVELAND, O,— Uradno poročilo o sestanku, ki sta ga imela pred 10 dnevi Johnson in Van Thieu v Honoluluju, je bilo izredno prazno. Iz tega bi se dalo sklepati, da se oba državnika nista mogla sporazumeti o vseh predmetih, ki sta jih obravnavala. Če bi se, bi o tem uradno poročilo gotovo kaj namigovalo.
Resnica bo nekje v sredi, če smemo kaj zaupati poročilu znanega črnskega časnikarja C. T. Rowana, ki odkriva večkrat zanimive zakulisne dogodke. O razgovorih v Honoluluju poroča na primer:
Dokler je verjetno, da bodo komunisti začeli znova napadati Saigon in vietnamska mesta, ne smeta Washington in Saigon niti namigniti, da sta pripravljena na novo popuščanje v vojskovanju, če je ta domneva napačna in komunisti res ne bodo več napadali mest v Južnem Vietnamu, takrat pa Washington in Saigon lahko mislita na nove ome-
jitve v državljanski vojni.
Ker vsi znaki kažejo, da bodo komunisti obnovili napad na Saigon, se je treba nanj vojaško že sedaj pripraviti. V to svrho naj saigonska vlada takoj popolnoma reorganizira obrambo glavnega mesta, združi naj vse obrambne čete pod eno komando, ki naj se tesno poveže tudi z ameriškimi četami. Obrambo mesta naj vodi le en poveljnik!
Začetek umika ameriških čet je bil predviden za prve mesece 1969. Vse obrambne pozicije morajo prevzeti sai-gonske čete, ki bodo v ta namen dobile od Amerike potrebno primemo orožje.
Johnson in Van Thieu sta tudi vpoštevala možnost, da bo postala komunistična napadalnost v Južnem Vietnamu tako močna, da bo treba te načrte primerno spremeniti.
Značilno je, da Rowan govori le o vojaških problemih ne pa o političnih, ki bi lahko vplivali na usodo vojskovanja.
Govori le o tem, da je Johnson obljubil Thieu ju, da se Amerika ne bo gnala ali pritiskala, naj vietnamska OF pride v koalicijsko vlado. Johnson je dalje obljubil vietnamskemu predsedniku vso “gospodarsko in finančno pomoč”.
Ne vemo, koliko je Rowa-novo poročilo točno. Čudno se nam pa zdi, da so se razgovori dotaknili tudi bodočnosti po 20. januarju, ko Johnson že ne bo več na oblasti. Morda je v tem pogledu poročilo premalo jasno.	t ff[
Dvomimo tudi, da bi oba politika govorila le o nekaterih nagibih, zakaj se partizani ne vojskujejo več v prejšnjem obsegu. Ho Či Minh lahko taktizira, kolikor hoče, prezreti pa ne more nekaterih dejstev, ki bodo trajala dolgo časa. Kitajske “kulturne revolucije” še dolgo ne bo konec, njene posledice so pa od meseca do meseca hujše za Severni Vietnam. Hanoi se ne more več zanesti niti na najmanjšo me-
ro rednega blagovnega prevoza po kitajskih železnicah. To že sedaj čutijo vietnamski komunisti in bodo zmeraj bolj. Ho Či Minh je najbrže tudi podcenjeval vpliv, ki ga bodo imela na njegove čete in partizane poročila o pogovorih za premirje. Čim bolj so tudi partizani naveličani vojskovanja, tem lažje tolmačijo poročila o razgovorih v Parizu v duhu svojih želja. Partizansko vojaško vodstvo je že moralo opozoriti navadne partizane, naj ne upajo na hiter uspeh pri razgovorih.
Te in podobne okoliščine bodo gotovo vplivale na potek državljanske vojne. Kolikor bi utegnile nekaj prispevati k čim prejšnjemu koncu vojsko-vanja> je pa na drugi strani treba vpoštevati ameriško težnjo po čim prejšnjem miru, ki bo samo podprla politiko tiste smeri v Hočiminhovi okolici, ki bi rada z zavlačevanjem dosegla tiste politične uspehe, ki jih ne more z vojskovanjem.
v svojem nastopu složni in naj kot enota branijo koristi ČSR. Poziv je nato v petek, soboto in včeraj podpisalo na stotisoče ljudi, ki hočejo vsi pokazati vodnikom ČSR, pa tudi Rusom, da poti nazaj na Češkoslovaškem ni, vsaj ne mirnim potom.
A. Dubček je v soboto govoril preko radia in televizije Čehom in Slovakom pomirjevalno m jih zagotovil, da demokratizacije ne bo ustavil. Srečanju z Rusi ni dajal tako usodnega pomena, kot ga to brez dvoma ima.
Ruske zahteve do ČSR
Glavno glasilo Komunistične {■.artije 2SSR “Pravda” je včeraj vodnike ČSR znova posvarila, da je čas kratek. “Komunisti in delovno ljudstvo ČSR so bili posvarjeni od svojih razredaih bratov,” je zapisan “Pravda". Članek kaže trdo odločnost in mrkost ter poudaija izredno
v ažnost današnjega sreča rja vodstva obeh partij in obeh hi žav. Nič ne nakazuje kake možnosti za kompromis ali popuščanje Pragi.
Trdijo, da so ruske zahteve vodnikom ČSR sledeče:
Ponovna uvedba cenzure.
Odločna zadušitev vsake protikomunistične politične dejavnosti.
Odstranitev vseh ullralibera-lov z v s e h vodilnih mest partije in države.
Povečanje varstva in nadzora na mejah.
Opustitev vsakega poskusa za zbližanje z Zahodno Nemčijo.
*	:S
Praga bo nemara v zadnjih aveh zahtevah pripravljena ustreči, ker trdi sama, da so njene meje dobro zavarovane in da ne misli iskati nobenih sprememb v odnosih do Zahodne Nemčije. Verjetno tudi ne bo trdovratno branila protikomunistične politične dejavnosti in ultraliberalov, kot dokazuje slučaj gen. V. Prchlika, težje bo najti kompromis v vprašanju cenzure.
Čeprav so Dubček in tovariši, zlasti predsednik skupščine J. Smrkovsky, ponovno izjavljali, da bodo demokratizacijo nadaljevali, ker vidijo v njej edino rešitev za socializem na Češkoslovaškem, ni rečeno, da ne bi mogli Rusom popustiti vsaj v nekaterih njihovih zahtevah.
Taktika v vlenamskem vojskovanja se spreminja
SAIGON, J. Viet. — Od 13. do 10, julija je padlo v Vietnamu le 157 naših vojakov. Tako nizke Izgube niso naše čete imele že od 7. oktobra. Zakaj? Vsi ko-nentatorji se strinjajo v tem, da se je taktika vojskovanja temeljito spremenila od lanske jeseni naprej. Takrat se je začela doba, ko naše čete niso iskale sovražnika, da bi se sprije-male z njim in mu povzročale čim večje zgube. Pa tudi sovražnik ni iskal prilik za velike spopade.
Poskusil jih je le v znani februarski ofenzivi, pa je imel tako velike zgube, da je taktiko obsežnih vojaških spopadov spremenil. Sedaj napada sam le v malih oddelkih, kjer sreča naše čete. Podobne taktike se držijo tudi naše čete. Zadnja velika vojaška operacija z naše strani je bilo čiščenje znane doline A Shau v aprilu. Od takrat je vojskovanje na debelo zaspalo. Je pa še druga razlika. Naše čete se držijo svojih utrjenih postojank, ne gonijo sovražnika v notranjosti dežele zunaj ameriških taborov. Teh je tem več, čim bliže je obala morja,
Vojaški krogi trdijo, da so znašale naše zgube na mrtvih od 1. januarja 1961 26,097, sovražnikove pa 372,636.
Važna je ohranitev sedanjega odnosa partijskega vodstva do ljudi, načelo, naj partija vodi, ne pa ukazuje, kajti to je osnova nove svobode. Prav tako ali še bolj je važna utrditev neodvisnosti ČSR od Moskve in uveljavitev njene pravice do nemotenega urejanja njenih domačih zadev. Če Moskva to načelo, ki ga sicer stalno poudarja vsepovsod izven svojega bloka, prizna Pragi, potem bo imela ta proste roke v bodočnih domačih odločitvah.
Za Moskvo bi bilo vsekakor boljše in varnejše imeti demokratično, svobodno Češkoslovaško za svojo vojaško zaveznico in prijateljico, kot pa imeti Češkoslovaško zasedeno s svojimi četami, pa proti sebi češki in slovaški narod. Da ta dva stojita v sedanjem trenutku trdno za svojimi vodniki, A. Dubčekom in tovariši, je več kot očitno.
8117 St. Clair Ave. — HKnderion 1-062* — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
,	NAROČNINA:
b Združene države:
I $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 1 mesec« ga Kanado in dežele izven Združenih držav: k $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $5.00 na leto
l	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
l $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
j, $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months F	Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 144 Monday, July 29, 1968
Povišanje cen izdelkov, pri katerih rabijo jeklo, bo odkriva spoznanje, da mu življe-
posredno sprožilo povišanje vseh ostalih cen in vijak inflacije se bo zavrtel za nov obrat. Zvezna vlada se tega dobro zavedo, zato je najprej predsednikov gospodarski svet, nato pa tudi predsednik sam pozval tako industrijo kot unije, naj upoštevajo pri sklepanju novih delovnih pogodb koristi vsega prebivalstva in vse dežele, ne le svoje lastne.

CHICAGO
■liS
NEKDAJ
ra* /S/'
VČERAJ ^^^^DANES
Kri2ls.ee Amerike:
* PRIPRAVLJAMO SE na veliko narodno politično kon-
Štrajk v jeklarski industriji?
vencijo demokratske stranke. Slednja je na vladnem sedlu od leta 1961, ko je po izvolitvi v jeseni leta 1960 prevzel predsedstvo Z. D. pokojni predsednik J. F. Kennedy. Usoda je menda hotela, da mu je zlobna roka
V	sredo, zadnjega julija, poteče kolektivna pogodba kzela	sle~
med Unijo jeklarskega delavstva in jeklarnami. Razgovori f podpredsednik pod JFK, se-med obemi so v teku že dolgo, vendar niso doslej privedli r^1 Pr^e,dml* ^ R Johnson, še nikamor. Unija si je dala od delavstva izglasovati P^a- ' bl1 let^ 1964 'zvoljen za vico oklica štrajka, da bi lažje pritiskala na zastopnike je- |a d Jna stm leta kot predsednik
soabi1le>UIadnjegar*polZkt1a0v0polnem'obrat)u fn^scTnakopIčile	Ietih’ v
velike zaloge jekla vseh vrst, da bodo lahko zalagale svoje deželo desmoPkrati1J1°mIan j™, odjemalce tudi v slučaju, ce pride do strajka.	I , Q	^ n'us.
V	prvih razgovorih o novi pogodb, so razpravljal, tud Lhih različna m„enja. Prlstaši
o tem da naj bi vse.morebitne nerešljive točke v n o v i dr strank s kritiziraj0 pogodbi predložil, v reševanje posebnemu posredovalnemu kar s0 demokrati izki. odboru, katerega odločitev naj bi obe strani sprejeli k o th,, in kar s0 dos tekom let obvezno. Predlog je bil odklonjen, unije niso nikdar doslej 'njihovega ,,lad!>11Ja Ne trdi[r| kazale volje sprejeti obvezno^ posredovanje. ....	. . da je vse prvovrstno in hvale
Za enkrat niso znane točno še niti zahteve Unije niti vrecjno, kar so počeli in vršili, ponudbe jeklarn. Unija bo brez dvoma zahtevala povišanje pa |.ucj- n- vse	Smo
preko meje 4 odstotkov, ki jo je nasvetoval pretekli teden Ua^ v gasih težkih gospodarskih predsednikov gospodarski svet. To bo nemara nekje okoli jn političnih sitnosti, deloma 6 odstotkov ali pa še več. Jeklarne trdijo, da na tako povi Uoma, še v težjih pa z zunanjim sanje ne morejo pristati brez novega povišanja cen svojih svetom, ki ima še več sitnosti in izdelkov, kar bo imelo za posledico večji uvoz tujega jekla težaV, kakor mi. Te sitnosti pov. in s tem manj delovnih mest v domačih jeklarnah.	Izročajo nam ne le naše domače
Uvoz tujega jekla je v zadnjega pol leta zaradi nevar- težave, temveč jih povzročajo nosti štrajka porastel za 100 odstotkov in bo seveda porastel razmere tujih dežel, ki so v vese bolj, če do štrajka res pride. Tuje jeklo je zaradi večjih liko slabših razmerah kot mi in plač delavstva v naših jeklarnah cenejše od domačega, zato z istimi večajo in ustvarjaj, je njegov uvoz rastel že skozi vrsto let, vse od velikega nam težave naprej in naprej, jeklarskega štrajka leta 1959. V času, ko se Združene dr- Kritizirati druge je že stara žave borijo za zmanjšanje primanjkljaja v svoji zunanji navada med ljudmi. Posebno še plačilni bilanci, je postalo vprašanje uvoza tujega jekla v političnih strankah. Kdor to važno in pereče.	razume in upošteva, tak zna
Trenutno sta obe strani, Unija in jeklarne, kaj molčeči zmerno soditi, žal, da je le ved in kažeta obraz, kot da je štrajk neizogiben. Unija dela no več prvih, kot slednjih videz, da je voljna začeti štrajk za dosego svojih zahtev, Chicago in okraj Cook tvo-jeklarne pa se ga za enkrat ne boje, ker imajo dovolj jekla rita močno demokratsko trdna zalogi in bodo z njim lahko vsaj 6 tednov, če ne celo dalj [nIavo v naši državi Illinois. Po zalagale vse svoje odjemalce. Ti so se pa že tudi sami zalo- Prebivalstvu tvorita tudi nad-žili z jeklom, da bi morebitno krizo lažje prestali.	polovično število prebivalstva v
Zvezna vlada bo komaj mogla mirno gledati na štrajk državi- Zato> kadar so demo-v jeklarski industriji v času vojskovanja v Vietnamu in še krati edini> da se ne prepirajo posebej v volivnem letu. Ali ga bo odložila v skladu z dolo- mej seb°i> navadno vedno zma-čili Taft-Hurtleyjevega zakona za dobo 80 dni in v tem času §aj0 v volltvah, to je v lastni iskala rešitev s posredovanjem ali bo pustila, da iščejo drzavi-Kadar se Pa ravsai° med Unija in jeklarne lastno rešitev neoziraje se na vojno in seb°j’ ali če zavozijo v kake volitve, bomo skoro videli.	gospodarske ali politične krize,
Naj že pride do štrajka ali ne, mora vendar jeklarsko te ^ vodstvo države pade re-delavstvo računati z nekaj počitnicami. Zaloge jekla so pu 1 an(-em v roke. Drugače tolikšne, da bodo morale jeklarne omejiti obrat, če d01pa ma 0 kedaj Radl tega vPllva štrajka ne pride. Trdijo, da utegne postati za nekaj časa brez posla do četrt milijona delavstva v jeklarnah. Če že do tega ne bo prišlo, bodo pa vsi imeli krajši delovni teden.
Jeklarne na noben način ne bodo v naslednjih tednih in mesecih v polnem obratu.
Omejitev produkcije v jeklarnah bo imela vpliv na celotno gospodarsko dejavnost v deželi. To bo v svojem širjenju začelo zastajati tudi na drugih področjih. Še hujši bo udarec za narodno gospodarstvo, če pride res do štrajka Trpele bodo jeklarne, trpelo bo njihovo delavstvo, ki bo ostalo brez zaslužka in brez dohodkov.
Moderno gospodarstvo je tako povezano med seboj,
'da težave v katerikoli njegovi panogi ne morejo ostati brez
vpliva na celoto. Jeklarne in jeklarska industrija na sploš-1delegacijafld^bo^prTšla
narodna demokratska stranka Chicago vedno upošteva. To je čudi razlog, da bo konvencija v Chicagu. Da so se odločili za Chicago je seveda mnogo vplival župan Daley, ki je zelo spreten demokratski politik in upoštevan kot tako doma in drugod po vsej Uniji.
Narodne konvencije večjih političnih strank pomenijo z gospodarskega in trgovskega stališča za vsako mesto veliko. Že zdaj napovedujejo, da bo
no predstavljajo osnovno industrijsko panogo, od katere delov in koncev dežele
vseh
zavisi dober del celotne industrije, saj njen večji del rabi|teden an še*‘dllj 7Chicago,^da jeklo ali železo za svoje izdelke.	bo samo ta potrošila od 10 do
Jeklarne bodo pri pogajanjih za novo pogodbo čuvale 12 milijonov dolarjev. Koliko bo svoje koristi, borile se bodo za čim manjše povišanje plač, prišlo tiste dni še" drugih rado-da bi mogle tako ceno svojih izdelkov držati na ravni, kjer vednežev in opazovalcev v Chi-bi bilo uspešno tekmovanje z izdelki jeklarn v tujini še mož- cago, ki bodo tudi pustili čedne no, pri tem pa vendar še dovolj donosno. Unija bo napela svote dolarjev v Chicagu. Busi-vse svoje moči. da doseže to, kar smatra pri sedanjem polo- ness je pač business! Hoteli, tr-žaju za dosegljivo in za “pravičen delež” dobička. Dobiček govine, gostišča, zabavališča, seveda preračunava vsaka stran po svoje. Unija trdi, da bodo imeli tiste dni bogato že-jeklarne dovolj zaslužijo, da torej lahko njihove zahteve tev. Tako napovedujejo in tako izpolnijo, jeklarne pa to utemljevanje zavračajo in izjavlja- gledajo na konvencijo z naj-jo, da že sedaj “ne morejo izhajati”.	boljšimi trošti vsi. Skoro se mi
Naj že pride do štrajka ali ne, unija bo dosegla povi- zdi, da bi jih lahko primerjal šanje plač delavstva v jeklarnah, vprašanje je le, kolikšno tistima dvema unijatskima sve-bo to povišanje. Brez dvoma bo vstrajala na tem, da ne bo čenikoma, ki sta sv°j čas tain v manjše od povišanj, ki jih je doseglo delavstvo v ostalih |Dragah za Gorjanci pokopavala industrijskih panogah. Povišanju plač delavstva bo sledilo nekega petičnega veljaka. Celo povišanje cen jekla, višje cene za jeklo bodo nujno potisnile ^to so bili pogrebi le revnih in navzgor ceno vseh izdelkov, ki vsebujejo jeklo. In teh ni ^ niso	dosti plačati za
malo, samo poglejmo okoli sebe, pa naj bo to v našem domu, P°greb. A enkrat je preminul y tovarni ali kjerkoli.	bogat petičen veljak in ko so ga
pripeljali v cerkev za pogreb, je starejši svečenik zapel:
“Hvala Bogu, danes imamo enega bogatega!”
Njegov pomočnik pa je odpel nazaj:
“Dal nam Bog jutri opet takega!”
Tako bodo te dni gotovo veselo povdarjali tisti, ki bodo imeli v teh konvenčnih dneh dober business.
— Na drugi strani in od drugih strani pa nekateri napovedujejo tudi demonstracije zlasti od strani “revnih slojev” in od pristaštev prizadevanj za “civilne pravice”. Govori se da bodo ti zahtevali od konvencije več zanimanja za nje, več dejanj, ne samo obljub. Tudi to zna priti. Upajmo, da bodo varnostne oblasti dobro skrbele za red tiste dni v Chicagu.
Konvencija bo vsekakor zanimiva. Zlasti kar se tiče njenega programa za prihodnost naših Združenih Držav. Mi in ves svet stoji pred silno sitnimi težavami, ki jih je treba rešiti, kolikor se da, da se ohrani mir in da ne zaidemo mi in svet v kake neu-klerske spopade, ki lahko uničijo nas in svet. V teh ozirih so velike napetosti.
Dalje gospodarske sitnosti doma in po svetu. Tudi v tem smo v čudnih nejasnih razmerah. Domačo industrijo in proizvodnjo moramo najprvo podpirati, pa moramo tudi tujo, da s tem ohranimo naklonjenost tujine, da nam ne obrne hrbta in re zapre svojih duri proti nam. Vse to čaka bodočo administracijo, ki jo bodo postavile v sedlu novembra končne narodne volitve. Katera izmed dveh strank bo zmagala? Ali bo demokratska, ali pa republikanska s svojim kandidatom? Vse zavisi, katera bo imela boljši program.
Glavni cilj obeh strank je: Ven iz vietnamskih težav! Kako? To je vprašanje. Rešiti ga bo pa treba tako ali tako.
Za tem, ureditev gospodarstva doma. Ohraniti veljavo dolarja, kolikor jo še ima. Inflacija, ki jo pospešujejo stavke, za temi navijanje cen, je naš dolar zelo obgrizla. Vsak dan se z njim manj kupi.
Zgornje so le nekatere glavne težave, koliko je še drugih! Vse to čaka prihodnjo administracijo.
Važno je torej, da demokratska stranka izbere najboljšega kandidata. Pa tudi republikanska prav tako.
Volilci v jeseni naj pa previdno izbirajo in izberejo najboljšega iz med nju. Da bi se te želje izpolnile, je na mestu in potrebno prositi naklonjenosti tudi. Njega nad nami, da bi nam dal pravega moža za bodočega predsednika!
Regerčan.
Jože iafofi - IfMeinik
Milwaukee, Wis. — Vem, da jubilantu ne bo všeč, da po časopisju razglašamo njegovo življensko obletnico, kajti kdo bi si mislil prisoditi Jožu MATOHU 75 zelenih pomladi*, ko pa zgleda kot večni' mlddenič. Življenjski prazniki so vedno radostni, a po malem tudi žalostni dogodki v našem življenju. Žalostni pred vsem, ker nas spominjajo na hitro bežeča leta. Vesel pa je jubilant, ko mu
nje ni bilo prazno, temveč polno ustvarjalne sile, poštene vneme in dela v službi nesebične slovenske kulturne, politične in gospodarske dejavnosti v Ameriki.
Pogled na življenjsko pot slavljenca Jožeta Matoha, ki je bil, in je še vedno veder, vesel in ne pozna počitka, kaže eno tistih življenj, ki jih zaradi njihove skromnosti in pridnosti, imamo iz vsega srca radi. Jože Matoh, bolj znan kot JOE, se je rodil 30. julija 1893 v dolenjski metropoli NOVO MESTO”, kraljici prelepih zelenih gričev, vinogradov in dobrosrčnih ter bistrih ljudi. Otroška leta ni preživljal na pernicah, njegova hrana niso bili bonbončki in čokolada, pač pa močnik in žganci. Radi tega se je že v zgodnji mladosti odločil da gre s trebuhom za kruhom, v obljubljeno deželo Ameriko. Leta 1911 je dospel v Milwaukee, Wisconsin. Takoj je prijel za prvo delo, ki se mu je ponudilo. Želja po izobrazbi in napredku ga je gnala v razne šolske tečaje in predavanja.
Kot zaveden Slovenec in katoličan se je z vsem mladostnim ognjem vključil v slovensko mladeniško podporno 'društvo “LILIJA”, svojim delom in vzgledom je poživil kulturne in zabavne prireditve med Slovenci v Milwaukee. Ustanovilo se je dramatsko društvo, godba na pihala, prvo slovensko petje v cerkvi sv. Janeza in pevsko društvo “DANICA”. V letu 1918 se je preselil v Cleveland-Collin-wood, Ohio, kjer je takoj nadaljeval prosvetno delo pri tamkajšnjih slovenskih društvih. Soustanovitelj in aktiven član je bil pri dramatskem društvu “LILIJA.” Leta 1920 je bil izvoljen za upravnika Slovenskega doma na Holmes Aveniji v Col-linwoodu. Aktivno je sodeloval pri cerkvenem pevskem zboru fare Marije Vnebovzete in p r i pevskem zboru, SOČA.” Kot talentiran odrski igralec je sodeloval tudi pri dramskem društvu “TRIGLAV” v Clevelandu, kjer je leta 1924 s svojim bratom Frankom iz Clevelanda odigral z velikimi uspehom eno izmed glavnih vlog pri prvi slovenski odrski igri “LUMPA-CIJUS VAGABUNDUS” v naj-večjem Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. V tistih dobrih časih je jubilant Jože pisal razne kritike in vzpodbudne članke v slovenske časopise v Ameriki. Leta 1924 se je za stalno vrnil v Milwaukee, kjer je postal neumerni voditelj društva “LILIJE”. V tem času si je osvojil srca slovenskega lepega dekleta Mary Fink iz Jol-ieta, kjer mu je potem v zakonu povila sina Roberta in hčerko Josephino. Danes sta oba ponosna stari oče in stara mama.
Žena Mary je Jožetu zvesto stala ob strani in mu neumorno pomagala pri njegovem prosvetnem delu med Slovenci v Milwaukeeju. Sodelavec je bil tudi pri slovenskem časopisu “Slovenija” in “Obzor”, veliko pa je pomagal tudi pri slovenski radijski uri na postaji WMIL. Slavljenec še danes kljub visokim letom neumorno dela, pomaga, svetuje in sodeluje pri slovenskih in amerikanskih društvih.
To je samo kratek in bežen pregled njegovega dela in uspeha med Slovenci v Ameriki,a lahko bi pa napisali debelo knjigo o njegovem nesebičnem in uspešnem delu. Bila bi velika škoda, če ne bi jubilant Joe, našel toliko časa, da bi napisal nekaj bogatih in zanimivih spominskih odtenkov iz svoje delovne prošlasti v slovenski skupnosti v Ameriki. Če ne bo, bo velik list slovenske zgodovine v Ameriki ostal prazen. Kajti Joe Matoh pripada tisti slovenski generaciji oldtimerjev v Ameriki, ki so s svojim neumornim in idealnem delom orali ledino slovenstva v novi deželi. Njih imena bodo v naši zgodovini zapisana z zlatimi črkami.
V njegovem lepo oskrbovanem domu na 10. cesti, bo v krogu svojih dragih domačih, vesel in zdrav slavil svoj visoki življen-ski praznik.
K častilkam in voščilom, ki jih pošiljata sestri iz lepe Slovenije, Marija in Rozi, brat Frank z ženo Mary iz Clevelanda, se pridružujejo tudi ostali sorodniki, prijatelji in znanci. Kaj bi še lahko rekel ob koncu: Nič drugega, kot da jubilanta Jožeta, Bog ohrani v dobrem zdravju, da mu nakloni še mnogo srečnih in zadovoljnih let!
Pozdravljen!
L. G.
Darovi za Slovensko kapelo v Waskmgfomg
Cleveland, O. — Iz Chicaga nam je poslala ga. Albina Novak naslednje prispevke:
$100.00: Mr. in Mrs. Frank Marley, Lemont, 111.
$50.00: Frank in William Kovačič.
Po $25.00: Mr. in Mrs. John Perko, Mr. Anton Zorman.
Strabane, Pa. — Mrs. Mary Tomšič je poslala $33.00; darovali so:
$10.00: John Kern.
Po $5.00: Mary Tomšič, Frances Chesnik, Frances Tomšič, Mr. in Mrs. Leo Dovjak.
$3.00: Mary Koklic.
Rego Park, N.Y. — Christine Kepic je poslala $30.00; darovali so:
$20.00: Mr. in Mrs. John Bishal.
Po $5.00: Antonia Pirnat, Pau line Kralj.
Pueblo, Colo. — Mrs. Pachak poslala $15.00; darovali so: $5.00: Mary Sakman; $3.00 Jennie Lukanik; po $2.00: John in Rose Schnieder, Mary Pograjc, Agnez Roitz; $1.00 William Pachak.
Cleveland, O. — Mary Otoničar poslala $20.00; darovali so: $10.00 Mary Cimperman; $5.00 Mary Sadar; $3.00 Frances Breskvar; $2.00 Neimenovana.
Kansas City, Kans. — Mary Hotujec in Antonia Kostelec sta poslali zopet $405.00; darovali so sledeči:
Po $20.00: Thomas Valiczek Family, Mary Pollock Family.
Po $10.00: Joseph Super Fam ily, Larry Cornish, Anna Brat-kovich Family, Georgina Rupp, Agnes Zager, John Stimetz Family, Anna Peresich, Frances Sag-hen, Mr. in Mrs. Frank Si-monich, Mr. in Mrs. Edward M. Roper, Mr. in Mrs. Carl Bayuk, Mr. in Mrs. Peter Mayerle.
S7.00: Mary Kalich.
$6.00: Mr. in Mrs. Leo Dercher Po $5.00:	Pauline Stimetz,
Mary Schneller, Frances Koch, Rose Marie Stark, Virginia Stark, Bernice Sainich, Judy Shelton, John Tome, Ronald Super, Kate Modercin, Antonija Hotujec, Joseph Schwab, Matt Schwab, Frances Burkell, Mary Nick, Joseph Poje, Angela Criz, Ed Hotujec, Mary Paulin, Anna Wille, George Shomin Family, Mr. in Mrs. William Hicks, Mr. in Mrs. Frank Petelin, Mr. in Mrs. John Petelin, Mr. in Mrs. Frank Franko, John Petelin Jr. Family, Mrs. Frank Kragel, Mrs. Joe Klimowicz, Frank Mikulich, Mrs. Helen Mellon, Mr. in Mrs. Mike Majerle, Mr. in Mrs. Rudy Pozek, Mrs. Ann Laster, Mr. in Mrs. John Kuzmich, Mrs. Anna McCormick, Mr. in Mrs. Joe Seaman, Rose Ann Anzek.
Po $3.00: Lorraine Cop, Ronald Cop, Mr. in Mrs. Wenski, Fred Poje.
Po $2.00: Helen Johnson, Mrs. Frances McNeil, Rose Simonich, Albert Kostelee, Mr. in Mrs. William Petelin, Johanna Ser-car, Ann Horan, Bill Rezin, Wally Palcher, Willie Poje, Carol Lobek, Donna Lobek.
Po $1.00: Helen Kovac, Bernard Viscek, Mary Sambol, Mary Markovich, Charles Palcher, Ann McMann, Frances Yarc, Alex Martinčič, Kate Martinčič, Dennie Poje, Genevieve Oliva. Posamezno pa smo prejeli
naslednje:
$50.00: Podružnica št. 106 SŽZ, Meadow Lands, Pa.
Po $25.00: M. J. Setnicar, W. Allis, Wis.; Ann E. Werderber Family, Portland, Oreg.
$20.00: Mr. in Mrs. Anton Gorse, Clev., O.
Po $10.00: Miss Mary Zore, Olyphant, Pa.; Janez Pieman, Cleve., O.
$35.00: Podružnica št. 88 SŽZ, Johnstown, Pa.
Po $5.00: Mary Sacsek, Vero-ba, Pa.; Neimenova, Chicago, UL; Mr. in Mrs. Joseph Ferra, Cleve., O.; Joseph in Frances Moravec, Mary Jaketic, Josephine Gramc, vsi iz Pittsburgha, Pa.; Jennie Stusek, Mary Skrl obe iz Johnstown, Pa.
Po $3.00: Frances Zgonc, Clev.,
O.	v spomin pok. Frank Prodich; Mr. in Mrs. John Spolar, Miss
P.	ose Stefanich, Mrs. Nick Te-kautz, Rudolph (Jim) Snyder, vsi iz Tower-Soudan, Minn.; Mr. in Mrs. Joseph A. Boben Jr., Kewatin, Minn.; Jennie Skr-janc, Denver, Colo; Toni Turek, vVickliffe, O. v spomin pok. Ancon Marolt — Milwaukee, Wis.; Uertrude Tushar, Gilbert, Minn.; Mary Seme, Cleve., O.; Toni furek, Wickliffe, O. v spomin pok. Mamie Mihelich.
Po $2.00: Mary Spollar, Mrs. Frank Tekautz, obe iz Tower-Soudan, Minn.; Francka Vidergar, Fontana, Calif.; Mary Bar-oic, Neimenovan, Cecilija Pope-ga, Justine Kusuplik, Joseph Sernel, Josephine Barbo, Angie Lube, Mary Vilkovitz — vsi iz Clevelanda, O.; Stanley Soberl, Strabane, Pa.; Rose Simetowski, Angelina Brascugli iz Eveleth, Minn.
Po $1.00: Mrs. John Zavodnick, Mrs. Frank Planton, Mary Pa-aula, Mrs. Ernest Johnson, Mrs. Ernest Mutonen, vsi iz Tower-Soudan, Minn.; Theresa Potokar, John Stražišar, Cleve., O.; Mr. in Mrs. Joe Yuricic, E. Helena, Mont.; Antonia Bevec, Milwaukee, Wis., Carolina Basa, Barfield Hts., O.; Frances Kvaternik, Eveleth, Minn.
Steelton, Pa. — Elizabeth Kostelec, tajnica dr. Blessed Virgin No. 181 KSKJ nam je poslala )123.00, kar so darovali sledeči:
$50.00: Blessed Virgin Soc. No. 131 KSKJ.
$25.00: Mrs. Anna Osley.
Po $10.00: Joseph in Dorothy Kostelec, Christian Mothers Soc. of St. Peters Church, AML.
Po $5.00: Katherine Kostelec, Miss Elizabeth Kostelec, Mary Zales.
Po $1.00: Barbara Illic, Johanna Lipak, Mary Gorup Sr.
Čas počitnic je tukaj in hvala Bogu, da sem enkrat ujel vse in da so s tem poročilom priobčena vsa imena, kar smo prejeli do danes. Prav lepa hvala vsem darovalcem, ki ste potrpežljivo čakali, da je prišlo tudi vaše ime na vrsto in še prav posebna hvala uredništvu Ameriške Domovine in Amerikanskega Slovenca, ki imajo potrpljenje z nami in priobčajo naša poročila brezplačno!
Ker sem bil več let zaposlen uredništvu Ameriške Domovine in vem koliko je dela s takimi poročili, kot so naša, zato znam ceniti še toliko bolj njik potrpljenje in velik doprinos za našo SLOVENSKO KAPELO-Bog vam plačaj!
Vsi, ki še niste nič prispevali v ta namen in želite to storiti* napravite ček ali money order na:	SLOVENIAN CHAPEb
FUND
naslov
in ga pošljite na mol
Frank A. Turek,
986 Bryn Mawr Ave. Wickliffe, Ohio 44092
Nov način pridobivanja surovega masla
ST. PAUL, Minn. — Nekdaj je bilo veliko posla s posnem3' njem mleka in pin j en jem, pred' no je bilo narejeno surovo ma' slo. Sedaj vsega tega ni več tre' ba, nova vrsta strojev opravi s3' ma vse to delo.

F- S. FINŽGAR:
MIRNA POTA
-T_.T_T..T_-
r.T_-r _T..

Rudi se je pogumno odpeljal 2 brzim na svoje prvo službeno toesto, kjer so ob bistri Savinji davne rimske legije imele utr-ieno postojanko. Skrbna mami-ca mu je že pred tedni tam vse Pripravila za udobno stanovanje. Ko se je Rudi doprašal za dlico, ga je lastnica hiše spredla z vso ljubeznivostjo. Kar ^Ve ljubki sobici sta ga čakali, obe že res pregosposko opremljeni. Najmanjše stvarce ni pogrešal: od zobne krtačke do oto-riana — vse je bilo kakor v pri-stanu. To je umela edino nje-§ova mamica. Ko je odložil kov-Cek, je poiskal iz njega najprej Pisemski papir, sedel k mizi in Pisal domov, kakor je bil obljubil: da se je zelo udobno vozil, 2lahka izsledil pripravljeno stanovanje, ki ga je nadrobno opi-Sal in mamico prisrčno zahvalil 2a skrb in trud. Drugi dan je šel na sodnijo, da se pokaže pred-slojniku in obišče vse sourad-nike. Predstojnik je govoril z njim, kakor bi ga že davno poznal, čeprav ga je videl šele pr-vič. To poznanje je bila očetova skrb, ki je načelniku sodišča slna bolje predstavil, kakor bi &e bil zmogel sam. Rudi je sedel lakoj, kamor mu je pokazal na-bolnik, in segel po šopu spisov, ki so ga čakali na mizi.
“No, no,” mu je prijazno rekel načelnik, “ni vam treba takoj banes riti v te papirje. Oglejte Si mesto, uredite si stanovanje In vse drugo, kar je treba.”
‘Saj je že vse urejeno, za °gled mesta me čaka še dovolj bni. Preveč me srbijo prsti, da bi takoj ne prebrskal dela, ki čaka.”
“Tud) prav in lepo,” ga je Pohvalil predstojnik.
No je Rudi opoldne šel iz J-nada na obed k “Sivemu vol-— tudi to krčmo mu je pri-P°ročila mamica — je srečal pri-Jatelja z Dunaja, ki je bil za kon-clpienta pri odvetniku.
“Pozdravljen, Rudi!” je vzkliknil dr. Janko Vrščaj in ste-el čez cesto proti njemu.
‘Pozdravljen, Janko! Ti tu-ai? Nisem vedel.”
, Nii smo pa vsi vedeli, da si določen semkaj. Zelo nas veseli.
esi: nas je, ki te poznamo še iz kbnnazije ali z univerze. Vsake s°bote imamo prijateljski večer V krčmi pri ‘Belem volu’. Zbira-1:110 se v posebni sobici. Kot sed-1111 — zlato število PNhružiš ti, jeli?”
, Kajpada. Prav rad. Saj sem ami v čisto tuj svet!” v Izvrstno! Jutri ob osmih zve-t61' na svidenje!”
Segel mu je v roko in pojas-^k ‘Saj bi te spremil; toda
žena je živa ura, zato hitim.”
Že oženjen...” se je hotel ^čuditi Rudi, a Janko je bežal mu z roko pomahal, češ o tem rugič, sedaj ne utegnem.
Rudi je gledal za njim in se opomnil maminih besedi: Pazi,
Pazi
siCe.
Morda ga je res ujela, T bi ob tako pičli službi ta .azmnni fant ne bil že tiščal v j'h'em. Tako je gospodarsko abn° premišljeval Rudi, ko je 0zn°, nekam samozavestno °pal proti “Sivemu volku”.
soboto zvečer je natančno . °smih prišel novi sodni ad-Jeuhkt k “Belemu volu”. Razen so bili že vsi zbrani. Poz-avljajoč ga, so vstali in mu + ^kali roko. “Vidiš, tu je naš jG enski oddih,” mu je razlagal va^k0 in mu primikal stol s šte-v1 ko 7. Ysj st0ii go imeli svoje 0vilke. “Trojka je še prazna, kako visoko naslonilo ima.
kk’
Igliča je, za naš ‘davčni vi-i( Th ga poznaš?”
([Ne morem se ga spomniti.” Verjetno; saj je bil on v os-^ l> ko si bil ti šele v prvi. Origi-’ ha je kaj. Take nam kvasi,
da pokamo od smeha.”
Toliko da so dobro posedli in si naročili vina, se je pri vratih pokazal Iglič. Pod podbojem se je moral prikloniti ta neznanski dolgin.
“Jo že imamo — sedmico!” so vsi hkrati pokazali na Rudija.
Iglič si je povihal velikanske brke, Rudi je pa hitro vstal in se mu predstavil.
Iglič je trdo pridržal Rudijevo roko v svoji in zviška gledal nanj. Saj je bil skoraj za glavo večji od njega.
“Za primoj stokrat, če nisi prav tisti, ki sem ti pregnal hišno, ko ti je ponašala torbico pred gimnazijo. Tedaj si bil še droben fantiček, a v lice se nisi kdove-kaj spremenil. Ne zameri mi takratnega burka. Pozdravljen!” Rudi se ga je spomnil in zardel kakor sramežljiva deklica. “Sedaj sem vas spoznal.”
“Vas, vas, nič vas! Takrat si se mi odkril, ko si mislil, da sem profesor. Tukaj smo si vsi samo zvesti prijatelji, sicer pa trdne opore pravice in resnice, da se državna stavba ne zamaje in ne poruši. Torej: jaz sem Primož — servus, Rudi!”
Iglič mu je še enkrat krepko stisnil roko in se zamotovilil na svoj povišani sedež, ki je bil poleg Rudijeve sedmice. Primož se je ozrl po mizi.
“Fantje, ali boste samo te gra-keljne svaljkali po rokah, ko sedi prvič med nami zlata številka? Tončka!” je zaklical točajki, ki je stala ob obaltni krčmarici. “Štefan tistega cekina-stega tam od zida! Brž! Pili bomo dobrodošlico sedmi zlati številki.”
Družba se je razživela. Kresali so se dovtipi, vse je posekal Primož, časih nekoliko neotesan in kosmat, a nikdar ne žaljiv in surov. Ko so poklicali drugi Štefan na mizo, je prišla krčmarka sama v sobico in postavila na mizo zvrhan pladenj najboljših prigrizkov.
“Prosim, gospodje, vzemite tole malo reč od mene za počastitev našega novega gospoda doktorja.”
“Živela teta, živel Rudi!” Trčili so in Primož je zahteval, naj tudi teta prinese kozarec in trči s “ta mladim”.
Rudi takih družb ni bil vajen. Zdel se je sam sebi kot šolarček sredi te razgibane druščine. Primož je to opazil, zato se ga je lotil.
“Rudi, ker sem v tej druščini za starešino, res da ne po učenosti in ne po bogastvu, le po pratiki, česar sam nisem kriv, zato je med nami taka postava, da smo si popolnoma odkritosrčni. Poznamo se med sabo prav do belih kosti. Zato ti bom nekoliko izprašal vest. Da nisi oženjen, to mi je znano. Povej mi, če nisi morda že zaročen.” “Nisem,” je trdno povedal Rudi.
“To je pametno in te hvalim. Morda si pa zaljubljen?”
“Še nikoli nisem bil.”
“Oj, srečna duša, blagor ti! Jaz sem bil menda že vsaj stokrat.”
“Toda nikoli zares,” se je oglasil Janko. “Ko bi bil kdaj zares, bi ne bil danes tak zagrizen samec.”
‘To ni res. Tudi mene je zadela in pretresla puščica iz pogleda bistrega ...”
“Primož, ne izposojaj si Prešerna!” ga je ustavil star finan-car Gregor.
“Zakaj bi se trudil s svojo pesniško revščino, če nam je Prešeren vse najlepše povedal. — Mir! — Zares sem zagrizen samec. Toda zakaj? Zato ker sem človek nereda. Red poznam samo pri davčnih številkah, vse drugo se mi zdi nered in zato sem tudi sam nered. Tak človek za zakon ni. Žene zahtevajo red.
(Dalje prihodnjič)
VESTI
Zahteva po enakopravnosti jezikov
Na zasedanju odbora zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva za medrepubliško sodelovanje in mednacionalne odnose v Beogradu so pod predsedstvom Vlada Krivica dne 24. junija razpravljali tudi o enakosti uporabe jezikov in pisav narodov Jugoslavije. Za razpravo o tem vprašanju je zlasti služila osnova, ki jo je pripravila republiška konferenca SZDL iz Slovenije.
Jaka Avšič je med drugim zahteval, da bi moral vsak, ki dela v zveznih organih uprave, znati vse tri jezike narodov Jugoslavije. Dr. Milos Oguš iz Zagreba je govoril o pomenu različic hrvatsko-srbskega jezika in je nastopil proti privilegiju bodisi srbske, bodisi hrvatske različice v zveznih organih uprave. Prof. Mihajlo Stevanovič iz Beograda je naglašal, da je treba za enakopravnost narodov in njihovih jezikov storiti več, kot se je pa doslej napravilo. Zatrjeval je, da so v državi trije jeziki narodov Jugoslavije, (slovenski, hrvatskd-srbski in makedonski, op. p.), ne pa štirje. Zavzemal se je, da bi v osnovnih in srednjih šolah začeli čim-prej poučevati vse jezike narodov v državi. Ta predlog je pozdravil Hrvat dr. Krunoslav Da-njič iz Zagreba, ki pa je vstrajal pri trditvi, da so v državi štirje jeziki (slovenski, brvatski, srbski in makedonski). Zavzemal se je tudi, naj bi prosvetno kulturni zbor zvezne skupščine čimprej sprejel zakon o obveznem pouku slovenščine in ma-kedonščine po vseh šolah v državi.
Pomočnik sekretarja za zunanje zadeve Mitja Vošnjak je pa omenjal težave, ki jih imajo slovenski delavci v tujini, ker jugoslovanski diplomatski in konzularni uslužbenci ne znajo slovenskega jezika. Naglašal je, da je absurd, da bobivajo mladi Slovenci v Italiji vojaške pozive v slovenščini, medtem ko jih Slovenci, ki živijo v Sloveniji, ne dobivajo v materinskem jeziku.
ustave Marjan Brecelj je govoril v zbornici narodov v Belgradu o ustavi. Trdil je, da se je v preteklih letih izkazala v glavnem kot primerna in odgovarjajoča potrebam in načelom socialistične družbe, da pa je treba vendar poskrbeti za doslednejše izvajanje njenih načel, kar zadeva zvezo, republike in komune v pogledu socialnih in gospodarskih vprašanj.
Komisja za proučevanje ustave je po izjavi M. Breclja prišla do prepričanja, da je treba dati republikam nekatere odgovornosti, ki pripadajo sedaj zvezi, in da je treba sedanji zbor narodov spremeniti v posebno, neodvisno skupščino narodov.
Nekaj naukov iz izgredov v preteklem tednu
Presežek v trgovini z ZDA
Po uradnem poročilu je imela Jugoslavija v prvih petih mesecih letošnjega leta prvič po drugi svetovni vojni presežek v trgovini z ZDA. V ZDA je izvozila raznega blaga za skupno 476 milijonov novih dinarjev, 5.9% več kot v istem času lani, uvozila pa iz ZDA blaga v skupni vrednosti za 402 milijona novih dinarjev, 40.2% manj kot v preteklem letu v istem času.
Novo posojilo
Jugoslovanski delegaciji je uspelo doseči sporazum o novem posojilu 16 milijonov dolarjev pri Mednarodni banki za razvoj in obnovo. Posojilo bodo porabili za obnovo jugoslovanske industrije.
Spremembe ustave
Načelnik odbora za spremebo
Čudno poslovanje tovarišev
Nedavno sta se združili v Ljubljani Gospodarska in kreditna banka. Pri pregledovanju knjig bivše Gospodarske banke so dognali, da je ta denarni zavod vsa svoja razpoložljiva sredstva za skupno porabo in sredstva za gradnjo stanovanj v višini 193 milijonov starih dinarjev enostavno razdelil v obliki kreditov in posojil svojim uslužbencem pod zelo ugodnimi pogoji od 1.5 do 2% obresti na odplačilo 10 do 30 let. Posojila so bila dana brez vknjižb in porokov, cia bi “se s tem prihranilo dolžnikom stroške vknjižbe”.
Ta način posojanja med tovariši je vzbudil veliko kritike in razpravljanja v časopisju. Ob-
CLEVELAND, O. — Za marsikoga so bili izgredi in nemiri pravo presnečenje, ne pa za tiste, ki so verjeli napovedim “črne sile” in sorodnih organizacij, da poletje ne bo mirno. Ne bi mogli reči, da varnostni organi niso bili pripravljeni, pa se je vendarle pokazalo nekaj po-manjljivosti. Na primer:
Mestna uprava je poklicala na pomoč Narodno gardo. To je v redu. Ni se po pri tem v podrobnostih dogovorila, kako je treba krotiti vse nemirne črnske elemente in njihove zaveznike in podpornike. Prišlo je do trenj med mestno upravo in poveljstvom Narodne garde, kar bi ne ne smelo biti. Ni nič čudnega, da imata župan Stokes in Narodna garda različne ocene položaja, toda položaj je zahteval hiter sporazum, ki ga pa ni bilo.
Vse obsoje vreden je postopek tistih trgovin, ki so s pomočjo varnostnih organov odnesle iz poslovnih prostorov vse, kar je bilo kaj vrednega, vse ostalo pa prepustile usodi, češ “sedaj pa lahko ropate”. Le s kakšnim občutkom morejo varnostni organi gledati take pojave.
Najbolj neroden je slučaj črnskega pustolovca in očitnega pristaša “črne sile” Evansa. Evansu je namreč prišlo v roke $10,000 federalnega denarja, namenjenega za podpiranje zakonitih črnskih teženj, ki ga je pa Evans porabil za nakup orožja, muni-cije in avtomobila, kar vse je prišlo v roke črnskim zagrizen-cem, ki so se udeleževali nemirov in izgredov v preteklem tednu.
To je škandal prve vrste, ki mu bodo skušali kritiki podpiranja črnskih teženj dati politično obeležje. Kongresnik Min-shall je že napovedal, da bo zahteval kongresno preiskavo. Afera bo brez tega ustvarila napete odnose med pristaši župana Stokesa in njegovimi kritiki, kajti politično je Stokes odgovoren za slučaj, Saj so njegovi zaupniki posredovali, da je prišel federalni denar v roke motilcev javnega reda in miru. Čim preje se ta afera razčisti, tem bolje.
— Eno polovico vsega človeštva živi v jugovzhodni Aziji.
last je morala končno začeti preiskavo in podvzeti “zakonite korake”.
T. Dinh Dzu obsojen
Vojaško sodišče v Saigonu je obsodilo bivšega predsedniškega kandidata Truong Dinh Dzu-ja na 5 let trdega dela, ker se je zavzemal za mirovna pogajanja med saigonsko vlado in Vitnamsko OF.
SAIGON, J. Viet. — Petčlansko vojaško sodišče je obsodilo Truong Dinh Dzuja, ki je dobil lansko jesen pri predsedniških volitvah največ glasov za Van Thieujem, na 5 let trdega prisilnega dela, ker se je v času volivne borbe in v času po njej zavzemal za neposredne razgovore med vlado Južnega Vietnama in Južnovietnamsko Osvobodilno fronto. Sodišče je utemeljevalo svojo sodbo s trditvijo, da je to “škodovalo protikomunističnemu borbenemu duhu južnovietnamskega ljudstva in njegovih oboroženih sil.” Dzu je bil večji del od predsedniških volitev v hišnem ali pravem zaporu delno zaradi svojega predloga o neposrednih mirovnih pogajanjih med vlado in rdečimi uporniki delno pa zato, ker je vlado dolžil, da je pri volitvah goljufala. V obtožnici je javni tožilec trdil, da je Dzu v razgovorih z angleškimi in ameriškimi časnikarji pozival k razgovorom z Osvobodilno fronto o sestavi vlade ljudske fronte, v kateri naj bi bili zastopani tudi komunisti. Taka vlada naj bi nato poskrbela za končanje vojskovanja in za obnovo miru in reda v deželi. Obtoženec je zanikal, da bi predlagal, naj bi bili v koalicijsko vlado vključeni tudi komunisti, ampak le nekomunistični člani Osvobodilne fronte.
Komunizem in nevtralnost sta po ustavi Južnega Vietnama prepovedana in vlada ne mara v tem pogledu nič popuščati in zavrača vsako misel na razgovore z Osvobodilno fronto.
Obsojenec nima pravice do priziva, lahko upa edino na zmanjšanje kazni od predsednika republike, na katerega se v tem pogledu lahko obrne.
Znašel se je v šolski umivalnici, kjer so bila dekleta po telovadni uri prav takrat pod prho. Gimnazijke so zagnale vrišč, fant je zardeval, ni vedel ne kod ne kam, nazadnje mu je ena izmed kopalk vrgla brisačo čez glavo in ga za roko odpeljala iz umivalnice.
• Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini!
2enske dobijo delo
Typist — Dictaphone Operator
Good salary, other benefits. Apply in person.
Cleveland Range Co.
971 E. 63 St.
______________________ (145)
Help wanted — Female
Girls 30-40, for Westlake area. Good pay, short hours. Car needed. Please call: 331-4048.
(144)
Gospodinja
Iščemo gospodinjo za odraslo družino. Lepo stanovanje, dobra plača, svojo sobo. Priporočila. Kličite 991-4999.
-(144)
MALI OGLASI
Radi bi kupili
Starejšo hišo za eno družino, 4, 4% do 5 sob, blizu E. 185 St., ali E. 222 St. Kličite 391-6074.
(144)
V najem
Tri sobe in kopalnica spodaj, spredaj, na 1191 E. 61 St. Vprašajte na 1189 E. 61 St.
(144)
V najem
Buckeye Rd., — 4 sobe, spodaj, mirno, zmerna najemnina, blizu Shaker Rapid in buSa. Kličite /91-2863.	—(144)
Osel in slavec
Nekoč sta se srečala osel in slavec. Ko je osel ugledal slavca, ga nagovori:
“Prijatelj, o tebi gre glas po deželi, da tako imenitno poješ, da ga ni pevca nad teboj. Rad bi te slišal, da presodim, ali res zaslužiš tako hvalo.”
Slavec tedaj zleti na bližnje drevo in v hipu se zbudi v njem umetnik v petju. Zapoje in za-gostoli tisočero melodij: zdaj glasno, zdaj zopet nežno in skoraj neslišno, kot bi se oglasila v daljavi sanjava piščal. Slavček je z glasom zategoval in podrhteval, kot bi drobil po gaju.
Ko se je oglasila slavčeva pesem, je vse utihnilo v gaju. Pesnik bi vzkliknil:
“Prisluhnilo tedaj je pevcu vse . ..
zastal je sapam piš, molčali ptic so zbori...”
Ko je slavec končal, je osel povesil glavo v tla in modro spregovoril:
“Saj je kar prijetno, poslušati te! Toda škoda je, da nisi znan z našim petelinom! Kako bi si šele izuril glas, ko bi se pri njem učil petja!”
Ko je slavec slišal tole oslovsko sodbo, je odletel daleč za gore. Oslom pa ni hotel prepevati nikoli več.
(R, H. — po basni J. A. Krylova)
STARI OBIČAJ — V Havielinu na Nemškem obnavljajo vsako leto nastop “pisanega piskača’', v veliko veselje otrok. Vsi udeleženci so oblečeni v stare noše.
Dijak in žoga
Po pravilu, da je treba teniški žogi vedno slediti s pogledom, se je vestno ravnal gimnazijec iz Miamija (Florida) tudi takrat, ko mu je žoga obtičala v špranji na strehi šolskega poslopja. Fant je zlezel na streho, stopal po njej, gledal teniško žogo in — padel skozi prezračevalno lino.
Hiša naprodaj
za eno družino, štiri sobe, zaradi bolezni in starosti. Kliite 486-5396.	(144)
V najem
Tri neopremljene sobe, kopalnica, furnez. Vprašajte na 1193 E. 60 St., ali kličite HI 2-2009 po 7. uri zvečer. (144)
Dvodružinska za dohodek
Prodamo dvodružinsko hišo, 5-3-2, prenovljena, na E. 72 St., južno od St. Clair Ave. Dohodek $165. Kličite 432-2029.
(145)
Prijafel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
\ID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St.: EN 1-4212
¥ BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE, ODKAR JE UMRL NAŠ DRAGI OČE IN STARI OČE,
Joseph Sirola
ki je izdihnil 29. julija 1966. leta
Dve leti že Te zemlja krije, v tihem grobu mirno spiš, srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš.
V raju pa prosi za nas Boga, da še nas k Tebi pripelja, ko zemljo bomo zapustili, za vedno bomo se združili.
Žalujoči:
MILLY por. BRETZEL MARY KRALL JOSEPHINE SICHNER ELSIE AMBROSE (Ky.) ANNA SIROLA — hčerke EDWARD (Mich.) — sin.
ZETJE IN SNAHA,
VNUKI IN VNUKINJE
Cleveland, O. 29. julija 1968,
M D. RAULJEN:	^
Mrtvi ognjenik

Zato sta bila oče žagar in sin Marka priči premnogih čudnih reči, ki se ne razodenejo vsakomur, marveč jih spazijo ljudje le v taki samoti. Kadar je zgodaj spomladi ali na jesen po nevihti prihrumela Paka in je butala ob jez, kakor da hoče v en mah vse pokončati, kar je bilo staremu žagarju in njegovemu sinu na skrbi — ko se je Paka penila, pravim, in se zaganjala, da razbije tisto bore žago s čumnato vred, takrat sta žagar in sin Marka stala na mostiču pri zapornici in sta se v dežju in vetru tepla z valovi, da rešita, kar se rešiti da. Marka je več krat pogledal očeta, kako se ti ves upre na mostiču ob bruno, kako mu nabreknejo žile na rokah in na licih in kako včasih srdito zagode: “Ne boš me, vodnar, ne!” Potem izdere zapornico in divji potok šine dalje po strugi: žaga je rešena.
Vedel je povedati stari žagar, ko se je kri spet polegla po žilah in ko se je umirila tudi misel, vedel je povedati in je fantu bolj po tihem zaupal: “Vodnar mora domovati nekje tod blizu. Vodnar je tisti, ki naganja hrumeči potok, kadar se tam gor nad Kozjakom ali Hudo luknjo utrga oblak.”
Neko pomladno noč sta oče in sin dolgo žagala. Mesec je sijal, da je bilo svetlo kakor v ranem poletnem jutri in topel veter se je sprehajal po soteski. Pozno čez polnoč sta ustavila žago. Za-
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
OAK PARK — Lovely home, 4 bdrms., 2% cer. baths, 3 mo. old crptg. up and dn. Formal liv. rm. w/frplce. and din. rm. with antique iron gates. Built-ins, gas kit., bar in bsmt. Washer and dryer inch Mid $40’s. For appt. call EU 6-5090.
(193)
NEW IDEAL LOCATION — MARKHAM. By Owner. 2-story custom built home. 4 bdrms., full bsmt., att. gar. Convenient to schools, churches, parks, shopping, main highways. $26,500 or best offer.. — Also Ilk-story, log siding, ranch on wooded Vz acre. Pan walls, Nat. frplc., 2-car gar. $22,500. Quick sale. 331-5688.
(146)
FOX RIVER GROVE — By Owner — 5 rm. flat down w/3 rm. flat upstairs. On Ige. landscaped lot. Near everything. $23,500. 639-3051 after 6 p.m.	(146)
7 RM. COTTAGE — Brick & Frame •— 3 rms. dn., 4 up, new dbl. plumb. 1 or 2 fam., 2 apts. $10,500 full price. By Owner	MI 2-5441
(145)
BROOKFIELD — By Owner—Brick & Redwood Ranch 3 bdrms., den, laundry rm., side drive. Near everything. Mid $20’s.	485-0571
(145)
V/1NSTON HILLS — By Owner — 9 rm. Colonial. Blt-in kitch., din. rm., fam. rm., 4 bdrms., 2Vk car attc. gar. On over-sized lot. Has patio, comb, strms.-scrns., w-w crptg., drapes. Owner transferred. $34,500. 969-4957.	(145)
dosti sta opravila. Spati pa se jima ni dalo. Voda je bila posrebrena in od nekod s hriba se je čulo žensko petje. Lepo se je glasila pesem v to čudežno majsko noč. Marka je poslušal. Še nikoli ni slišal kaj tako lepega. Srce mu je kar skoprnelo, bilo je polno prave blaženosti. Nekaj se je zgodilo v njegovih prsih. Bolj ko je poslušal daljno petje, bolj ga je prevzemala ljubezen do tistih skrivnostnih deklet, ki se ponoči oglašajo. Bilo mu je natanko osemnajst let. Ali bi stopil pogledat? Oče je imel obraz ujet med svoje žuljave in smolaste dlani. Oče je razumel, kaj ga nemo vprašuje sin, in je rekel:
“Marka, to so zale žene. Hvala Bogu, dobro bo leto, ko se tako lepo oglašajo.”
“Zale žene?”
Ko je še mati živela je Marko včasih ujel besedo o zalih ženah. Vedel je da oče in mati varujeta pred njim skrivnost, da ga ne
CHICAGO, ILL
REAL ESTATE FOR SALE
ALGONQUIN — 7 rm. Brick Home, or. Ige. cor. lot. 4 bdrms., full bsmt., 2 car gar. Gas heat, cent, air cond. W-W crptg. & drapes. Washer and dryer. Channel to Fox River. $26,000 By Owner. OL 8-4783.	(144)
LISLE — 2 Bdrm. Cape Cod —Oak kitch. w/blt-ins, range, oven, refrig., v/asher-dryer, freezer, gas heat, screened patio. Cor. Vz ac. lot. Nr. everything. $17,500.	964-2275
(146)
HOUSEHOLD HELP
PALATINE-INVERNESS — Will pay $13 for Five hours work. Neat, thorough woman to clean tidy house. Own transportation. References. 359-1998.
(145)
bi plašila, ko je bilo treba fantu večkrat po strmi samoti h kmetom in bajtarjem in še više k drvarjem, in je bilo treba vsak dan pasti koze po robidovju in grmičevju nad žago.
“Da, zale žene,” je zdaj potrdil oče. “Drugod so jih pregnali, pri nas se pa še drže. Ko sva se bila z rajnko vzela, so včasih prišle ponoči pred žago, tamle s police je ena od njih vzela latvico mleka. Odnesle so latvico. Drugo noč so jo vrnile prazno, v nji pa je bil cekin. In ko si ti prišel na svet, pomnim, taka je bila noč kakor nocoj in prav tako sem ustavil žago, da ležem na slamo — takrat sem videl zalo ženo, kako je prišla po hribu in semle čez cesto. Neslišno je odprla vrata v čumnato. Videl sem, kako je tja k postelji stopila in gledala tebe in mater tvojo. Mesec je sijal skozi okence v čumnato. Gledala vaju je, potem je neslišno odšla, kakor je bila prišla.
“In zdaj jih ni več blizu?”
“Ne, Marka, preveč je menda voznikov po dolini. Tovorijo vino, tovorijo les, na sejmove se vozijo, s sejmov se vračajo, vozniki pokajo z biči, vriskajo, prepevajo, da bi jih šent! Kmet se podnevi zasedi pri bokalu, ali se zadela na polju, pa se ponoči spomni, da je treba desak in mi sred noči privleče k žagi hlodov in jih razklada in se zraven priduša, kakor da sem mu jaz kriv, ne pa on sam, neroda! Tako je, vidiš, Marka, in to ni več prav. Zale žene imajo rade čedne in spodobne ljudi. Le ti meni verjemi: tiste ljudi, ki imajo srce na pravem kraju!”
Pomolčala sta. Venomer je sijala mesečina, samo topljeno srebro se je penilo in razlivalo čez jez. Spet se je oglasilo petje, komaj slišno, v srce segajoče, da so se Marku širile prsi od neznanega hrepenenja. Z očetom sta legla v čumnati; oče na posteljo, sin se je zleknil po ško-pu slame na tleh. — Zadremal
je oče pri priči, zadovoljno je vlekel dreto.
Sin ni do jutra zatisnil očesa.
Potem je bilo še mnogo lepih pomladnih in poletnih večerov. In kadar je bila tišina najbolj rahla, je mladi Marka prisluhnil v noč, da je poslušal petje s planine. Ničesar si ni bolj želel, kakor da bi nekoč videl žalik-žene, o, vsaj tisto, ki poje z naj-lepšim, najtanjšim glasom. Kako neki mora biti zala in dobra! Tega pa to leto ni učakal. Prišla je jesen, zahrumela je voda, kakor da se hoče pošteno nadivjati, ker je morala počivati v sušnem poletju. Tri dni in tri noči so nalivi polnili strugo, s pobočij so drevili hudourniki. Paka se je napela do robov in se razlila po dolini. V tisti dolgi soteski, kjer mora kakor kača skoz precep, je besnela in podirala jezove in brvi.
Pozno v noč sta se žagar in sin Marka otepala z valovi, se trudila, da dvigneta zapornico, in sta jo naposled tudi dvignila. Toda jeza razdivjanega potoka ni bila zdaj nič manjša. Vedno več je drlo vodovja skozi zaga-teno §otesko. Premočena sta bila do kože. Sin se je dobro držal, oče pa je proti jutru drgetal oslabljen in nahlajen. Na mostičku je stal, mostiček se je tresel kakor on sam. Zdajci je hlod, ki ga je kar tako igraje od bogvekod prinesla voda, treščil ob mostiček — in z mostičkom vred je v valovju izginil stari žagar. Sin ni bil priča očetove smrti, mudil se je v žagi. Ko je očeta pogrešil, ni bilo sledu več za njim. Marka je obletal bregove daleč ob strugi, dokler je le mogel, toda očeta ni bilo več. Šele po dveh dneh in dveh nočeh se je povodenj unesla. Daleč nekje spodaj na koncu Penka, na zadnjem ovinku, so potem našli starega žagarja med ločjem, vsega potolčenega in zablatenega.
(Dalje prihodnjič)
Tomsich. Začetek ob petih popoldne.
28. — “Mladi odrasli” prirede
ples v farni dvorani pri Sv. Vidu.
OKTOBER
5. — Društvo SPB Cleveland
priredi družabni večer v veliki dvorani pri Sv. Vidu.
5. — DSPB Tabor priredi ob
25-letnici ustanovitve Slovenskega domobranstva svoj jesenski družbani večer v Slov. domu na Holmes Ave.
12. — “Slovenska noč” v avditoriju SND na St. Clair Ave. 20 — Podružnica št. 14 SŽZ priredi ob treh popoldne v SDD na Recher Avenue “card party”.
26.	— Oltarno društvo pri Mariji
Vnebovzeti priredi Kartno zabavo v šolski dvorani. Začetek ob 7.30.
27.	— Pevski zbor Planina priredi svoj koncert v SND na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne.
27. — Podružnica št. 25 SŽZ
praznuje 40-letnico svojega
obstoja s slavnostnim kosilom v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 1. popoldne.
27.	— Občni zbor Slovenske
pristave.
NOVEMBER
3. — Klub društev SDD na Recher Avenue priredi POST HALLOWEEN PLES.
3. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 3.30 popoldne.
9. — Klub slov. upokojencev v
Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St.
16.	— Belokranjski klub priredi
martinovanje v Slovenskem domu na Holmes Ave.
17.	— Jesenski koncert pevskega zbora Jadran v SDD na Waterloo Rd.
24. — Letni festival Zahvalnega dne pri Mariji Vnebovzeti v šolski dvorani ob 3. popoldne.
24. — Dramatsko društvo Naša zvezda poda v SDD na Recher Avenue igro.
28.	— Tony’s Polka Party —
Seventh Thanksgiving Cele-
bration in Slov. National Home, St. Clair Avenue.
29., 30. — Slovenske duhovne
vaje za može in fante v škofijskem domu duhovnih vaj na Lake Shore Blvd.
DECEMBER
1. — Moški pevski zbor Slovan
poda svoj jesenski konvert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne.
15. — Društvo sv. Jožefa št. 169
KSKJ priredi ob treh popoldne v Slov. domu na Holmes Avenue božičnico.
APRIL
19. — DSPB Tabor priredi svoj
pomladanski družbani večer v Slov. domu na Holmes Ave.
26. — Slovenska folklorna skupina KRES priredi “VEČER V DEČVAH” s kratkim sporedom v SND na St. Clair Ave. Za ples igrajo “Veseli Slovenci”.
MAJ
4. — Pevski zbor Triglav priredi svoj letni koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
>> -«45T;^t >'^,.v ^■» ■ f«.--■

MALE HELP
Experienced Maintenance Man
Full time. Start at $96.00 per wk. Free Hospitalization and life insurance. Free meals, uniforms and 2 weeks paid vacation. Apply in person. Monday thru Friday.
Carry Out Restaurant
MCDONALD’S
6829 N. Clark — 465-9431
(146)
FEMALE HELP
General Factory Women
1st AND 2nd SHIFT APPLY IN PERSON
Columbia Wire Products
4045 No. Rockwell Chicago, III.
(146)
HOUSEWIVES — 3 to 5 days weekly. Neatly dressed, sober, reliable w/ recent refs. Wanted by a bonded maid service. Hospitalization & soc. security. 787-1737 Mrs. Johnson.	(147)
MALE HELP
IMMEDIATE OPENING FOR
CHEMISTS (AEROSOL)
WITH FIVE YEARS OF AEROSOL EXPERIENCE TO DO DEVELOPMENT WORK IN A COATINGS LABORATORY
WE OFFER
EXCELLENT BENEFITS INCLUDING PROFIT SHARING Rush Your Resume In Strict Confidence To PERSONNEL DEPARTMENT
MINNESOTA PAINTS, INC.
101 Third St., S. Minneapolis, Minn. 55415
An Equal Opportunity Employer	(144)
pj;
Ek
f
r
s-; ■
P
f
Sa	AVGUST				
		M	n ri	W	si! 3,
	5116	7	8	!9|	18
	!2|[lf	14	11	[16!	17
1	!?f20| mm	21 28	I	m ip!	21 1
KOLEDAR
društvenih
prireditev
AVGUST
4. — Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
11. — Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi piknik na Slov. pristavi.
14. — Klub slov. upokojencev
na Holmes Ave. ima piknik na prostorih Društva sv. Jožefa na White Rd.
17.	— Slov. dom na Holmes
Avenue priredi 49. letni ples v obeh dvoranah Doma. Igrajo Veseli Slovenci in Kenny Bass Orchestra.
18.	— Slov. dom na Holmes
Ave. priredi “Annual Homecoming Day” v svojih prostorih.
18. — Pol-letni festival pri
Mariji Vnebovzeti ob priliki farnega žegnanja v šolski dvorani ob 3. popoldne.
18. — Slov. kult. društvo TRIGLAV v Milwaukee priredi svoj drugi piknik na svojih prostorih v Triglav parku.
18. — Klub društev SDD na
Recher Avenue priredi balin-carsko tekmovanje.
18. —Slovenska telovadna zveza
priredi na Slovenski pristavi piknik za svoje članstvo in prijatelje. Ob štirih popoldne bo telovadni nastop.
25. — KSKJ dan na prostorih
Društva sv. Jožefa na White Road.
25. — Mladi harmonikarji prirede na Slov. pristavi piknik, katerega dobiček je določen za misijonske namene.
31. — Slovenski Akademiki v Ameriki (SAVA) odpro svojo 11. konvencijo na lO‘smi” — 62nd St. Mark’s Place, Manhattan, N.Y. — Konvencija bo
trajala do 2. septembra.
SEPTEMBER
]. in 2. — Slovenska pristava
priredi piknik na svojih prostorih.
8. — DSPB TABOR priredi
spominsko proslavo 25-letnice tragedije Turjaka in Grčaric na Slovenski pristavi.
15. — Društvo SPB Cleveland
priredi romanje v Frank, O., v spomin 25-letnice žrtev na Grčaricah in Turjaku.
15. — Fara sv. Vida praznuje 75-letnico ustanovitve z banketom v farni dvorani.
22. — Trgatev na Slovenski pristavi.
22. — Klub Ljubljana priredi v
SDD na Recher Avenue večerjo s plesom. Igra Rudy


■r,,....	•
______
NEPOSREDNI POSREDNI RAZGOVOR — Slika kaže telefonski razgovor preko posebnega telefona, ki prenaša tudi sliko. Aparat so izdelali za uporabo v uradih na Japonskem.