glasilo socialistične zveze delovnih ljudi za gorenjsko LETO XIII., ST. 60 — CENA 10 DIN SOBOTA, 21. MAJA 1960 Don mladosti v Pozdravna pisma, ki jih bo naš otvariš Tito za svoj rojstni dan prejel ob Dnevu mladosti, 25. maja, v Beogradu, smo Gorenjci že spremili na dolgo pot. S tem je šla mimo nas morda tudi ena največjih prireditev, ki je bila uvrščena v pester spored v počastitev 25. maja. vendar pa nas pravo praznično razpoloženje še čaka. Dan mladosti vsi, zlasti pa mladi, težko pričakujemo, saj bodo prijetna srečanja na raznih športnih in kulturnih prireditvah, izletih in kreso- vanjih. V dnevih praznovanja bodo v vseh večjih krajih povorke mladine, vključene v razne športne in družbene organizacije, mladina iz delovnih kolektivov in šol pa se že pripravlja, kako bo za Dan mladosti okrasila svoja podjetja in šolska poslopja. Da bo Dan mladosti res praznik mladih in da bo velo Iz njega majsko praznično razpoloženje, okrasimo tudi vsi ostali pročelja vseh poslopij, 25. maja pa naj povsod zaplapolajo tudi zastave. Občutljivost "Razprava je bila živahna, "Kasih burna. Največ kritike je "Ho na finančno poročilo, češ da K presplosno.« Tako med drugim piše eden iz-med uslužbencev na nedavnem občnem zboru Društva upokojencev v Kranju. Kritično piše o tem °bčnem zboru tudi drugi udeleže-"ec> ki mu niso všeč nekatere vJiaprej pripravljene stvari in "rHe oblike, ki po njegovem mnenju krnijo pravice članov. ,Upok ojencem dostikrat očitajo, da so preveč občutljivi in natanč-m- Morda je tudi v tem nekaj resnice. Res pa je tudi, da je >ob-Cl*tljivosti« te vrste na splošno še Pomalo. Slabosti oziroma nepra-Vllnosti, ki jih je opaziti sem in l)a po konferencah, posvetovanjih lYl raznih sestankih, je še zmera) v*liko. Prva in zelo pogosta je ta, da vodstvo določene organizacije Postavi in brani pred demokratič-nim forumom vnaprej pripravljen Predlog, in to često brez potrebne ftemeljitve. To nujno vodi v ometanje pri razpravah m izbiri elitnih stališč. ®ruga skrajnost pa je — nepripravljenost. Ta se včasih sk CeJ° pod geslom »demok Hi se včasih s-Rriva ratično- c?s vnaprej se stvari ne sme-R Pripravljati. To je zlasti zna-0 Za organe samoupravljanja iyft>Sameznih manjših gospodaric organizacijah. Uprava oziro-ya administrativni aparat, kot je naj bi o zadevi, ki je. na HneJ-'nem redu, pripravil potrebne f°L ^c m dokumentacijo. It e nične strani je potrebno več Us.treznih predlogov oziroma va~ r*ant s pojasnili o predpisih, o e%ativn;h in pozitivnih posledi-ki lahko sledijo eru ali drugi *hfi itd. Ob takih izdelanih J^^o-gib naj bi pustili izvoljene-^H organu, da svobodno in demo-ml l2bere eno ali drugo *ier. Tako lahko pride do izraza 7?}?Hpravni organ. Toda skfic.i-r ;'> oziroma administrativni apa-• > se često i/.ogiblje takega dela j tHdi odgovornosti pod geslom ^okracije, češ naj samoupravni j kar sam razpravlja, izbira odloča.. To pa nemalokrat vodi 0,nevzdržnih, včasih celo do ne- *konitih, sklepov, ki jih življe- 'e v praksi ovrže. ^eHko je še takih stvari, ki v nici zožujejo delo demokratičen %r**nov m razbijajo v ljudeh liiA samoupravnih organov n^h°vo iniciativo in pripravlie-,* ya sodelovanje v našem kodnem sistemu. ^^Pravilnosti na občnem zboru hud ,Cnccv v Kran>u nno ta^° u ?■ Vendar pa prav z uveljav- n]^'l€m smernic V. kongresa SZDL HrTarn° stremeti, da povsod od- pariu<]emo vse, čeprav drobne Topljivosti, ki kakorkoli za- v e''°v nadaljnjo demokratizacijo (, družbeni ureditvi. Ob ta- fc!..P(>&ledtana stvar pa je »ob- livost« 'upokojencev povsem "»Hijena. — K. M. S plenuma SZDL na Bledu Zagotoviti prostore za normalno delo osnovnih organizacij SZDL Bled, 20. maja. Sinoči je bil na Bledu razširjeni plenum Socialistične zveze. Razen članov Občinskega odbora so bili navzoči tudi zastopniki odborov osnovnih organizacij blejske občine. Pred osemnajstimi leti, 21. maja 1942, sta s svojima letaloma priletela na osvobojeno ozemlje pilota Rudi Cajevee in Franjo Kluz. Zato ta dan lahko štejemo za rojstvo jugoslovanskega vojnega letalstva, ki je že med NOV opravilo nad 4000 bojnih poletov in precej pripomoglo dokončni osvoboditvi domovine. Danes bedijo nad našimi mejami številne skupine sodobnih reaktivnih letal in njihovi hrabri piloti so se pripravljeni vsak trenutek zoperstaviti slehernemu napadalcu. Zato tudi praznuje z njimi 21. maj — Dan jugoslovanskega vojnega letalstva, vse naše ljudstvo! 5 seje Občinskega ljudskega odbora Kranj RAZVIJANJE TRGOVINE IN GOSTINSTVA je ena izmed najpomembnejših nalog nt področju gospodarstva O vtisih s V. kongresa SZDL je na plenumu poročala delegatka na kongresu Marija Stare. O nalogah in delu osnovne organizacije je na plenumu govoril predsednik občinskega odbora Franc Dijak, sekretar Janez Str-gar pa je opozoril na vrsto organizacijskih pomanjkljivosti, ki V četrtek, 19. maja, sta bili v prostorih OLO ločeni seji obeh zborov Občinskesa ljudskega odbora Kranj. Najprej so obravnavali poročilo o gibanju blagovnega promet?, v trgovini in gostinstvu, nato poročilo o odkupu klavne živine v prvem tromesečju 1960, dalje poročilo o delu tržne inšpekcije za leto 1959 itd. Poročilo o gibanju blagovnega prometa v trgovini in gostinstvu ugotavlja predvsem, da je bil na področju trgovine in gostinstva dosežen v zadnjih letih velik napredek, ki se izraža v povečanju blagovnega prometa, v izboljšanju uslug in v precejš- m njih tendencah za vsestransko izboljšanje materialnega in tehničnega poslovanja. Kljub razmeroma neugodnim pogojem, pod katerimi večina gospodarskih organizacij v obeh panogah posluje, menijo, da je ena izmed najvažnejših nalog na področju gospodarstva pospešeno nadaljnje razvijanje trgovine in gostinstva, ker obe panogi zaostajata za splošnim razvojem in bo treba v prihodnje prav na ta področja osredotočiti vse napore, da bo celotno delovanje trgovine in gostinstva v prihodnje vsklajeno = potrebami gospodarstva in zahtevami potrošnje. V ta namen bo potrebno zlasti stremeti za realizacijo smernic družbenega plana na področju (Nadaljevanje na 4. strani) SEMINAR za vodilne osebe Kranj, 20. maja. Na iniciativo Okrajnega odbora SZDL je Zavod za izobraževanje in proučevanje organizacije dela v Kranju organiziral danes poseben seminar o problemih formiranja in delitve dohodkov, o rentabilnosti in produktivnosti v naših gospodarskih organizacijah. O teh vprašanjih sta govorila Albreht Roman in Robert Ogorelec iz Ljubljane in tolmačila splošne dosedanje ugotovitve. Predstavnika Gorenjske predilnice v Škofji Loki in tovarne Peko v Tržiču pa s+a govorila o posameznih konkretnih oblikah in izkušnjah v praksi. Na seminarju so bili predstavniki občinskih ljudskih odborov in političnih organizacij ter predstavniki okrajnih organov. -1. c. Obisk iz prijateljske Tunizije v Kranju m* Pisana m silce štaf« nožica Kodavlji te in jih sprej« čanov je skoraj eno uro čakala na no-la z navdušenim aplavzom V .sredo, 18. maja, je obiskala Kranj šestčlanska parlamentarna delegacija iz Tunizije, ki jo je vodil dr. Mohamed Sokrun. Z delegacijo je bil tudi tunizij-ski veleposlanik v Beogradu Ab-delmach Bergauoi. Tu jih je sprejel predsednik Okrajnega ljudskega odbora tovariš Vinko Hafner. V razgovoru o komunalni ureditvi pri nas so gostom pojasnjevali naša stališča Vinko Hafner, predsednik ObLO Kranj Franc Puhar, predsednik Okrajnega odbora SZDL Jakob Zen in drugi. Najbolj je goste zanimalo, kako delujejo zbori proizvajalcev in delavski sveti, zbori volivcev ter razni sveti pri ljud- Štafeta mladosti 1960 Sedemdeset čestitk 2959 nosilcev in 4109 tekačev -spremljevalcev skih odborih. Pri vsem tem so ugotovili, da naš mehanizem samouprave, v katerem sodeluje približno vsak šesti prebivalec v najrazličnejših organih in organizacijah, daje celotni ureditvi dokaj pestrejšo vsebino dela kot to dosežejo drugje z večpartij-skim sistemom. Na koncu razgovora je dr. Mohamed Šokrun dejal, da jim bodo naše izkušnje vsekakor v korist pri njihovem konkretnem poslaniškem delu, kakor tudi pri naporih za decentralizacijo oblasti, ki je tudi tam v programu, Hkrati je izrazil, da je to srečanje s prijateljsko Jugoslavijo za njih še posebno pomembno. Gosti so bili že prejšnji večer na Bledu. Po razgovoru v Kranju in ogledu nekaterih zanimivostih mesta pa so odpotovali v Ljubljano, kjer jih je sprejel predsednik Ljudske skupščine Slovenije tovariš Miha Marinko. -1. c. jih nekatere osnovne organizacije še niso odpravile, drugod pa se vedno znova ponavljajo. Nekatere organizacije se še vedno ubadajo s težavami, ki jih je težko premagati: predvsem jim primanjkuje prostorov za delo. Zategadelj je plenum sprejel sklep naj vse organizacije skličejo seje do 10. junija in naj posebej rešujejo to vprašanje. Sinočni plenum je obravnaval tudi pdoblem združitve osnovnih organizacij Krnice in Poljšice z Gorjami, ker imajo tamkaj skupni krajevni odbor. V prihodnje naj bi proučili to vprašanje tudi na Bledu kjer obstaja pet osnovnih organizacij. Ob koncu je bilo sklenjeno, naj organizacije SZDL do septembra proučijo gradivo V. kongresa s statutom in programom, večjo pozornost pa naj posvetijo 15. obletnici osvoboditve in 10. obletnici delavskega in družbenega samoupravljanja. J. B. IX. mladinski festival na Jesenicah Nocoj bodo na Jesenicah slavnostno odprli IX. mladinski festival, posvečen prazniku mladosti in rojstnemu dnevu maršala Tita. Pred gimnazijo bo veliko zborovanje jeseniške mladine, še prej pa promenadni koncert godbe na pihala »Svobode«. Po slavnostnem zborovanju 'x> otvoritev mladinskega gledališča s slavnostno premiero »Jezusovih apostolov«. Jutri se bo mladina udeležila izleta na Pristavo nad Javorniškim rovtom, kjer se bodo spomnili dogodkov iz NOB in imeli razna športna tekmovanja ter druge zabavne prireditve. Ves naslednji teden bodo na sporedu številne kulturne prireditve in športna tekmovanja. 2e v dosedanjih pripravah in pred-tekmovanjih je samo v Železarni sodelovalo 334 mladincev in mladink, ki so tekmovali v nogometu, odbojki, streljanju, kegljanju in nekaterih drugih panogah. Za prireditev »Spoznavaj naš železarski kraj« se je samo iz Železarne priglasilo 18 ekip. Ta prireditev bo na sporedu 27. maja ob 20. uri v dvorani Delavskega doma. -k. jN^m***11 sP"-.»«*m štarete je bil v Kranju, kjer tef»n «■■-* Domi*nu Dneva mladosti govoril sekrei je Številnim sekretar ObK ZK H ^ ^^wi* ,n S« enkrat zaželel tovarišu Titu za njegov rojst ne čestitke V sredo dopoldne je bila ob cesti od Vršiča do Ljubljane in ob poteh kjer so šle lokalne štafete pisana množica ljudi, ki je spremljala pozdravne čestitke tovarišu Titu /a njegov rojstni dan. Med gostim šnalirjem, zlasti v večjih krajih, so nosilci dru-' za drugim nosili čestitko republike Slovenije in še 69 pozdravnih pisem, ki so jih s 17 lokalnimi štafetami poslale z Gorenjske mladinske organizacije, delovni kolektivi in številne politične ter družbene organizacije. Republiška štafeta je skozi kranjski okraj napravila 68 km dolgo pot, medtem ko je skupna dolžina vseh lokalnih štafet znašala 273 km. Čestitke tovarišu Titu je nosilo 2959 tekačev, ki jih je spremljalo še 4109 tekačev - spremljevalcev, 112 kole- sarjev in 77 motoristov. Medtem ko so ob poti nosilce štafet Gorenjci navdušeno pozdravljali, so bili po vseh središčih komun slavnostni sprejemi, na katerih se organizira Svet Svobod in prosvetnih pdruštev občine Jesenice in bo prva tovrstna prireditev na Jesenieeh. Ansambli so se ze nastop pridno pripravljali, ljudje pa največ pričakujejo kot so ugotavljali, vodi sa-1,10 k tendencam nekake socialne Uravnilovke, ki ekonomsko nik.i-07 ni vzdržna. Treba je iskati v*roke in ovire, ki tekstilnim de- lavcem onemogočajo, da bi vzporedno z drugimi razvijali produktivnost in skladno s tem tudi osebne dohodke. Samo v tej smeri je rešitev. Med tekstilnimi delavci se slišijo glasne kritike, češ da oni niso krivi za tako stanje. Res je. Tu gre za delitev dohodka med kolektivom in družbo. Hkrati je potrebno uveljavljati elastičnejŠi način koristenja amortizacije, oziroma hitreje obnavljati in tehnično izpopolnjevati tekstilna podjetja, kar bo, vsaj v določeni perspektivi, zagotovilo delavcem večjo delovno storilnost. Taki in podobni problemi brez dvoma ovirajo tekstilno industrijo, da bi s hitrejšim tempom, oziroma vzporedno z ostalo industrijo, šla naprej z časom. Pri teh vprašanjih bo tekstilna industrija morala najti večjo pomoč pri občinskih in okrajnem odboru, v višjih strokovnih in republiških organih. Toda to je vendarle samo del tega vprašanja. Pravzaprav manjši del. Največ se morajo kolektivi opreti na lastne možnosti. Večina podjetij tekstilne industrije je na primer zelo malo napredovala v sistemu nagrajevanja po učinku in je v glavnem ostala pri normah, akordu in deloma premijah kot edini osnovi za merjenje delovnega učinka. Nagrajevanje se oslanja na sistem tarifnih postavk itd. Pri tem je ostalo še precej rezerv pri dviganju prejemkov zaposlenim z izpopolnjevanjem delitve dohodka znotraj kolektiva, z boljšo organizacijo dela, z uveljavljanjem sodobne tehnike itd. Tu pa ima besedo kolektiv in tu je tudi večina dosedanjih težav, ki jih je treba reševati v tekstilni industriji. Zato je napačno preveč pričakovati pomoč od »zgoraj* pri spremembah raznih instrumentov itd. Največja rezerva so lastne možnosti. K. M. Gospodarske vesti • Splovitev velikega tankerja- V ladjedelnici »Split« so maja splovili motorni tanker »iž«, ki so ga gradili za '/»poslov, tankersko plovbo v Zadru. To je prvi tanker in doslej največja ladja, ki so jo 2gradili v tej ladjedelnici. — D°lg je 170 metrov, širok 22 Metrov in ima nosilnost 19 tisoč 450 ton. Je tudi moder-n° opremljen in bo imel hi-trost 15 morskih milj. • Elektrifikacija proge Reka "•Zagreb na odseku Reka— SrPske Moravice. Pričakujejo, da bodo v juniju zamenjali parne lokomotive z električnimi. Z elektrifikacijo *J*8ka do Srpskih Moravic se 00 dolžina elektrificirane pro-86 v Gorskem Kotaru poveva na 136 km. • 1'rvi predor na avtomobil-sk> »a-sti prebit. V Grdeliški Sr»teski pri vasi Palojcu so dne 13. maja prebili prvega UOnecl štirih predorov, skozi katere bo na tem odseku speljana avtomobilska cesta. Ta Predor, dolg 42 km, so prebili v rekordnem času — v 20 dneh. • Doslej so odkrili v Vojvodi 11 nahajališč nafte. Od teh Ije Je najbogatejše naftno po-v Kikindi. Menijo, da je nahajališče razen nahajali- šča v Stružcu najbogatejše po rezervah nafte v državi. Glede na to računajo, da bo možno že v letu 1966 povečati črpanje nafte v Vojvodini na okoli 700.000 ton. $ Daljnovod za Korčulo. Letos poleti bo dobil otok Korčula električno energijo po 10 kw daljnovodu, ki ga gradijo od Mostarja do Stona v dolžini 68 km in po kablu, položenem na morsko dno. — Električno energijo iz tega daljnovoda bo dobival tudi Pelješac. 0 Začetek del na cesti Mla-denovac—Dubona—Smedere- vo. Pred približno mesecem dni so se začela dela na gradnji ceste Mladenovac— Dubonja—Smederovo. Z zemeljskimi deli so končali v dolžini 3 km, s traktorji pa so prepeljali nad 300 kubičnih metrov kamna. Vsa dela opravljajo s prostovoljnim delom meščanov in s sredstvi od prispevkov. % Nov 15-nadstropni hotel v Beogradu. Na trgu Dimitrije Tucoviča v Beogradu bodo pričeli še letos graditi nov hotel. Gradnja tega 15-nadstropnega hotela bo stala približno 1 milijardo 27 milijonov dinarjev, imenoval se bo »Slavija«, bo večji od »Metropola« in bo imel 447 sob s 587 posteljami. PO CESTI IZ KRANJA NA BLED Veliko govorimo o lepotah Gorenjske, o našem turizmu, o možnostih in nujnosti nadaljnjega hitrejšega razvoja, pa o pomanjkljivostih in napakah, ki jih je treba odstranjevati. Dan za dnem se srečavamo s temi problemi, razpravljamo o njih, sprejemamo sklepe, gradimo nove objekte in nove kapacitete — pogosto pa pozabljamo na tiste drobne stvari (ki pa so včasih za turizem sila pomembne), na drobne, pa včasih ne tako drobne pomanjkljivosti, ki bi se pogosto dale odpraviti le z malo več dobre volje, pa včasih tudi z nekoliko boljšim občutkom za lepoto in skladnost gorenjske pokrajine. Tista, že močno obrabljena fraza — Pred turistično sezono — naj tudi danes služi kot uvod k tej fotore-portažici, ki hoče le opozoriti na nekaj pomanjkljivosti in problemov, ki jih je zabeležil naš fotoreporter na cesti in ob cesti iz Kranja na Bled. Najprej velja opozoriti na to, da od Kranja do Bleda (razen na Laborah in na Bledu) ni nobene bencinske črpalke — ta pa bi bila spričo hitro naraščajočega inozemskega motoriziranega turizma in pa spričo vse hitrejšega razvoja avtomobilizma pri nas nujno potrebna. Novo bencinsko črpalko so v zadnjem času že začeli graditi na Zlatem polju v Kranju, zgraditi pa jo nameravajo tudi ob cesti I. reda pri Radovljici (skupno z avtotaksi podjetjem), s čemer bo ta problem na tem odseku v glavnem rešen. Za črpalko pri Radovljici mora ObLO Radovljica pripraviti investicijske programe do konca tega meseca. Bralci sprašujejo Kako it» s pitanjem živine? Številni bralci nas sprašujejo, kajo je z okrožnicami o pitanju živine pod zelo ugodnimi pogoji, ki jo je pred časom razposlala Kmetijska poslovna zveza Kranj, nato pa preklicala, oziroma poslala zadrugam druge okrožnice s precej spremenjenimi pogoji. O tem smo povprašali ing. En-gelmana na Kmetijski poslovni zvezi Kranj, ki nam je takole odgovoril: »Poslovna zveza se je dogovorila z izvoznim podjetjem »Emona — mesnina — konzerve« iz Zaloga pri Ljubljani za pitanje živine pod pogoji, objavljenimi v okrožnici, ki smo jo prvotno razposlali kmetijskim zadrugam. Zastopniki tega podjetja so bili dvakrat pri nas in nam zagotavljali, da pogoji, ki so jih postavili, držijo, čeprav smo mi v to že takrat dvomili in jih opozorili, da so pogoji tako dobri, da jih tržna inšpekcija ne bo odobrila. Pozneje to ljubljansko izvozno podjetje res ni moglo zagotoviti takih pogojev, kot so jih stavili prvotno. Ko smo torej naknadno z njim podpisali pogodbo, so bili pogoji precej slabši, vendar za proizvajalce še vedno ugodni. — Izvozno podjetje »Emona — mesnina — konserve« Iz Zaloga za njihovo živino, ki jo dopitajo J Zadovoljstvo delavcev Delavci lesnoindustrijskega obrata »Tomaž Godec« v Boh. Bistrici so zelo zadovoljni, ker od januarja letos tam dobijo tople obroke oziroma malice. — Leta in leta so pogrešali to. — Zlasti tisti, ki se vozijo daleč iz Baške grape in iz bohinjske okolice. Cena obrokom toplih malic, enolončnic je od 25 do 45 dinarjev. naši živinorejci, ne na vsak dan 3 kilograme močne krme, kot je bilo prvotno predvideno, kmetijska zadruga pa dobi za kilogram 15 din premije in ne 35 din.« Dejstvo, da je druga okrožnica bistveno spremenila pogoje, objavljene v prvi okrožnici, je povzročilo med kmetovalci precej hude krvi in nepotrebnega razburjanja. Poslovna zveza vsekakor pred podpisom pogodbe s podjetjem »Emona — mesnine — konserve« ne bi smela razposlati okrožnice, še posebej, če so se jim pogoji zdeli že vnaprej nesprejemljivi. Prisievek n vodovod Ze več let, pravzaprav desetletja, prebivalci Bohinjske Bistrice govorijo o vodovodu. Toda še do sedaj ga nimajo. Samo nekaj novih hiš ima začasno napeljano vodo. Ze lani so o tem govorili na zborih volivcev. Prihodnji teden bo to vprašanje znova pred volivci Bohinjske Bistrice. To pot bodo konkretno razpravljali o prispevku, ki ga bodo dali sami za ureditev vodovoda. Po končnih računih o 'investicijah in kreditih je ostalo še odprto vprašanje za okroglo 25 milijonov dinarjev, ki bi jih mogli zbrati prebivalci kot soudeležbo. So nekateri predlogi, da bi vsak prebivalec moral prispevati približno 1000 dinarjev. Drugi pa imajo predlog, da bi prispeval po 5000 dinarjev po gospodarstvih oziroma družinah itd. —' Kakšno obliko in način prispevka bodo odredili, je še stvar volivcev. Res pa je, da je tam vodovod zelo potreben in da so prebivalci pripravljeni sodelovati in prispevati za to. l*kob žen: Razprava naših delegatov na V. kongresu SZDL Gospodarjenje in šolanje kadrov za naše gospodarstvo (Nadaljevanje in konec) 1^ JZGri dvojne zaposlitve žene, k °I>ravlja še gospodinjska dela, ^ *sk> gotovo, da zavira njen r<\lM razvoj m strokovno t^**11'! Janje tudi stan. gledaje m konzervativizam. Tt>Ka ne ^rnozno gospodarske organi- Tal!Je ^ do danes niso O*"*81*' ^ ° »c v nekaj vejah industri-tWl>IW" m°ćna tendenca in ^ JJisije, da .so določena delov-^ mt'*ta v podjetju, ki jih /.eno jj^orvjo opravljati. Tu je be-v«^'. .l>r^'dv.sem o posameznih Tak 111,1 ,n,'s,ih v proizvodnji. fcfch ]M>*mx *° škodljivi in je ^ t<>rnu potrebna organiziralir^a Vseh I*>ht u-nih organi-t^, ■ I ako so na primer ob le-^ tih itd- "" ta vpra" Pitala predmet zelo ži- vahnih razprav. Na taki osnovi je prišlo do konkretnega reševanja teh problemov v praksi. Potrebe, ki nastajajo ob razvoju naše industrije kakor tudi ob razvoju socialističnih odnosov zahtevajo, da se tudi določeni elementi v kvalifikacijskem sestavu vodilnega osebja uredijo. Kakor jx> <>ni .strani delovna mosta ne zahtevajo univerzalnega znanja celotne stroke, tako zahteva oi ;a m/.arija dela in družbeni , cesta čezenj tudi dovolj široka in pregledna — morda ne bi bilo napak in tudi stalo ne bi tako veliko, če bi staro cesto preorali l buldožerji, odstranili asfalt in posejali travo. Ta del ceste namreč zdaj nikomur niti najmanj ne koristi, pa tudi k lepšemu videzu tega kraja pred durmi Bleda prav nič ne pripomore. Pa še ena »cvetka« — tik pred Bledom, levo ob vrhu klanca, če gremo od zgoraj omenjenega mostu: veliko smetišče, ki se s ceste »zelo lepo« vidi. Menda vsi blejski hoteli odlagajo sem smeti. Res, za domače in inozemske turiste zelo privlačna zanimivost! I OSVHS C£YAL£ C mali oglasi PRODAM Vespo prodam — odlično ohranjeno. Vozel j ing. Zanko, Tavčarjeva 7, Jesenice 1718 Prodam Vespo — dobro ohranjeno. Naslov: Benedikova 23, Stražišče, Kranj pod »135.000« 1362 Prodam malo posestvo, pol ure iz Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 1731 Fiat 600 prodam — registriran za leto 1960, odličen. Naslov v oglasnem oddelku 1871 Prodam moško kolo, skoraj novo. Godešič 30, Sk. Loka 1K77 ček — dobro ohranjen Prodam osebni avto, starejše Tavčarjeva 26, Kranj KUPIM Kupim emajliran štedilnik. — Naslov v oglasnem oddelku pod »Takoj« 1886 Kupim rabljen brzoparilni kotel — 75-litrski. Bertoncelj Janez, Drulovka 32, Kranj 1923 Kupim rabljene ploščice 20 Podzve se v oglasnem nik Jože. Podbrezje 77, Duplje krat 20 M ODiQgo taj v dveh ali 1918 več barvah. Ambrož Franc, La-avto. novejše hovce 40f c^je objave S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA KRANJ (Nadaljevanje s 1. strani) VABILO trgovine in gostinstva, težiti za na 39. skupno sejo obeh zborov združevanjem začasno prostih mi voz oddelku ali na telefonu 380 Kranj dopoldne, popoldne pa na Prodam osebni 167 1898 izdelave, zelo lep, registriran in Prodam Lambreto LD 150 cem zavarovan za leto 1960/61. Cena in NSU Lambretto. Ogled v ne- ugodna. Tavčar Franc, Dorfarje deljo od 8. do 12. ure. Drnovšek 6, Zabnica 1919 Vinko, Reteče, Sk. Loka 1910 Prodam Lambretto LD 56, od- Prodam ročno prešo (knaker). lično, z rezervnim batom. Puštal 1937 Naslov v oglasnem odd. 1911 Prodam Vespo. Praše 20, — Kranj 1912 Motorno kolo »Cindapp« — 200 cem, prodam ali zamenjam za moped. Cerklje 97 Prodam GS Vespo, strirano. Likozarjeva 65, Skofja Loka 1920 Prodam nedograjeno hišo na Kokrici. Gabršček Anton, Planina 20, Kranj 1921 Ugodno naprodaj Fiat 1400, v 1913 brezhibnem stanju. Poizve se v na Gorenjskem z \ 1957, regi- garaži na Golniku 1922 11, Prim- RAZNO Trgovsko podjetje Knjigarna »Simon Jenko« v Kranju sprejme dva vajenca — vajenki. Pismene prošnje je poslati na upravo podjetja 1755 ga ljudskega odbora Kranj Vzamem dekle na stanovanje Predlagam naslednji in hrano. Ostalo po dogovoru. — Naslov v ogl. odd. - 1864 V najem dam lepo posestvo OLO Kranj Na podlagi 1. točke 126. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89 iz leta 52.) sklicujem 39. skupno sejo obeh zborov Okrajnega ljudskega odb. Kranj, ki bo v torek, dne 24. maja 1960, ob 8.20 v sejni dvorani Okrajne- sredstev v okviru posamezne panoge in povečevati zmogljivosti v obeh panogah z razširjanjem dejavnosti ali z uvajanjem sodobnejših oblik poslovanja, kjerkoli so za to podani pogoji. V poročilu so zlasti zanimivi podatki o gibanju blagovnega prometa in o realizaciji blagovnih fondov, ki kaže normalno povečanje, medtem ko pri neblagovnih izdatkih lahko ugotovimo večji porast. Iz tega sledi, da se skupni prejemki prebival-stva postopoma trosijo vse bolj v smeri večjega zadovoljevanja neblagovnih potreb, kar kaže na pozitivno povečanje življenjskega standarda; to pa je deloma tudi posledica zviševanja cen neblagovnih uslug. Poročilo in razprava sta ugotovila tudi že znano dejstvo, da hitrejši nadaljuj razvoj trgovine, predvsem pa modernizacij«' Puch« 175 cem zaposlovanje invalidnih in dru- in zbora proizvajalcev 33. seja Sebn° ZE razs,rJeno reprodukcijo, KB skovo, Kranj Prodam otroški športni vozi žip. — 1915 Prodam motorno kolo »Ardie« darskimi poslopji ah samo travnike. Na razpolago je tudi ko- 1914 125 cem. Rozman Stanislav, Lo- zolec ^ skedenj. Kamna gori- ka 3, Križe P)24 ca 67 1338 Prodam otroško posteljo z PGD Voklo vabi v nedeljo, 22. mrežo in vložkom. Dupljančič maja) ob 15 uri na veseiico, ki Berta, Tomšičeva 4, Kranj 1925 ^ na Remčevern vrtu. VeseLč- Prodam motorno kolo NSU — m prostor bo ozvočen 1900 tipe, registriran, v voznem sta- Prodam klavir. Naslov v ogl. nju za 150.000 din. Odličen za oddelku 1916 predelavo do 1. tone. Poizve se Prodam novo NSU Primo 175 v oglasnem oddelku ali telefo- cem. Cena ugodna. — Mokorel polnjenje akomulatorjev Zupan h nu 380, Kranj 1897 * Prodam 5 gum z obroči 16 col Prodam kravo, 8 mesecev ore- Motor »Tomos in dromeljni — komplet za gu- jo, ki bo drugič teletila. Pogač- prodam. Artelj, Dobropolje — -—__._ Brezje 1927 dnevni red: 1. poročilo o poslovanju okraja Kranj v letu 1959; 2. poročilo o občinskih družbenih planih in proračunih; 3. poročilo tajnika o organizaciji in delu upravnih organov OLO Kranj za leto 1959; 4. poročilo okrajnega javnega pravobranilstva; 5. poročilo okrajnega senata za prekrške o delu in upravnem Primo 150 cem ter usmernik za iščemo za takojšnjo zaposlitev kaznovanju v letu 1959 ISKRA tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov KRANJ poziva bivše člane klektiva, ki jim je delovno razmerje prenehalo v letu 1959, naj prijavijo najkasneje v treh mesecih po objavi tega oglasa morebitne zahtevke do osebnega dohodka nad tarifno postavko, če izpolnujejo pogoje po čl. 33 Tarifnega pravilnika podjetja. Podjetje bo upoštevalo samo pismene prijave, ki ki bodo prispele v navedenem roku. gih oseb, Kranj 1901 okrajnega zbora in 36. seja zbo- Izgubil sem prevleko od sede- ra proizvajalcev Okrajnega ljud- ža motornega kolesa na poti od ekega odbora Kranj z nasled- Naklega do Labor, dne 1. maja. njim Naprošam najditelja, naj jo od- dnevnim redom: da v oglasni oddelek 1907 L Komunalna banka okraja Plavi kuverti z 24.000 din sem Kranj: izgubila 19. maja ob pol 8. uri a) razprava in sklepanje o po- Kranj 1329 zjutraj od avtobusne postaje do trditvi poslovnega poročila in Prodam zazidljivo parcelo zra- trgovine »Kokra« v Kranju. — zaključnega računa za leto 1959, ven Kranja. Naslov v oglasnem Poštenega najditelja naprošam. b) razprava in sklepanje o po- 1930 naj jU proti nagradi vrne PLM trditvi plana dohodkov in izdat- Vespo, dobro ohranjeno, prodam tudi na obroke. Jerman — Bistrica 40, Tržič 1328 Prodamo večje število dobro ohranjenih pisalnih miz. Ogled v veži Prešernove ulice 10, — oddelku Prodam dobro ohranjeno spal nico. Naslov v ogl. odd. 1931 Prodam posteljo za 2600 din. Naslov v ogl. odd. 1932 Prodam dve postelji, 1 z mrežo, sobne klopi in stajico za zajce. Naslov v ogl. odd. 1933 Kranj ali upravniku restarvraci- kov za leto 1960, je »Jelen« Kranj, Zaklju 1908 c) razprava in sklepanje o so- Poštenega najditelja prosimo, glasju k pravilniku o razvrstitvi da sporoči na ObLO Radovljica, položajev v plačilne razrede, o kje se lahko dobi aktovka, ki je določitvi zneskov položajnih plač bila najdena v petek, 13. maja, ter o nagradah uslužbencev K3; od 10. do 11. ure pred Okrajno 2. razprava in sklepanje o po- ki ostanejo ob delitvi dohodka. Svet za blagovni promet meni' da je to osnovni problem trgovine in da je od pravilne in hi' tre rešitve tega problema odvisen nadaljnji razvoj trgovine. Na seji so sprejeli nekatera priporočila za nadaljnji razvoj trgovine in gostinstva v občini. Predvsem je treba na področju trgovine izdelati perspektivni program investicijskih vlaganj, pri čemer bo potrebno upoštevati tudi nekatere večje podeželske potrošne centre, in pa i*" boljšati preskrbo prebivalstva s kmetijskimi pridelki, sadjem, zelenjavo, mlekom in mlečnimi izdelki, mesom in ostalimi pred- Ugodno prodam plemensko te- gozdarsko upravo v Kranju, C. trditvi zaključnega računa druž- metl l1Toke P°trosnJe- v..taJJri men bo potrebno v večji men lico. Naslov v ogl. odd. 1934 st. Žagarja. Nudimo dobro na- benega investicijskega sklada Kravo, 4 mesece brejo, dobro grado 1909 okraja Kranj v letu 1959; PGD Breg pri Kranju priredi 3. razprava in sklepanje o pred- v nedeljo običajno vsakoletno logu odloka o potrditvi sklepne- gasilsko veselico. Prijatelji ga- ga računa o izvršitvi proračuna silstva vljudno vabljeni 1938 okraja Kranj za leto 1959; Za inženirja elektrotehnike je 4. razprava in sklepanje o diplomiral Franck Bratkovič. — predlogu odloka o začetku izpia- 1939 čevanja novih položajnih plač mlekarico, ugodno prodam. Ci zelj Alojzij, Podkoren 92, Kranjska gora 1935 Dobro ohranjeno motorno kolo »Puch« 198 cem, z rezervnim motorjem (strojem) ugodno proda. I. Majhen, Preserje 2, Ra- Čestitajo domači CP »GORENJSKI TISK« KRANJ SPREJME DVE MLAJŠI ŽENSKI MOCl z ekonomsko srednjo šolo ali nekaj let prakse v knjigovodstvu. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje poslati na upravo podjetja. OBRTNO PODJETJE »INSTALATER« KRANJ RAZPISUJE MESTO RAČUNOVODJE Pogoj: samostojen računovodja s 5-letno prakso. Osebni dohodek po tarifnem pravilniku ali dogovoru. Ponudbe, poslati na upravo podjetja do 15. junija 1960. domlje, Kamnik 1936 Prodam Vesp« GS 4, v dobrem stanju. Suha 107, Sk. Loka. 1944 Kobilo, srednje težko, »Norik«, 6 let staro, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 1945 Prodam ogrodje za vzidljiv štedilnik. Tomšičeva 24, Kranj. 1946 Prodam nov levi vzidljiv štedilnik po ugodni ceni. Jeglič, Cešnjica 8, Podnart. 1947 Prodam motorno kolo NSU Pretiš Maxy 175 cem. Ogled ▼ nedeljo od 9. do 12. ure. Ažman, Titov trg 18/1, Kranj. 1948 Prodam plemenskega vola — 450 kg težkega. Zg. Brniki 103, Cerklje. 1949 Prodam kamin peč. Naslov v oglasnem oddelku. 1950 Iščem krojaškega vajenca. Šenčur 115 1940 Slaščičarna — kavama, Kranj sprejme mladega fanta za vsa pomožna dela in dekle za pomožna dela v kuhinji — oba iz bližnje okolice 1941 Za samsko stanovanje dam kot nagrado malo rabljen motor ah denar. Dogradila bi tudi podstrešno sobico. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod predsednikom in sodnikom okrajnih sodišč. Predsednik OLO: Vinko Hafner 1. r. življenje« 1912 Zamenjam dvosobno stanovanje v podstrešju za večjo sobo v pritličju in to zaradi bolezni. Ogled stanovanja vsak dan. Naslov v oglasnem odd. 1943 Delikatesa Kranj sprejme takoj: natakarja, kuharico, kuhar- Jesenice »RADIO«: 21 in 22. maja anier. barvni cin. film Mirno SI.A.B DAN V BLACK ROCKU. Jesenice »PLAVZ«: 21. in 22. maja amer. vistav. film TETOVIRANA ROZA. Bled: 21. in 22. maja jugosl. i tal. barvni film NEVIHTA, predstave 21. maja ob 18. uri in 20.30, 22. maja pa ob 10., 15., 18., 20.30. Radovljica: 21. in 22. maja amer. vključiti v realizacijo tega Pr0" grama obrtno-predelovalne obrate z razširitvijo njihove proizvodnje in prodajne mreže. P°' sebno pomembna je smernica, določa, da bo neposredne proizvajalce (kmetijska posestva lB kmetijske zadruge) potrebno preusmeriti, da bodo z lastn« proizvodnjo v večji meri potrebe domačega tržišča, predvsem preskrbo mesta, in iita omogočiti, da bodo sami nas*«" pali kot neposredni preskrbo*3'" ci potrošnikov. Na področju gostinstva b° ^ pristojnimi organi predvsem tre" ba izdelati perspektivni program razvoja gostinstva in turizma « mestu, v turistično pomembnih krajih in v večjih potrošnih središčih. Tu smernice poudarjaj tudi nujnost razširitve gos"0" skih zmogljivosti tam, kjer s0 zasedene z drugimi dejavnostm in pa povečanje prenočitveni^ zmogljivosti z zasebnimi tu°~ stičnimi sobami. ■ sko pomočnico, prodajalko slado Ugodno prodam kuhinjsko leda v kiosku - sezonska zapo- zgod. barv. cin. film ALEKSAN-opremo zaradi selitve. Seljak slitev, snažilko gostinskih pro- DER VELIKI; predstave 21. maja ob 20. uri, 22. maja pa ob 17.30 BPJ IN 19. uri. 22- Anton, Kidričeva 31, Kranj. štorov. 1955 1951 Podpisana preklicujem kot ne- m 20. uri; 22. maja matineja med resnično in obžalujem vse, kar nemškega barv. filma TI SI MO- uri, 22. maja pa ob 17. uri maja amer. barvni film DRZNI, predstava oo Izšla je 4. in 5. knjiga iz Večerne zbirke zanimivih memoarov »Za zaprtimi vrati« »ZAUPNI DNEVNIK GROFA CIANA« v dveh delih. S številnimi dokumentarnimi fotografijami opremljeno ceneno knjigo dobite v vseh knjigarnah, podružnicah časopisov, trafikah, kioskih ter pri kolporterjih. Naročite pa jo lahko tudi neposredno pri upravi Večera Maribor, Gosposvetska 23. — Cena knjig je 400 din. Prodam gozd, privatni, Peričnikom in Mojstrano. Vil man Valentin, Mojstrana 126. 195' Prodam več zazidljivih parcel ob Golniški cesti na Kokrici. — Naslov v ogl. odd. 1953 Prodam motorno kolo I)KW 175 cem. Zalog 12, Cerklje. 1954 Skofja Loka sem žaljivega trdila o Horvat Mariji, Jesenice, Cufarjeva 23, in se ji zahvaljujem, da je opustila kazensko tožbo. Frelih Frančiška, Jesenice, Ilirska 7. 1956 Sprejmemo vajenca. Sifrer Jerica, kleparstvo, Stara Loka 1, 1957 Prodam Fiat 1100 E tipe, generalno popravljen. Ogled v Bri-tofu 11, Kranj. 1958 Prodam 7 mesecev brejo teli- co. Bilban Ivan, Vodice 114. 1959 POZOR! Ljubitelji planin! V Karavankah 870 m nadmorske višine je izredna točka s krasnim razgledom, pripravna za JA PESEM, predstava ob 10. uri in 15.30. Ljubno: 21. in 22. maja amer. film TARZAN V PUŠČAVI Kropa: 21. maja francoski film ZDRAHAR, 22. maja pa češki barv. film VOJAK SVEJK I. del. Tržič: 21. in 22. maja italijanski barvni film HERKULES Kranj »STORZlC«: 31. maja ital. barvni film, matineja ob 10. uri AIDA, amer. barvni film Letni kino »PARTIZAN«: Jj* maja ital. barvni film AIDA, *~ maja amer. barvni film DAV* CHROKET, predstave ob 20. uri-Stražišče »SVOBODA«: 21 maja premiera amer barv. fiIlT1*J HRABRI IN DRZNI, predsUiv* ob 18. in 20. Cerklje !. maja AVTOBUS uri. KRVAVEC-«: 21 22. maja amer. barvni cin. C NA STRANSKA oi vveekend, sanatorij ali lovsko OBRAČUN PRI O. K. KORALU POTEH, 21. maja predstava 20. uri, 22. maja pa preoW*v ob 17. in 19.30. Torama gumijevih izdelkov SoUKX - Kranj sprejme večje število nekvalificiranih delavcev za priučilev gumarjev, starost od 20 do 35 let, z lastnim stanovanjem v Kranju ali bližnji okolici. Prošnje je treba oddati v kadrovski oddelek podjetja. Plača po tarifnem pravilniku, in sicer od 52 do 71 dinarjev. kočo. Avtobusna postaja v bliži- ob 16., 18. in 20. uri, premiera ni. Naslov prodajalca dobite v amer. cin. filma HRABRI IN oglasnem oddelku. 1960 DRZNI, predstava ob 22. uri. Skofja Loka: 21. in 22. „ POZOR! Z vrha Gradišča nad 22. maja ital. barvni film AIDA. francoski film VLACUGA VB* Bašljem mi je zmanjkalo 8 predstavi ob 13. in 21.15. amer. NA SPOŠTOVANJA, okroglih smrek do 12 cm debelih, barvni film OBRAČUN PRI O. dolgih okrog 2 m, takrat še s ko- K. KORALU, predstavo ob 15.. 17. in 19. uri. Naklo: 21. maja in 22. muja amer. barvni film DAVY CHROKET, 21. maja predsUiva ob 20. žo, ki so bile z modro galico impregnirane. Izsledilec dobi dobro nagrado. Edvard Dolenc, Prešernova 10, Kranj. 1961 »SORA«, Poljane: maja amer. barvni ZELJA. 21. in 22- film 22. ZAIIVALA i. \ ' I i Vsem, ki ste našo ljubo ženo in skrbno mamo. staro mamo, taščo, sestro, sestrično in svakinjo M ARI J ANO CEL AR. roj. Brezar Zimetovo mamo iz I'rim skove.ua spremili na zadnji poti, se najiskreneje zahvaljujemo. Prav posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. Hriberniku, ki ji je skoraj dve leti skušal vrniti zdravje, duhovnikom za p apostoli — dramo v &«n v j;injih, slavnostna predstav- ^ Mladinskega festiva" ^ premieredd. 22. nl''Ji/M£ vv. Planer: KUKAV^ - za red nedelja^: in ob 20. uri l. r ^ JEZUSOVI APOSTOLI — *■ nedelja zvečer. ok v um za red 14.30 i JAJCE poldan SOBOTA, 21. MAJA 1960 kultura in prosveta r filmi, ki jih gledamo TRIJE EVINI OBRAZI Nenavaden primer žene, v katere duševnosti so se borili trije značaji — odkrila sta jo dva psihiatra v Georgiji, ZDA — je vzbudil veliko pozornost ne le pri strokovnjakih, ampak v široki javnosti. Omenjena zdravnika sta objavila zgodbo »žene s tremi obrazi« v posebni knjigi, ki je postala osnova za scenarij filma »Trije Evini obrazi«. Za filmsko obdelavo zelo privlačna snov pa je zahtevala izkušenega režiserja, ki bo znal napraviti zanimiv film, ne da bi pri tem verodostojnost zgodbe trpela, predvsem pa veliko igralko za glavno vlogo. Odgovorne naloge se je lotil Nunnally Johnson (režiser *Moža v sivi flanelasti obleki«) in jo tudi uspešno opravil. Filmu je dal značaj psihološke študije; ž umirjenim ritmom tako celote kot posameznih sekvenc in same kompozicije slike, je ustvaril vzdušje studioznosti in omogočil gledalcu popolno poglobitev v problem in igro glavne igralke. Zakaj posrečilo se mu je dobiti igralko, ki je bila sposobna nositi breme praktično vsega filma. Joanne VVoodvvard je izred- \^ Joan no zahtevno vlogo oblikovanja treh zelo različnih osebnosti v okviru enega filma več kot samo zmogla. V vlogah Eve VVhite, mirne in vase zaprte, potlačene žene, sproščene veseljaške zapeljivke Eve Black in umirjene zrele žene Jane s prefi-njeno, do potankosti izdelano igro, pokazala, da zmore podati celotno obširno skalo duševnih razpoloženj — od razigranosti rahlo okajene spogljedljivke do popolne strtosti nesrečne žene. Priznanje za njeno izredno igro v tem filmu ji je dala tudi ameriška akademija z Oscar-jem za najboljšo žensko vlogo v letu 1958. Pod vodstvom izkušenega režiserja sta zelo dobro odigrala svoji vlogi tudi David Wayne kot preprosti, dobro hoteči mož, ki pa nikakor ne more razumeti duševnega problema svoje žene in Les j. Coob kot zdravnik, ki sicer stalno motri vse dogajanje v duševnosti svoje pacientke in ga tudi usmerja, ki pa pri tem vendar nikoli ne preneha biti človek. Tak je tudi film v celoti — resen, toda nikdar hladen, ampak človeško topel. -do Tri kategorije INekaj misli pred zaključkom gledališke sezone Z občinskimi in okrajno revijo amaterskih gledaliških odrov je bolj ali manj prenehala odrska dejavnost, ki je bila v letošnji sezoni še pred kratkim dokaj živahna. Prav zaradi tega pa že lahko zapišemo nekaj ugotovitev, pravzaprav značilnosti, ki so letos prišle morda bolj do izraza kot prejšnja leta. Po vsestranski dejavnosti, zlasti pa po kvaliteti uprizoritev, moramo amaterske gledališke skupine kranjskega okraja razvrstiti v tri kategorije (enaka kategorizacija verjetno velja za vso Slovenijo): dramske družine z visoko kvaliteto predstav, družine s povprečnimi uprizoritvami in družine z nekvalitetnimi predstavami in nesmotrno izbranim programom. Med prve vsekakor sodita na Gorenjskem le gledališči »Tone Čufar« z Jesenic in kranjska Svoboda, ki ima svoje prostore v Prešernovem gledališču. Zaradi njunih specifičnih delovnih pogojev lahko tudi vsako leto pričakujemo 8 ali več premier s pestrim repertoarjem domačih in tujih avtorjev. Razlogi za možnost tolikšne dejavnosti so dokaj preprosti: v primerjavi z ostalimi družinami precej večja denarna sredstva, močno strokovno vodstvo, številen ansambel kvalitetnih in rutiniranih igralcev in končno — v večini poklicni režiserji. Stražiško Svobodo, dramske družine z Javornika — Koroške Bele, Podbrezij, Jezerskega, iz Krope, Cerkelj in še nekaterih drugih krajev moramo uvrstiti \ drugo kategorijo. V večini družine iz omenjenih krajev dajejo vsako sezono vsaj eno kvalitetno predstavo. Kljub temu pa jih zaradi majhnega števila predstav ne moremo uvrstiti v prvo kategorijo. Majhnemu številu uprizoritev so vzrok vsekakor nezadostna sredstva. Le-teh imajo omenjene družine največkrat toliko, da v vsaki sezoni med svoje igralce lahko pokličejo le enkrat poklicnega režiserja. Ljubitelj kulturnih prireditev Uspela uprizoritev I.W. Fisner »Kukavičje jajce« . dandanes je težko s komedi-Jarrii, Domača, zlasti slovenska ^obna dramatika je še zme-«90a po večini suhoparna, tuje ^medije, še tako dobre, pa so "ičajno obarvane s humorjem, 1 nam je tuj in za nas neaktua-Starejša dela in klasika pa svojo časovno odmaknjenostjo U('i težko ogreje jo publiko v Polni meri. Skratka, težko je tlJU za pester gledališki reper-*^r> kakršnega nam nudi jesenko amatersko gledališče, ko-^ijo, ki bi resnično zabavala Publiko, ji ob tem tudi kaj podala in bi, čeprav lažje zvrsti, losti, ki po enaindvajsetih letih spozna svojo hčerko, vzgojeno v sodobni družini. Hčerka se odloči, da bo spreobrnila svojo mater v dostojnega človeka, kar pa ji ne uspe, kajti v tej sicer primitivni in na videz celo pokvarjeni ženski, je toliko resnične človečnosti, razumevanja in poštenosti, da popolnoma zadostuje za zbližanje mod hčerko in materjo. V ta resen življenjski okvir je poleg duhovitih in zabavnih replik, vpleteno tudi nekaj skoraj tragičnih in sentimentalnih mest, ki bi pravzaprav ne sodili v komedijo. lektiv, ki se je predstavil kot zadovoljiva celota, čeprav jo je sestavljalo nekaj igralcev, ki jih redkeje vidimo na odru, ali pa smo jih videli celo prvič. — Temperamentno nekoliko zapuščeno in za puritanske malomeščanske pojme nemogočo, v resnici pa človeško čutečo in brez predsodkov živečo Mary Miller je z izredno doživetostjo zaigrala Marjanca Čebuljeva. Osrednja vloga Mary ji je bila napisana rux kožo in ob njej je uveljavila ve.s svoj igralski temperament v polni in najuspešnejši meri. Sicer dokaj hladna jeseniška publika ji je na reprizi večkrat zaploskala pri odprti sceni. Njeno hčerko Betty je mladostno in živahno zaigrala Slava Marošcvičeva. Čeprav vloga ne nudi velikih možnosti, jo je znala oblikovati v poln in prepričljiv lik mlade dame, ki ji tudi vzgoja ni mogla izbrisati temperamentnomu podedovane po materi. Profesorja Langhsena je seriozno zaigral Vlado Rotar, ki se mu je enakovredno priključil Lado Nikolavčič kot dobrodušni stari Langhsen. Prepričljivi maski sta lepo dopolnili njuna lika. Posrečenemu »zapetemu« ženinu Naca Smoleja je manjkalo malo več gospodstva, ženinu Freenu, ki ga je z občutkom oblikoval Franci Pogačnik, pa trgovske podjetnosti. Dosledno je izpeljala puritanski lik sicer epizodne Ane Dolorens Vida Hudnikova, čutečo in toplo materinsko gospo Langhsen pa je lepo zaigrala Stanka Geršakova. Sproščen je bil Fred Bojana Cebulja, še strožji pa bi lahko bi! stražnik Francija Stravsa. — Solidno se je prvič predstavil Peter Božič, kot šolski upravitelj, zamorka Nany Vere Smu-kavčeve je bila premladostna, James mladega Stanka Kepica pa b:>lj fantovski, kot otroški. Preprosto, toda učinkovito sceno je prispeval režiser sam. — Publika je vsaj na reprizi, sprejela delo toplo in s priznanjem, kar se na Jesenicah ne primeri ravno pogosto. I. S. In v tretjo kategorijo moramo uvrstiti vse ostale. Razlogi za to so različni, upamo pa, da zaradi tega ne bo nihče prizadet, saj v največjem primeru krivci zato niso člani dramskih družin, temveč številni drugi činitelji. Tako ponekod dramske predstave uprizarjajo bolj zaradi letnih poročil, drugje spet nimajo sredstev itd. Tu pa tam dramska dejavnost šepa zaradi notranjih trenj med starimi in mladimi. Ponekod pa so člani dramske družine le mladi, ki pa so prepuščeni sami sebi in se ukvarjajo z odrsko dejavnostjo brez strokovnih nasvetov in pomoči poklicnih gledališčnikov (Duplje). Prav ta zadnja skupina pa vse družbene organe opozarja na vrsto dejstev mimo katerih ni moč iti. Kjer se mladina, prepuščena sama sebi, ukvarja z gledališčem, dokazuje, da so v zmoti tisti, ki menijo, da je le še film in šport, ne pa odrska dejavnost za mladino. Mladi gledališčniki - amaterji opozarjajo nase, da so željni pomoči. Za vsakršno pomoč pa so seveda potrebna sredstva. Poklicne režiserje ali gledališčnike je razumljivo treba plačati. Vprašanje pa je, od kod naj dramske sekcije jemljejo denar? Nekvalitetne predstave ne polnijo blagajn, zlasti pri danes že razvajenih gledalcih. Prav zaradi tega pa pade vsa odgovornost na tiste, ki letnih družbenih načrtov ne jemljejo dovolj resno. Vsako leto so v proračunih predvideni zneski za kulturno prosvetno dejavnost, vendar pa so le v redkih primerih potrošeni tudi za te namene, čeprav so že tako ali tako minimalno »zagotovljeni«. Vse premalo upoštevamo, da so zlasti na podeželju Svobode in kulturno-prosvetna društva bolj ali manj edini kulturni vzgojni poslanec in da je treba zanje prav tako ali pa morda še bolj skrbeti kot v Kranju ali na Jesenicah. Občinske revije so te ugotovitve vsestransko potrdile. Člani dramskih družin imajo sicer najboljše namene, vendar se največkrat še tako lepe želj« izjalove, ker ni potrebne strokovne pomoči. Ce bo tudi v prihodnje tako kot doslej, bo na Gorenjskem še vedno manjkalo poklicnih režiserjev, scenografov, maskerjev, kostumografov, lektorjev in drugih, dvorane pa bodo postajale ob uprizoritvah še bolj prazne kot doslej. Brž ko pa bodo sredstva, s katerimi bomo lahko zagotovili kvaliteto uprizoritev, bo kvaliteta sama po sebi vabila v kulturne domove številne gledalce. S tem pa bomo dosegli tudi to, da bodo ljubitelji kulturnih prireditev upravičeno zahtevali kvalitetne prireditve in imeli tudi do zabavnih večerov strožje kriterije kot doslej. Vsekakor moramo preprečiti vrsto »zabavnih večerov« z neslanimi šalami, popevkami in neznanimi godci, ki z dneva v dan vse bolj poplavljajo podeželske odre, na katerih ne moremo v zameno zanje zagotoviti tistih kulturno-vzgoj-nih prireditev, ki bi na istih odrih morale biti. , B. Fajon .Jezusovi apostoli^ ▼ Čuferjevem gledališču na Jesenicah Danes, 21. maja, bo gledališče »Tone Cufar« na Jesenicah uprizorilo osmo in zadnjo premiero v letošnji sezoni — dramo »Jezusovi apostoli«, ki jo je po istoimenskem romanu nemškega pisatelja Leonharda Franka napisal J. J. Z uprizoritvijo »Jezusovih apostolov« bo zaključena jubilejna petnajsta sezona amaterskega gledališča na Jesenicah po osvoboditvi, obenem pa se bo prvič predstavil Mladinski oder s samostojno predstavo. Premiera Mladinskega odra bo tudi slavnostna otvoritev X. Mladinskega festivala od Dnevu mladosti. »Jezusovi apostoli« so drama nemške povojne mladine, ki prepuščena sama sebi, lačna in bosa, edina najde razumevanje za uboge, bolne in stare ljudi, na katere družba v viharnem času, misleč samo nase, pozabi. V bombardiranem mestu Wutzbur-gu skupina otrok ustanovi tajno družbo Jezusovih apostolov in z vso otroško naivnostjo in plemenitostjo krade pri bogatih in to ukradeno poklanja revnim in potrebnim. Na eni takih akcij pri črnoborzijancu Zwischen-zahlu jih zalotijo in na sodni obravnavi večina mladih članov tajne družbe spozna, da njihovo delovanje, pa čeprav je še tako plemenito mišljeno, v bistvu ni zakonito. Družba je na tem, da se razbije, razdeli se v dva tabora, ki se dejansko spopadeta. Toda vest, da je razkrinkani čr-noborzijanec in bivši esesovec Zwischenzahl izpuščen iz zapora, jih spet združi in postavijo si novo nalogo: razkrinkava ti bivše naciste in njihovo nekdanje in zdajšnje početje. Z uprizoritvijo »Jezusovih apostolov« se bo predstavil del mladih igralcev, ki so se prijavili za sodelovanje v gledališču. Zaigrali bodo pravzaprav samega sebe, čeprav v zgodbi, ki se dogaja pred petnajstimi leti, ko so se šele rodili, ali poizkušali prve korake v svet. Upajmo, da bo njihov prvi korak na odrske deske uspešen in da bo Mladinski oder pri Cufarjevem gledališču postal ne samo šola za mlade igralce in nove kulturno-prosvetne ustvarjalce, temveč tudi zbirališče številne mlade publike, ki do zdaj ni imela priložnosti, da bi se učila in plemeni tila ob odrskem ustvarjanju namenjenem prav njej. B. C. PREDAVANJE O JAZZU V okviru jeseniške Svobode deluje tudi komisija za kulturno-družbeno dejavnost. Ta prireja družabne večere, televizijske večere in skrbi za kulturno družabno razvedrilo članstva. Da bi članstvo, predvsem mladino, seznanila podrobneje o »jazzu«, je v torek zvečer povabila na Jesenice sodelavca Radia-televizije Ljubljana tov. Aleksandra Ska-leta, ki je imel v mali dvorani Delavskega doma predavanje pod naslovom »Kaj je jazz«. Predavanje, ki je bilo demonstrirano z glasbo domačih in tujih izvajalcev, je bilo zelo zanimivo. Ker je bila razprava zelo živahna, so tov. Skaleta povabili na ponovno predavanje. Tokrat bo govoril o razvoju jazza pri nas. Organiziranje tovrstnih predavanj dokazuje, da jeseniška Svoboda skrbi za pravilno vzgojo mladine na področju zabavne glasbe. Kranjska mladina na festivalu „Bratstvo - enotnost" Pri nzor iz .Kukavičjega jajca« na jeseniškem odru tU «1 na sprejemljivi umet- blla hvk\ vWml Kaže pa, vsaj po Diihi l<)Ple-m sprejemu pri jjjDind. d» )e takšno delo kome-a ameriškega pisateljskega jai ' in W- Ftener -Kukavičje daliv' ki j<> j0 Cufanev<) «ls_ to SC<> uPrizorilo minulo sobo- arn^b—*nih v<>likih umetniških lidiri(lci.j "ima to delo, je pa so-pj,a*~ 111 duhovito napisano, fi« lik \ Sl p<>';1"/u[e ustaljenih oble* p^'ne in situacijake komi- Vrstn°Se,:>en milc 31 daJ° KV0^e~ fefnJj? in or*ginalna zgodba o Kl sumljive moralne pretek- Režiserju Bojanu Čebul j u je uspelo, da je prav to slogovno razbitost komedije povezal v sprejemljiv realističen okvir. — Izognil se je vsakemu pretiravanju v komedijski smeri in ni dopustil, da bi resnejši prizori zdrknili v osladno solzavost. Tako se je pred nami razvijala ne samo zabavna zgodba o Marv Miller in njeni hčerki, temveč de] resničnega življenja, ki ne skopali niti Z veselimi, niti z resnimi ali žalostnimi situacijami in presenečenji, v ta režijski koncept Sfi je bolj al) manj uspešno vključil ves igralski ko- .Iutri zjutraj bosta dve kulturni mladinski skupini iz Kranja odpotovali na VI. mladinski festival »Bratstva in enotnosti«, ki bo letos ob Dnevu mladosti na Reki. Gorenjci se enakega festivala, ki je bil lani v Kranju, še prav dobro spominjamo, saj je bila In lani za kranjski okraj prav gotovo ena največjih prireditev. Kranjska mladina se je za letošnji festival pripravljala že dlje z velikim veseljem. Razen številnih športnih skupin, pa se bosta festivala udeležili tudi dve kulturni skupini: orkester Glasbene šole s solisti in folklorna skupina Dijaškega doma. Orkester Glasbene šole in gojenci te šole kot solisti so se doslej udeležili že skoraj vseh festivalov in so se prav zaradi tega za letošnji festival še bolje pripravili. Skrbno pa so potekale tudi priprave folklorne skupine iz Dijaškega doma, tako da sme lahko prepričani, da nas bosta obe skupini na Reki, kjer se bodo srečali spet mladinci iz vseh bratskih republik, lepo reprezentirali. Skoda je le, da pripravljalnemu odboru za ta festival v Kranju letos ni uspelo vključiti vec mladine z vse Gorenjske. V prihodnje bi bilo prav, da bi se za festival pripravljale vse mladinske kulturne skupine, udeležence festivala pa bi izbrali na občinskih in okrajnem tekmovanju. Tako bi v marsičem močno popestrili kulturno-prosvetno dejavnost mladih po vsej Gorenjski, od česar bi vsekakor imeli vsi lahko veliko korist. B. F. Po dolgem mrtvilu so Ločani videli pred kratkim prvo letošnjo premiero na svojem odru in to pravljično igro Sneguljčica. Režiserka Polda Štigličeva je prav zadovoljna z mladimi igralci, ki so pokazali zelo lepo in dovršeno igro. — Škofjeloška Svoboda pa pripravlja s starejšimi igralci Molierovo komedijo Šola za žene Slika kaže mlade igralce škofjeloške Svobode z režiserko Poldko Štigličevo r RTV LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak da Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 13., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 NEDELJA, 22. MAJA 6.00 Veder nedeljski pozdrav 7.35 Popevke za jutranjo uro 8.00 Mladinska radijska igra — Palček in Piščalnik 8.57 Z glasbo v novi teden 10.00 Se pomnite tovariši... 10.30 Rado Simoniti: Koledni-ca mladinski brigad 10.44 Pihalni orkester LM p. v.Rudolfa Stariča 11.00 Godala za razvedrilo 11.30 Nedeljska reportaža 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.30 E. Grieg: Koncert za klavir in orkester v a-molu 16.00 Humoreske tega tedna 16.20 Klavir v ritmu 16.35 Vesele in poskočne za urne pete 16.50 Stanko Premrl: Allegro za godala 17.00 Šestdeset minut športa in glasbe 18.00 Radijska igra 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.05 Izberite melodijo tedna! 21.00 Koncert slavnih pevcev 22.15 Vabimo vas na ples 23.10 Iz del Arthurja Honeg-gerja in Igorja Stravin-skega PONEDELJEK, 23. MAJA 5.00 Dobro jutro! 8.05 7 preludijev za klavir 8.25 Zabavni orkester Victor Young 8.40 Umetne pesmi poje ženski vokalni kvartet 9.00 Naš podlistek 9.20 Blaž Arnič: Koncert za violino in orkester 10.10 Majhni zabavni ansambli 10.35 Arija iz Massenetovih oper 11.00 Od popevke do popevke 11.30 Oddaja za otroke 12.00 Pihalna godba v koračnem ritmu 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Mirko Šiško: Sadovnjaki v travni ruši in zatiranja 12.25 Oj Marjane ... (pozdrav iz Dalmacije) 12.45 Znani napevi z orkestrom Harry Hermann 13.30 Franz Schubert: Im-promptu v As-duru 13.45 S popevkami po Evropi 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 14.40 Naši popotniki na tujem 16.00 V svetu opernih melodij 17.10 Srečno vožnjo — šoferjem na pot! 18.00 Radijska univerza — Mesta IV. 18.15 Emil Adamič: Tri tur-kestanske ljubavne pesmi 18.30 Športni tednik 20.00 Zabavne in plesne melodije iz Nemške demokratične republike 20.45 Kulturni globus 21.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Zagreb 23.00 Poročila in pregled tiska 23.40 Ameriške popevke RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED družinski pomen ki od nedelje, 22. maja 1960 de sobot©, 28. maja 1960 13.30 I. dejanje Verdijeve opere Trubadur 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Popularne skladbe iz solistične glasbe 15.40 Listi iz domače književnosti 16.00 Izbrali smo za vas 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Koncert za klavir in orkester št. 2 v f-molu 17.50 Iz lahke glasbe 18.00 Iz zbornika spominov 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih 20.00 Pred praznikom mladosti 20.30 Radijska igra 21.30 Uroš Krek: Sonatina za godala 21.45 Domači instrumentalni solisti z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana 22.15 Iz jugoslovanske komorne zakladnice 23.10 V ritmu današnjih dni SREDA, 25. MAJA 5.00 Pozdrav Prazniku mladosti 8.05 Mladina poje — maršalu Titu za rojstni dan 8.30 Bojan Adamič: Naše ljubljeno mesto 9.00 Jezikovni pogovori 9.15 Slovenski samospevi 9.45 Trio Dorka Škoberneta 10.10 Iz jugoslovanske simfonične literature 11.00 Ivo Tijardovič: Mala Florany 11.30 Oddaja za cicibane 12.00 G. Verdi: Dve operni uverturi 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Janez Zaplotnik: Kmetijski kombinat • Grosuplje in specializirana živinorejska proizvodnja 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja 12.45 Godalni ansambel p. s. Boruta Lesjaka 13.30 Sever-Dlesk: Med Savco in Dravco 13.50 Pevke Gaby Novak in kvintet orglic Branka Kralja 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Komorni zbor RTV Ljubljana pod vodstvom Milka Škoberneta 15.40 Novost na knjižni polici 16.00 Koncert po željah 17.10 Sestanek ob petih 17.30 Pol ure z orkestrom RTV Beograd, dirigent Ilija Genič 18.00 Kulturna kronika 18.20 Iz slovenske solistične glasbe od Novih akordov do danes 18.45 Domače aktualnosti 20.00 Ali jih poznate - XVI 20.25 Koncert ljubljanskih 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Spanring: Občinske odločbe v nujnih agrotehničnih ukrepih 12.25 Ritmi Latinske Amerike z orkestrom Stan-ley Black 12.40 Češka godba pod vodstvom Boruta Lesjaka 13.30 Francoske in italijanske popevke 13.50 Vilk Ukmoar: Simfonični poem 14.20 Šport in športniki 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 S knjižnega trga 16.00 Sergej Prokofjev: Dva samospeva 16.30 Potpuri za zabavo 17.10 »Lepo moje ravno polje« - skladbe Rada Simoniti j a 17.30 Plesni zvoki velikih mest 18.00 Turistična oddaja 18.15 Spoznavajmo naše umetnike 18.45 Radijska univerza 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Zabaval vas bo orkester Monia Liter 21.00 Literarni večer 21.40 Komorni intermezzo 22.15 Po svetu jazza — Jazz pod drobnogledom 23.10 Karel Kovarović: Odlomki iz opere Pasje-glavci opernih pevcev 22.15 Zaplešimo z našimi orkestri in ansambli 23.10 Nočni koncert TOREK, 24. MAJA 5.00 Dobro jutro 8.05 Odlomki iz baletov 8.35 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Europa express 9.45 Dva prizora iz prvega dejanja Rossinijevega »Brivca« 10.10 Izberite melodijo tedna! 11.00 Skladbe za violino in klavir 11.30 Radi bi vas zabavali 12.00 Logarski fantje v gosteh 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Korošec: Travniki različno dozorevajo za košnjo 12.25 Pet pevcev — pet popevk 12.40 Partizanske melodije po narodnih melodijah ČETRTEK, 26. MAJA 5.05 Dobro jutro! 8.05 Iz filmov in glasbenih revij 8.35 Trije orkestralni operni odlomki 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Moški zbor »Zarja« iz Trbovelj 9.45 Skladbe za violo — igra Srečko Zalokar 10.10 Zavrtimo zabavno ruleto 10.40 Pet minut za novo pesmico 11.00 Simfonični plesi in rapsodije 12.00 Narodne poje Tone Petrovčič PETEK, 27. MAJA 5.00 Dobro jutro! 8.05 Poje zbor JNA iz Beograda 8.30 Zoltan Kodaly: Hary Janoš — simfonična pesnitev 9.00 Naš podlistek 9.20 Ameriški orkester Jackie Gleason 9.40 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.10 Sopranistka Maria Callas poje arije iz Spontinijeve opere 10.30 Ali vam ugaja? 11.00 Štiri novele za violončelo 11.30 Družina in dom 11.45 Trio Avgusta Stanka 12.00 Četrt ure z orkestrom Edmunda Ross 12.15 Kmetijski nasvetu — ing. Milena Lekšan: Zeleno gnojenje in podsadeži v sodobnih nasadih 12.25 Basovske in mezzo-sopranske arije 13.30 Slovenske skladbe igra Mariborski instrumentalni ansambel 13.50 Pesmi iz gorenjskega kota v priredbi Tončke Maroltove 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 16.00 Petkov koncert po 15.40 Iz svetovne književnosti 16.00 Petkov koncert ob štirih 16.55 J. Brahms: Intermezzo v e-molu 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Lepe melodije 17.40 Moški komorni zbor iz Celja 18.00 Človek in zdravje 18.15 Dva koncerta za dva instrumenta 18.30 Iz naših kolektivov 20.00 Andre Kostelantz s svojim zabavnim orkestrom 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Kaj je simfonična pesnitev 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Koktajl za zabavo 23.10 Nočni komorni koncert del Josepha Haydna SOBOTA, 28. MAJA 5.00 Dobro jutro! 8.05 Drobne orkestralne skladbe 8.35 Od polke do sambe 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Poje Planinski oktet 9.40 Dunajski valčki 10.10 Iz oper našega stoletja 11.00 Za vsakogar nekaj iz arhiva zabavne glasbe 11.30 Pionirski tednik 11.50 Trio orglic A ndreja Blumauerja 12.00 Italijanski capriccio 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Viktor Bajec: Mlačna tolščoba 12.25 Domači napevi iz zelenega Pohorja 12.45 Pozdrav z gora 13.30 Skozi naše vasi. . . 13.55 Ernest Dohnanyi: Val-čkova suita 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 Na platnu smo videli 16.00 V dvoranah Svobod in prosvetnih društev 16.30 Od tu in tam 17.10 Majhen mozaik melodij 17.40 Priljubljene popevke 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Gor čez izaro ... 18.45 Okno v svet 20.00 Pokaži kaj znaš? 21.30 Za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.10 V plesu do polnoči Televizijski spored NEDELJA, 22. maja 10.30 Televizijski film O Lassie 11.00 Kmetijska oddaja 15.00 Consko svetovno prvenstvo v speedwayu — prenos iz Zagreba 20.00 TV dnevnik 21.00 Kulturna panorama 21.20 Osvoboditev Begunj 21.50 7 dni PONEDELJEK, 23. maja 17.00 Družina in dom 17.30 Poljudno znanstvena oddaja 18.00 Prenos zaključnih prireditev Jugoslovanskega glasbenega festivala 20.00 TV dnevnik 20.20 Tedenski športni pregled 20.30 Servisna zabavna glasba SREDA, 25. maja 18.00 Nariši odgovor — javna mladinska oddaja 19.30 Sprejem štafete Mlad da imamo posode, v katerih hranimo začimbe, vedno zaprte-Predvsem v množičnih obratih popravljajo okus jedem z dodajanjem popra in soli. Tega se je treba odvaditi. Uporabljajte za~ čimbe kot so paprika, piment vanilijo, muškatni oreh, gorčič-na zrna, janež, kumino, brinje, žbice ali klinček, kapre, žafran, cimet, majaron, lovor, šetraj, pahtran, žajtbelj, bazilika W* Ker imajo zelo močan vonj J° okus, jih uporabljajte vedno le v majhnih količinah. Količinsko sorazmerje med milejšo in močnejšo začimbo mora biti primerno, da ne izstopi pri jedi samo okus pn najmočnejši začimbi Okus živila in dodatnih začimb mora biti skladen. Zato moramo dodajati tistih reci, ki imajo močan okus, skoraj polovico manj kot drugi. Ce bomo to upoštevali, bo postala naša hrana dosti okusnejša. N AS V£ TJ f) Preozke čevlje bomo navlažili z mešanico vode in kisa-pel in pol. Tako nas ne bodo več tiščali. • Kadar pobarvamo P«d * oljnato barvo, ga ne pozabim" pomiti i kisovo vodo, takoj h° je suh in še preden začnemo h°~ diti po njem. Tako bo veliko if pežnejši. €> Blesk čevljev bo lepši, če j* takoj, ko jih sezujemo, še tople namažemo s pasto. Šele zjutraj jih odrgnemo s krpo ali krtačo- • V krajih, kjer je zelo trd« voda, je priporočljivo vodo PrCl prokuhati, da se zmehča, prede" namočimo vanjo fižol. Tako )e veliko prej kuhan. • Počeno jajce še lahko rešiš-zavij ga v svilen papir, dobro zvij konce in ga nato kuhaj- • Čebulo je treba posebno dobro shraniti; najbolje na hladnem in v ovoju, ki prep^ zrak. Zapis o filmskem festivalu v Cannesu USPEH našega Pravijo, da je XIII. festival v Cannesu začel prav naš film »Deveti krog«, kajti z Oscarji obremenjeni »Ben Hur« ni nič kaj navdušil festivalskih ljudi, posebno Francozov, ki so v svojih kritikah zapisali precej pikrih na račun tega \Vylerjevega filma. — Pravijo, da je to doslej najslabši film tega režiserja in so slovitega Oscarja letos popolnoma diskreditirali . . . S prijavo našega filma »Deveti krog« smo malo zakasnili, zato Na filmskem festivalu v Can-nesu so izbrali za letošnjo »Miss festivala« devetnajstletno ameriško črnko Hundley Lajeune, ki jo vidimo na sliki. To je Prva »miss«, ki je bila izvoljena tetos J0 mu dodelili tudi precej čuden termin za predstavo. Sicer je pa to že običajno, da so jugoslovan-s*i filmi vedno predvajani na Popoldanskih predstavah. Po Ben "uru je publika doživela veliko nasprotje, in to našemu filmu v Pr'd, vsaj tako so zapisali časo-f'**! ki so jugoslovanskemu filmu lftos posvetili precej več prostora, na prejšnjih festivalih. Prav gotovo je lep aplavz na koncu Mna, polurno obleganje naših mladih igralcev in rekorden °bisk tiskovne konference vse jugoslovanske filmske delavce raz-v,c^lil. Lahko zapišemo, da je ta Ulm Jugoslaviji v čast in da jugoslovanska kinematografija pred-V*vlja svetu vsako leto umetnico vrednejše filme. Sovjeti so prikazal: letos kar /'filme, in sicer »Balado o vo-j?***. ki je na festivalu brez konkurence, nadalje »Neodposla-n° pismo« s Tatjano Samojlovo v režiji Kalantozova in »Damo s Psom* p0 Cehovu. Zato doslej na festivalu prav totovo vn,jjjn Sovjeti. Pravijo da je letos cannski festival v znamenju ljubezni in reševanja r"nih probl emov. , Kaie, da so sledili odločnim esedam zoper rasno dikrimina-Cl!° tudi tisti na festivalu, ki nimajo drugega dela in skrbi kot izbirati lepotice festivala. Zato so tudi v nedeljo dopoldne izvolili Miss festivala, in sicer devetnajstletno črnko Hundlej Lajeune, ki je v resnici lepotica. Seveda pa na festivalu ne manjka tudi slabih filmov. To sta bila doslej španski »Postopači* in bolgarski »Prva lekcija«. Obadva sta propadla s svojo realizacijo, iz njih pa bi labko nastala dva dobra filma. Na festivalu pa je razen našega režiserja Franceta Štiglica sodeloval še en Jugoslovan, in sicer naš rojak v Argentini Franc Lovrič, ki se je predstavil s1 filmom »Procesija«. Precejšnje presenečenje pa je napravil mehiški film »Mac ar i o«. To je lepa, stilno čista, ubrana povest o revnem človeku, o lakoti, o želji za boljšim življenjem, ki nazadnje ne pozna več prave mere, ko pride do belega kruha. Scenarij je napisan po Travnovi povesti, katere elementi so poznani tudi pri nas v izročilu misterioznih pravljic o dobrem in hudem ter o božji pravičnosti. Film ima toliko lepih in poštenih kvalitet, da ga človek rad gleda. »Hiša na bregu« je bil edini ameriški film (Ben Hur je samo izven konkurence začel festivalski spektakcl) na festivalu. Reži-ral ga je Minelli. Igrata znana igralca Robert Mitchum in Eleo-nor Parker. Pravijo, da je film predolg, saj traja tri ure. Ob vsem tem pa film »Hiša na bregu« ni prepričljiv film, grajen je bolj na zunanjem izrazu, kot v notranjem, kakršen bi moral biti. Psihološki odnosi in dejanja ne vzdrže kritike, delo vleče na melodramo in je konec koncev manj uspel, kot so pričakovali Američani. Festival je v zadnjih dneh nekoliko zastal. Zato upajo, da bodo danes zvečer na sporedu še nekateri najboljši filmi, ko bo hkrati tudi zaključek festivala in podelite-v nagrad. TONE sve,™ LOVCEVA HCI Riše Milan Batista 175. Divji lovci so že slišali o njem in njegovem bahaštvu, zato so ga vzeli s seboj. Vzpenjali so se po prepadnem grebenu proti vrhu Debele peči. Med potjo so ustrelili gamsa in ga oprtali Venclju. Pot mu je curkoma lil in kolena so se mu šinila. Divji lovci so ga s puškami drezali v rebra. Na vrhu, kjer so viharji razgalili skale nad brezdanjimi prepadi, je Gorski, ki je vodil, stopil na rob in se zazrl v globino. Molče so čakali, kaj bo vodja odločil. 176. »Tu mu bomo sodili, hlapcu gospode. Za Neka, za Tomljnovega in za Špika, ki jih je vse zavoljo lova spravil v zapor. Prodnik, Rotar, zdaj bo zasedal senat.« Skočili so k njemu, staknili glave in se nekaj šepeta je menili. »Na kolena, sodba bo razglašena,« se je nanj zadri Prodnik. Vencclj je padel na kolena v sneg in jel milo prositi. Gorski pa je svečano dejal: Vrgli te bomo v prepad, kavkam in krokarjem v gostijo.« Potem se je sklonil, in si odrgnil roke z besedami: »Moje roke so čiste.« »Tako je,« so zarohneli možje. V prepad z njim!« 177. Venceljna je popadla groza. Drgetal je, se jokal in prosil. Prodnik je stopil k njemu, ga sunil v ramo, da se je zvalil v sneg. Ostali so priskočili in ga zgrabili. Brezupno se je opletal in zvijal. Čvrsto so ga držali za roke in noge. »Prizanesite, oh, prizanesite. Vse vam obljubim,« je prosil. Prinesli so ga na skalnat pomol nad prepadom in ga zazibali. Ozrl se je navzdol. Groza ga je omrtvila. Pod njim pošastna globina, nad njim pa jata lačnih planinskih kavk. Zamižal je in začel kričati. »Ne deri se, reva! Kot dober kristjan bi moral to zadnjo minuto moliti kesa-nje.« Plastika iz koruze Ameriški strokovnjaki proučujejo, kako bi dobili nove načine za uporabo koruze, pri kateri imajo vedno večje viške. V posebnih laboratorijih se jim je posrečilo dobiti iz križane koruze neke posebne vrste s precejšnjo količino škroba za industrijsko uporabo. Iz tega škroba se dajo namreč izdelovati po--sebni plastični trakovi, ki so užitni. Iz teh bodo izdelovali posodice za sladoled, nadomestek za čreva pri izdelovanju klobas in za druge podobne namene. Računajo, da bodo za izdelavo take plastične mase samo v ZDA potrošili letno okrog 3 milijone in pol stotov koruze. Še večjo uporabo plastične gmote iz koruze pa predvidevajo pri izdelavi posebnega papirja in raznih drugih izdelkov. Koruza, ki jo sedaj uporabljajo v ta namen ima okrog 57 % škroba, strokovnjaki pa upajo, da bodo dobili posebno vrsto koruze, ki bo imela tudi 90 % škroba. V Ameriki pridelujejo zelo veliko količino koruze, saj jo spravijo v skladišča okrog 436 milijonov hektolitrov v vrednosti okrog 2 milijardi dolarjev. Z industrijsko uporabo koruze se bo njen višek znatno zmanjšal. In nazadnje sva obiskala še naravoslovni muzej Fiat je imel lani 20 milijard dobička Na sliki: Prizor i/, filma »Balada o vojaku«, ki je bil doslej na festivalu brez konkurence Prejšnji teden je bil v Turinu občni zbor delničarjev največje italijanske avtomobilske industrije FIAT. — Glavni direktor podjetja profesor Valletta je v svojem poročilu o gospodarskem obračunu za preteklo leto 1959 povedal, da je podjetje FIAT lani prodalo za 438 milijard lir svojih izdelkov in da zaključni račun izkazuje 19 milijard in 700 milijonov čistega dobička. Zato so določili, da bodo razdelili med delničarje deleže v višini 85 lir ali po 5 lir več kot prejšnje leto za vsako delnico. Delnice imajo nominalno vrednost po 500 lir, njihova dejanska vrednost pa znaša preko 2700 lir. V letu 1959 je podjetju proizvedlo preko 430.000 motornih voz.l, od tes, i nad 422.000 avto- mobilov. — Izvozili so 195.549 avtomobilov. Povprečna dnevna proizvodnja je znašala po 2000 avtomobilov ali drugih motornih vozil. Med drugim so v FIATU izdelali tudi 20.000 traktorjev ter jih polovico prodali v inozemstvo. Podjetje pa ima tudi svoj kovinarski oddelek, ki je proizvedel okoli milijon ton jekla. — Celotna vrednost proizvodnje FIAT, ki je šla v inozemstvo, znaša 140 milijard lir ali 27 milijard več kot leta 1958. Zaradi povečane proizvodnje je vodstvo podjetja FIAT sklenilo zvišati svojo gla\ raco A sedanjih 100 na 150 milijard. Razen tega pa bodo najeli še posojilo za 30 milijard lir. Koliko vidimo s prostim očesom Tisk redno poroča o dosežkih zvezdoslovnih opazovalnic, ki z novimi pripomočki prodirajo čedalje globlje v vesolje, pri tem pa pogosto pozabljamo, da tudi * prostim očesom vidimo daleč v vesoljski prostor. Zdravo človeško oko vidi brez pri- pomočkov ozvezdje Andromede. Svetloba, ki se giblje s hitrostjo 300.000 km v sekundi, potrebuje od tega ozvezdja do našega planeta okoli 2 milijona let. Zdrave oči torej vidijo kar precej daleč. r7\ m i ti pove naš gospod in grof. v katerega imenu prihajam,«• Je "drezal Herman in pomignil hlapcema. "■Čemu?.. Je »pet vprašal Hribar. Glas se mu je tresel. Tj - ' Vs<> krivice in zločine napram gradu! Napram gosposki! Dl,ntar in krivoveree!« se je razdraženo drl Herman. B sem kaj zagrešil, me ima pravico soditi samo deželni ^ 11 e pa graščina,« se je branil svobodnjak in razvnemal: «n Z" nai1 '"azbojnika ste prišli nadme! O polnoči! Z mečem svob (ni(o! >1:U Mi s,<>h(>rn:i De<1 '-»'mije, na kateri stojite '►dna, moja? In vi mi ukazujete v moji lastni hiši!?« ?aha^ S° iilS1, k° J*' gosposki dvorjanič pri belem dnevu vežn^u' na *° kmetijo. ^ spoštovanjem je pritisnil na kljuko Oo]ju vrat. In Hribarjevi so imeli lastni grb: na /latorumenein da . m,»der križ. Pa se je rodil grofu napuhu jen sin. Pravijo, taj^r ™la Mati takega ošabnega rodu. Odslej je grad zaničeval Vit(,-kSV<),>otmJaka kakor tlačana. In Hribarjev ded je odnesel "oliv ' V nM'v • • • 'n ledeni je prišla tista groze in sramote Sj^j ' noc svatbe Mininega brata. Kakor požrešna ujeda, ki po-UKraW*huta skozi noč, kakor vampir je prišel grof Harol din Co-tim'- n< V(s*°- *n lako je ostal Hribar zadnji svojega rodu. Sv°jih' SiU11' mma m> žene ne sina, se hoče borili za svobodo k«št> • roHs 'a svobodo šumečih gozdov, za svobodo sončnih obiM-1"1' /;i Svoboda zlatih njiv. Ojeklenele so mu poteze ni >ra/. 11 i) ce, l\id Ve>0 Planil r47.Zu. m V OČeb mu je zagorelo divje sovraštvo ponižanih in " •'<>n'l> na lastni grudi, ki jim jo je jemal tujčev pohlep. hlatT Vo,i besed!« je izhropcl Herman. »Zvežite ga!« je ukazal Peem. aša sla skočila s konj. je napolnil.t jarka svetloba. Z visoko dvignjeno baklo skozi vrata Janez. ►>H<;čcš, Galjot, da ti posvetim?« je zavpil nad mrkim hlapcem in mu pomolil plamenico pod surovi obraz. Presenečeni birič je ostrmel in roke so mu omahnile. Tudi Herman je bil zavzet nad prikaznijo. Kje lc je že videl tega fanta? Aha! Na Pokljuki, ko sta ga s Frajo ukazala privezati k macesnu smrti, se je spomnil. In to naj bi bil oni od grofa toliko opevani medvedar? Saj je pred orjaškim hlapcem kakor David pred Galjotom! In tedaj je v Galjotovi reki zažvižgala vrv, v Davidovi pa je v krvavem svitu plamenic zasijal lovski nož. V eži so zaropotale hurklje, izpod težkih verig pod stopnicami pa se je izmotala sekira. Domači so zagnali krik in Martin je pritekel s Perunom. Hermana je ta hip minila vsa pijanost. »Kaj sem ti ukazal, hlapec?« se je obrnil k pajdašu. »Spravi nož, Janez! Še potreboval ga boš,« je rekel gospodar ovčarju in mu dobrotno položil roko na ramo. Potem se je obrr>i' k valptu: »Zaradi tehle grem,« mu je rekel in pokazal na družino. Spoznal je, da je bolje, če se trenutno ukloni. »Zvezovali me ni treba,« je nadaljeval Hribar. »Pojdem sam. Ne! Svobodnjak naj jezdi! Martin,« se je okrenil k velikemu hlapcu, »osedlaj dva konja!« Spremil me boš do grajskih vrat.« Herman je prikimal in zasukal konja. -Zdrava mi ostani, Mina!« se je brat poslavljal od sestre. »Pa dobro gospodari, dokler se ne vrnem!« ji je še naročal in ji segel v roko. Mina je zaihtela. »Na konje!« je velel ukazovalni glas. Krdelo jezdecev je v svetu dogorevajočih plamenic izginilo v noč. Skozi odprta vrata Hribarjevega dvorišča se je divje zagnala mrzla burja in kakor lačen volk zavijala okoli voglov tihega dvora. x. Tisto soboto pred drugo adventno nedeljo je v dvorani grajskega oskrbništva čakala trojica ljudi. Sedeli so na preprosti klopi pred visokim pultom, za katerim so stali s škrlatnim suknom prevlečeni naslanjači. Na dolgi težko okovani skrinji, kjer so bili shranjeni urbarji in popisani pergamenti, pa sta se kratkočasila dva oborožena hlapca. Pa tudi ljudje na klopi se niso dolgočasili. »Prihodnje leto bom jaz požel Hribarjevo njivo na Vrskah,« je rekel Repar in se zasmejal. »Jaz pa bom pripravil Hribarjev rovt na Ravneh,« je precej glasno dodal Taler. »Vidva oba pa mi bosta dala zanekaj bokalov,« jima je rekel lovec Fric. »Scve, seve,« je obljubil Repar, »samo jezik si dobro namazi!« Medtem so se odprla vrata. Iz ječe so pripeljali Hribarja in ga posadili na zatožno klop. Bil je postaran in utrujen. Nepremično je zrl v visoki pult, ki je krvavo žarel v soju zahajajočega sonca. Zunaj je bil lep zimski večer. Gore so gorele v zlatu, v njegovi duši pa sta ležala mrak in puščoba. Četrti teden je že potekel, kar je sedel v ječi. Tema mu je bila tovarišica in podgane gostje. Na hodniku je nastal ropot. Trda hoja in govorjenje. Star-čevski glas je ugovarjal ženski dekletu. Prepirala sta se. Vrata so se odprla. Po dvorani se je razlila medla svetloba. Vstopila sta dvorjaniča. Vsak je nosil težek svečnik. Postavila sta svečnika na pult. Za dvorjaničema je prišel oskrbnik Herman. Nosil je pisalno pripravo in pergamente. Vse skupaj je odložil na pult. Potem se je obrnil proti vratom in se do pasu priklonil. Skozi vrata sta prihajala grof in njegova hči. Kakor srebrni kraguljčki so jima na visokih rjavih škornjih pozvanjale pozlačene ostroge. Straža je strumno pozdravila. Zaradi pravkaršnega prepira s trmoglavo hčerjo je grofov zgubani obraz oblivala rahla rdečica. Snel si je visoko knčmo iz kunovine in jo Izročil dvorja-niču. Varno je fant vzel v roke dragoceno pokrivalo; da ne polomi orlovega peresa na njem. 1374 Te dni po sveti PRED SKLICANJEM VS Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko je v sredo zvečer poslal predsedniku Varnostnega sveta, cejlonskemu predstavniku Claudu Coreu brzojavko, v kateri zahteva nujen sestanek Varnostnega sveta OZN, na katerem bi razpravljali o agresivnih akcijah ameriškega vojnega letalstva. V petek je sovjetski zunanji minister Gromiko odpotoval v Nevv York, da bi osebno prisostvoval sestanku Varnostnega sveta. NEHRU V ZAR Indijski ministrski predsednik Nehru se že nekaj dni mudi na obisku v Združeni arabski republiki. S svojim obiskom vrača obisk predsedniku Naserju, ki je bil pred kratkim v Indiji. Spričo neuspeha pariške konference sta oba predsednika na posebnem sestanku razmotrila položaj v svetu in govorila o možnosti, da bi našli nove poti za ublažitev mednarodne napetosti. Ko je komentiral pariške dogodke, je predsednik Nehru poudaril, da ni treba izgubljati živcev ter opozoril na to, da z jezo ni moč ničesar pametnega doseči. BONN KUPUJE RAKETE V FRANCIJI Pariz, 19. maja — Zahodnonem-ška vojska je sklenila s francosko državno letalsko družbo »Air-Nord« pogodbo o nakupu teledirigiranih raket. Vrednost nakupa bo znašala 100 milijonov novih frankov. Zahodna Nemčija bo kupila teledirigirane rakete SS 11, ki jih porabljajo za obstreljevanje ciljev na zemlji. POLOŽAJ V BELGIJSKEM KONGU Santlevville, 19. maja — Predsednik Nacionalnega gibanja Konga Patrice Lulumba je zahteval takojšen prenos oblasti na domače predstavništvo, da bi se ognili incidentom, za katere bi bili normalno odgovorni Belgijci. V nasprotnem primeru, je dejal, bo šlo ljudstvo Konga na ulice in zahtevalo svobodo kot tudi takojšen umik vseh belgijskih čet iz dežele. Lulumba je izrazil nezadovoljstvo zaradi imenovanja ministrstva rezidenta v Kongu kot tudi zaradi belgijskih priprav na volitve, pri čemer hkrati krepijo belgijske čete v Kongu. TELESNA KULTURA Atleti so startali V znamenju slabih atletskih naprav Sezona atletskih tekmovanj se je že pričela. Doslej so bile na sporedu le manjše prireditve v obliki otvoritvenih mitingov, prihodnji mesec so na vrsti tudi prvenstvena in ostala tekmovanja. Atleti Triglava so pričeli sezono z otvoritvenim mitingom že 16. aprila, nato so se udeležili atletskih tekmovanj v Ljubljani, Litiji in na Jesenicah. Načrtna vadba v telovadnici skozi vso zimo se je pokazala že v teh prvih nastopih, ko je večina atletov dosegla že prav dobre rezultate. Te priprave bodo pomembne zlasti v ekipnem tekmovanju. Tudi letos se bodo namreč udeležili državnega moštvenega prvenstva v B programu, kjer so lani dosegli velik uspeh z osvojitvijo 2. mesta pri moških in 3. pri ženskah. Glede na dobre rezultate tekmovalcev že v začetku sezone računajo, da bodo dosegli tokrat še več točk kot lani. Z vključitvijo novih atletinj iz srednjih šol se je kvalitetno najbolj dvignila ženska ekipa. Po drugi shemi pa bo letos v B programu precej hujša konkurenca, zato bo treba že za ponovitev lanskih uspehov doseči letos precej boljše rezultate. V atletskem klubu Triglav so doslej delali predvsem z mladinci in člani, da so pripravili čim boljšo vrsto za ekipno tekmovanje. Ze lani jeseni, predvsem pa letos, pa so pričeli z načrtno vzgojo najmlajših, to je pionirjev. V kratkem času jim je uspelo vključiti v svoj krog precejšnje število pionirjev, ki kažejo za ta šport izredno zanimanje. V ta namen so organizirali pionirsko prvenstvo Kranja. V A in B programu bo od spomladi do jeseni na sporedu 5 kol. Iz vrst najmlajših tekmovalcev bo čez nekaj let gotovo izšlo - nekaj dobrih atletov, ki jih bodo pozneje vključili v ekipo za mo-štvene nastope. Kranjskim atletom vseeno ne gre tako gladko kot kaže na prvi pogled. Glavna ovira pri uspeš- _ nem delu je igrišče. Doslej so uporabljali za svoje nastope in trening igrišče Triglava, ki je bilo le zasilno urejeno za atletske prireditve. Jeseni, ko ga bodo zaradi gradbenih del zaprli pa bodo ostali na cesti. Verjetno bodo gostovali v Skofji Loki ali kje drugje na Gorenjskem; to bo prav v delu z mladino precejšnja ovira. Prihodnjo pomlad upajo že na novi stadion, kjer bodo dokončno dobili ustrezne atletske naprave. S tem pa jim bodo hkrati dani primerni pogoji za uspešen razvoj v prihodnosti. S. Na prostoru, kjer bo še letos kranjski stadion že brnijo stroji V soboto, 21. maja, na Dan jugoslovanskega vojnega letalstva, bo na letališču v Lescah otvoritev letošnje letaskc sezone. Na tej prireditvi bodo sodelovali člani vseh Aero-klubov Gorenjske. Aero-'klub »Stane Žagar« iz Kranja se je prav za to sezono, v jubilejnem letu jugoslovanskega letalstva prav posebno pripravil. DREVI: MARIBOR : TRIGLAV Na igrišču Triglava na Savskem logu bo drevi prvenstvena košarkarska tekma med vodečima na lestvici moške republiške lige Mariborom in Triglavom. Ker so Kranjčani v zadnjem času v dobri formi, Mariborčani pa ena najboljših ekip v Sloveniji, se obeta zanimivo srečanje. Začetek glavne tekme bo ob 19. uri, v predtekmi ob 17.30 uri pa se bosta srečali ženski vrsti domačega Triglava in Rudarja iz Trbovelj. V klubu, ki je eden najmočnejših v Sloveniji delujejo štiri sekcije. in sicer modelarska, padalska, jadriličarska in motorno pilotska. Že lani je kranjski Aero-klub dosegel zavidljive uspehe in zasedel drugo mesto v Jugoslaviji, medtem ko si je nekaj članov modelarske sekcije pridobilo naslov državnega prvaka. Tudi letos se nameravajo udeležiti vseh predpisanih tekmovanj in se boriti za najboljša mesta. Delo v ostalih sekcijah je precej težavno zaradi velike oddaljenosti od letališč, vendar so v pretekli sezoni padalci, jadralci in motorni piloti vseeno dosegli lepe uspehe. Mladi tečajniki padalci in jadralci so že končali teoretični 0 0 0 del tečaja in sedaj čakajo le še svoj zračni krst. Stari padalci pa so si postavili nalogo, da izboljšajo predvsem kvaliteto skokov. To prejšnja leta ni bilo mogoče zaradi pomanjkanja materialnih sredstev, predvsem padal in instrumentov, ki bi dovoljevali tudi najzahtevnejše skoke — zadržke. To jim bo vsekakor uspelo, saj je v vrstah kranjskih padalcev nekaj državnih reprezentantov, ki svoje znanje in izkušnje nesebično posredujejo mlajšim. Prav tako kot padalci so se tudi jadralci in motorni piloti pripravili na bližnjo sezono. Dva člana kranjskega aero-kluba pa sta že 14 dni na tečaju za vrhunske športne jadralce v Ljubljani., kjer bosta pridobila zlato »C* značko. -ar Preko 110 športnikov na Reki LJUDJE IN DOGODKI Konec pred začetkom Konference -na vrhu« v Pari- »hladne vojne« z vsemi poslc-zu ni bilo. Veliki štirje so sicer dicami, ki jih lahko ima. prišli v Pariz, toda le na pred- Povsem jasno je, da je — če konferenčni duel o tem, kdo je se želi okrepiti zauoanje in so-kriv, da do konference ne more delovanje med državami — po-priti. Uradno sporočilo s sestan- trebno izključiti agresivne meka zahodne trojice: MacMillana, tode iz mednarodnih odnosov. F.isenhovverja in de Gaulla, na- Zato »niti en človek, ki mu je pri srcu mir«, pravi predsednik republike Tito v svoji izjavi, »ne more mimo te?a, da ne bi najostreje obsodil vpada ameriškega letala na ozemlje ZSSR vaja, da »proučevanje problemov, ki so bili določeni za konferenco, ni bilo možno, zaradi stališča, ki ga je zavzel predsednik ministrskega sveta Sov- jetske zveze». Sovjetsko uradno in poskusov, ki so jih storili, da stališče, ki je bilo izraženo že v uvodnem govoru Hruščeva, pa vali odgovornost za neuspeh konference na ameriško vlado. Dejstvo, da se je konferenca končala še preden se je praktično začela, je izzvalo povsod po svetu globoko zaskrbljenost in vznemirjenost. Velika večina ljudi na svetu, »je s polno pravico pričakovala, da bo konferenca na vrhu služila stvari mednarodnega sodelovanja in miru ter stvari razumnega reševanji perečih mednarodnih pro-blemov, ne pa obratno«, je iz- bi tako prakso opravičili«. Toda tljub vsemu to ne bi smel bili i>ovod za nesoglasja tako veli-Kih razmerij, kot so se pokazala na predhodnih razgovorih v Parizu . Razgovori v Parizu so pokarali, da veliki štirje zaradi prestižnih razlogov niso v stanju »edno realno razpravljati o miru m miroljubnem sodelovanju. Ker na prav vse narode na svetu zanimajo problemi miru, je povsem razumljiva njihova zahteva, da bi sodelovali na takih razgovorih in po svojih močeh lem. da se še bolj in v še večji meri zavzamejo za premostitev obstoječih ovir, za sanacijo mednarodnih odnosov in za zagotovitev miru v svetu«, je končal svojo izjavo predsednik Tito. Izjava predsednika Tita je vzbudila veliko zanimanje širom po svetu. Saj izraža želje in pričakovanja večine človeštva, ki želi mir in sodelovanje. Pariz je spet vsakdanji Pariz. Konferenčni hrup je že četrti dan utihnil. Predsedniki so odpotovali v četrtek. MacMUlan domov, Fisenhouer v Llsbono, Hruščev pa v Vzhodni Berlin. Ves svet sedaj pričakuje poročila iz Berlina razpravo v Varnostnem svetu in ameriško iniciativo o »odprtem nebu«. Kljub temu pa še vedno upa. da mostovi med Vzhodom in Zahodom niso podrli. Spričo mnogih okoliščin prav gotovo ne bo nihče poskusil pogajanjem zapreti vrata. Spet je leto okoli in pred nami je mozaik praznovanj v okviru Dneva mladosti. Po vseh občinah na Gorenjskem se je mladina za ta praznik letos še posebej pripravila. Tako bodo v ponedeljek na Jesenicah pričeli s tradicionalnim Mladinskim festivalom, potem pa se bo skozi ves teden zvrstilo še vrsto tekmovanj. V Kranju pa bo jutri dopoldne svečana parada mladosti. Razen na domičih prireditvah v okviru Dneva mladosti, bo kranjska mladina odšla tudi na festival Bratstva in Enotnosti na Reko. Tja bo odšlo preko 110 športnikov, ki bodo nastopili v 9 športnih panog?.h, in sicer v atletiki, odbojki, namiznem tenisu, košarki, rokometu, streljanju, nogometu, judu in šahu. Seveda so se za tekmovanja kranjske ekipe temeljito pripravile, saj bo konkurenca precej močna, ker je pričakovati nastop ekip iz drugih mest, ki tekmujejo tudi v zveznih ligah. Upamo, da bodo Kranjčani častno zastopali uspehe gorenjskega športa. -č. Triglav najboljši V soboto se je v ljubljanski klasični gimnaziji pričel III. republiški narn i znotejni.sk i turnir, v organizaciji domačega »Odreda«. Na turnirju so nastopili tudi igralci »Triglava« in »Mla- Moške ekipe: Triglav : Mladost 5 : 1, Ljubljana : Ilirija 5 : 0 in Triglav : Ljubljana 5 : 2. Ženske ekipe: Fužinar : Odred 3 : 1. Trhdav : dosti« iz Kranja ter Jeseničani. Ljubljana 3:0 in Triglav : Iuži- Tudi tokrat so bili najboljši na turnirju Triglavani, ki so v fina lnem srečanju premagali Ljubljano s 5:2, ženske pa ravenskega Fužinarja s 3:1. Pri posameznikih je bil najboljši Ljubljančan Tomažič, ki je Kpet premagat] Terana, tako da Teran ni bil nobeno leto prvak turnirja. V moški B skupini pa se je odlikoval Marušič iz Kranja. Rezultati polfinalnih in finalnih srečanj: nar 3 : 1. Moški A, posamezno: Toma/.ič : Avprih 3 : 0, Teran : Zaje 3:0 in Tomažič : Teran 3 : 2. (Teran je vodil že 2:1). Moški B, posamezno: Vecko : Avprih 2 : 0, Marušič : Sazonov 2:1 in Vecko : Marušič 2 : 0. Ženske, posamezno: Plut : Lampret 3 : 0, Pire : Vav-če 3 : 1 in Plut : Pire 3 : 2. Z-r javil predsednik republike Josip .irisnevali k izglajevanju odno-Broz-Tito, ko je komentiral pariške dogodke. sov predvsem med ZDA in /SSR. V tem okviru prihaja še .losebej do izraza vloga, ki jo v tem položaju lahko imajo države, ki niso vključene v bloke in pa Organizacija združenih narodov. »Stvari, za katere gre, ne /a OB LOKALNIH MLADINSKIH DELOVNIH AKCIJAH LETOS ŠPORTNI STADION Morda je danes bolj kot kdaj-koli prej jasno, da je mir edina možna alternativa. Nov svetovni spopad bi pomenil, spričo orožja, ki ga imata obe strani, konec civilizacije, konec človeške rase. Zato je toliko večja devajo samo dveh ali štirih sil naloga vseh tistih, ki jim je res ali samo določenega kroga in de miru, da krepijo duh spora- števila držav, marveč po svojih zuniev.inja in sodelovanja, ne pa posledicah direktno zadevajo da z medsebojnim obtoževanjem tudi vse ostale dežele. Zato je Ustvarjajo še večji razdor v sve- danes še bolj jasno, da je dolž-tu, ki vodi spet k obnovitvi nost in obveznost vseh dežel v Izdaja CP »Gorenjski tisk* -Urejuje uredniški odbor. GLAVNI UREDNIK: Slavko Beznik Tel.: uredništva 475. uprave 397 — Tekoči račun pri Komunalni banki v Kranju 607-70-1-135 — Izhaja ob ponedeljkih ■redah in sobotah — Letna naroč. 900 din, mesečna 75 din. V preteklih letih je bil uspeh delovnih akcij odvisen predvsem od pri prav na te akcije in ne toliko od vrste akcij. Uspele so tako stalne delovne akcije, kjer je sodelovala mladina v brigadah, kot tudi občasne delovne akcije ožjega lokalnega značaja. Prav na občasnih delovnih akcijah je sodelovalo največ gorenjske mladine, kjer je gradila manjše športne objekte, igrišča pri šolah in pri stanovanjskih skupnostih. Na stalnih lokalnih delovnih akcijah pa je gorenjska mladina zgradila nekatere ceste in nov vodovod Ba-šelj—Kranj. Letos se predvsem kranjska srednješogska mladina spet pripravlja na lokalno delovno akcijo, in sicer pri gradnji centralnega športnega stadiona v Kranju. Akcijo bo tudi tokrat nlziral občinski komite LMS Kranj, medtem ko bo investitor Občinski ljudski odbor. Prvi krampi v mladih rokah bodo zapeli 1. julija, ko bodo z delom na stadionu pričele tri brigade iz Celja, Maribora in Ljubljane. 1/. Kranja bodo sodelovale pri gradnji stadiona prav tako tri srednješolske brigade, in sicer samostojna brigada Srednje tehniške tekstilne Sole. kranjske Gimnazije in združena brigada dijakov iz ESS, IKS »Iskre« in ostalih vajeniških šol iz Kranja. Kranjske srednješolske brigade bodo delale v avgustu. Doslej se je v brigado prijavilo največ dijakov iz Srednje tehniško tekstilne šole, malo slabše pa je stanje na Gimnaziji in na ostalih šolah. Zato so v zvezi s tem člani občinskega komiteja LMS Kranj že imeli raz- govore s starši dijakov, ki naj bi sodelovali v brigadah. Poudariti moramo, da so tu naleteli na precejšnje razumevanje, saj je pričakovati, da se bo večina dijakov udeležila te akcije. Zbor kranjskih brigad bo že konec maja. Organizacija dela bo takšna kot na zvezni delovni akciji. Brigade bodo imele Mos svoje naselje na zelo primernem prostoru, in sicer tam, kjer je bila leta 19f>6 proslava Velika tekstilne stavke. Tako upamo, da bo mladina končno vendarle pričela /. gradnjo prepotrebnega športnega stadiona v Kranju. Menimo, da ne bo mladinca ali mladinke, ki bi imel v šolskih počitnicah čas, pa ne bi pomagal pri gradnji tega potrebnega in koristnega objekta. M. 2. SOBOTNI RAZGOVOR Prvič za članice -in zmaga Čeprav smo že skoraj v poletju, smučarji še vedno ne mirujejo. Preteklo nedeljo so se skoraj vsi naši najboljši smučarji in smučarke zbrali v Vratih na tradicionalnem Triglavskem veleslalomu. Lepo presenečenje je tokrat pripravila komaj 18-letna dijakinja Gostinske srednje šole v Ljubljani — MAJA RUTAR - članica kranjskega Triglava, ki je zmagala v konkurenci članic, čeprav je tokrat prvič nastopila za članice. Prav zaradi tega smo jo izbrali za portret športnika Gorenjske v tem tednu in ji v zvezi s tem postavili nekaj vprašanj: »Kdaj si začela s smučanjem?« »Smučam že od otroških let, za tekmovanja pa me je navdušila moja prva učiteljica in vodnica Meta Oblakova. Komaj dvanajst let stara sem prvič osvojila republiško Jn državno prvenstvo v alpskih disciplinah med mladinkam«, kar sem z manjšimi presledki obdržala vse do danes.*" »Tvoj največji uspeh?« »V mednarodni konkurent vsekakor deveto mesto v alpski kombinaciji v Abeto-nih in lani peto mesto v smuku v Zakopanih na Pol'" skem. V domači konkurenci pa vrsto državnih in republiških naslovov, ki sem J'n osvojila v zadnjih letih.« »Kaj bi lahko povedala o letošnji sezoni?« Letošnja sezona je bila dokaj pestra. Udeležila sem sC skoraj vseh tekmovanj in dosegla pri tem zelo lepe uspehe. - Razen državnega >" republiškega prvenstva n1 bo ostal v najlepšem sp«",il111 Buko VŠ ki smuk, kjer bila le nekaj sekund za s,a vico.« -Kako je bilo na letošnje"1 Triglavskem veleslalomu?*1 »TU sem prvič oflcleln" nastopila v konkurenci čl«»' nic. Prvo mesto je zame v< lik uspeh, predvsem 1?« 10 »Vsekakor se bom ** . se/ono temeljito prip»';lVl . in upam da bom ludi h>kr» isino zastopala barve kra«1^ skega Triglava doma in » j" fetldTSSlSkfifS smučanja tujini. J. Javornik