0 šolskih boleznih. Spisal dr. Julij Kotznmtli, c. kr. sanitetni asistent v Črnomlji. (Dalje in konec). Pri dobeicih (ošpicah) izrinejo se kot opeka rudeče pike v velikosti leče in sicer najprvo in najbolj na obrazu, potem in manj po drugem životu. Pred boleznijo, kakor tudi v in po bolezni ima otrok hud kašelj in ga oči bole. Bolezen trpi 2 do 12 dni in ima rada slabe nasledke, na primer jetiko, pokvarjene oči in ušesno bol. Oslovski kašelj traja 6 do 12 tednov in se da v 3 dobe razdeliti: v prvi in tretji dobi je kašelj čissto Davaden, samo, da se v 3. dobi omehča. Bolj karakteristična je druga doba, v kateri bolnika kratek, pa nrinute trajajoč kašelj popade, in ga tako držf, da postane v obrazi moder kot sliva, zažene tuleč glas in končno ronogo slin in celo jed izhita*). Ta bolezen loti se le otrok. Divje koze so pravim kozam enake, toda mazolci se nc izrinejo vsi na enkrat, temveč zaporedoma, kajti med tem, ko se nov mazolec izhiti, se uže drug posuši. Bolezen ni nevarna, in ne traja nikoli čez 14 dni, vender jo je tieba poznati, ker človek, ki jo preboli, ni zavarovan proti pravim kozam, in sc morajo takim otrokoin itak koze cepiti. Ce se to prezre, se niarsikaterikat velika nesreča napravi. Griža ni nalezljiva, ampak se dobi, ako se troši**) nezrelo sadje i na to voda pije. Govori se, da tudi niočvirnata voda v posebnih časih bolezen naredi. Pri griži je zadriji oddelek čreves bolan, laksiranje jako boli, in kri se odpira. Podušesna bula ni ravno nevarna bolezen, in zatekajo le slinske bezgalke, ki pod ušesom leže. Bolj nevarna, jako nalezljiva in vzlasti za vid škodljiva je egiptovska očesna bol. Vidi se na očesni veznici, ki je od krvi temnorudeča, v paralelaih trakih množica majhnih zrnc, podobna prosu. Bolezen se težko odpravi in vid se mnogokrat pokvari. Pienese se ta bolezen po različnih stvareh, posebno i o brisačab, umivalnih rutah itd. Ako se ena ali druga teh bolezni raed šolsko mladino prikaže, dana je učitelju lepa priložnost, varovati svoje varovance, ker se lehko v začetku zatere. Naloga je učiteljem itak dana, v prej omenjenem odloku. Znamenito je po mojem tnnenji vedšnje učiteljevo v nanagloma nastalih nezgodah i prigodkih. Tu je potreba pouka. V prvi vrsti prištevam jaz k nakratnim prigodkom krvavenje. Največrat prihaja iz nosa, redkokedaj iz ust ali drugod. Kri iz nosa se ustavi, ako se bolnika vodoravno na hrbet položi, in mu nosnici s prsti stisne; ako devamo mrzle ovitke na zatilnik in na nosni koren, in pa če prepeljemo bolnika v hladneje prostore. Krvavenje iz ust prihaja iz pljuč ali iz želodca. V prvem slučaji izkašljuje se rudeča, penasta, v zadnjem pa črna z jedilnimi ostanki pomešana kri. Proti bljuvanji krvi naj se daje do prihoda zdravnikovega na vbakih 5 minut eno žlico slane vode (1 žlico soli na kozarec vode) popiti; ožete mrzle ovitke pa naj se polagajo na osrčje, oziroraa proti želodcu; vender naj se ne zamudi takoj zdravnika poklicati. Močno krvavenje, ki nastane vsled poškodovanja na razne načine a!i pa vsled vrezanja, naj se zavarujejo s pritiskovanjem glavnih žil, ki se nahajajo nad poškodovanem delu telesa proti steblu, ali s pokladanjem mrzlih ovitkov, ali pa s pritiskom na rano. Kadar krvave rane na ekstremitetah, dobro je, da je kviško držimo. Pri drugih poškodovanjih, ako si kedo izmakne članek, ali ako si kost zlomi, sleče naj del telesa, naj ga položi na lehko podlogo, in naj se devajo nanj mrzle obkladke, dokler dojde zdravnik. Pri slabostih ali omedlevci more tudi učitelj nekoliko storiti. Prsna oblačila naj se odpro, bolnik naj se položi vodoravno in poškropi po obrazi in ob želodcu z mrzlo vodo, ter naj se po vsakem škropenji tekočina dobro obriše. — Pri želodčevem krču***) in pri grižnji ali klanji v trebuhu naj se da bolniku kozarec gorkega kamiličnega ali nmškateličnega****) čaja. Pri slabostih in omedlevci naj se uporabljajo tudi ostro dišeče *) Izhitati = aužloerfen, er&rec^en. **) Trošiti — geniefien. ***) Želodečni krč (3Magen!i:ampf) na Belokranjskem = madron. ****) Muškatelce—Chamillen. Pis. 8* tvarine, kakor ocet (jesih), s katerim naj se riba po sencih in ob želodcu. Tudi naj se da bolniku duhati. Tukaj naj omenjam otrovanja; mogoče je namreč, da bi se v teku let tudi kaki slučaj pripetil. Zastrupl.jenje prigodi se pri deci največ z rastlinskhni tvarinami — pa redko z rudninskimi. Otroci otrovajo se največkrat iz nevednosti s paskvico (volčjo črešnjo), z volčjo jagodo, se svinjsko dušico, z gobami, s pikastim inišjekom. Znamenja otrovanja so slabosti, bolečine v goltu in pod žličico, pekovina*) v želodcu, kozljanje in laksiranje, včasih krč po telesnih mišicah itd. Kot protiučinek naj se do prihoda zdravnikovega uporablja mlačna voda za pijačo, da se kozljanje vzroči; tudi čma kava je dober pomoček. Konečno naj še opomnim neke živčne bolezni, tako imenovano bolezen sv. Vida (Veitstanz). Ta bolezen je povse znamenita, ker otrok na tej bolezni bolan mnogo drugih do nje napoti s tem, da ga otroci oponašajo. Bolezen se kaže v nepotrebnem, protivoljnen), vsaki čas nastajajočem gibanji rok, obraznih mišic, glave, v hujšib slučajih tudi mišic vsega telesa, tako da otrok niti hoditi, niti stati in tudi jesti ne more; muskulatura tacega otroka igra kot ura. Vzrok bolezni je pogostoma prestrašenje, poškodovanje glave in se posebno pri šolski deci s posnemanjem razširja. Takega otroka naj se ne kaznjuje radi neprimernega obnašanja. ampak naj se ga iz šole odpusti, da ga zdravnik ozdravi. Tudi srap ali garje (Kratze) se niej šolsko mladino nahajajo ter raznesejo. Ta bolezen je parasitna iu jo učine neka mikroskopično ruajhna živalica (Kratznilbe), katera v koži živi, si ondi pota vrta, ter provzroči s tem silno srbenje. Živalica preseli se rada iia druge osebe, ter se tako razširja bolezen. Konečno ne morera opustiti priložnosti, še nekoliko o telovadbi spregovoriti. Kakor je v začetku omenjeno, se izpremeni življenje učenca proti prejšnjemu pvostemu življenju. Sedenje in inir vzameta otrokom dober tek, oni postajajo bledi; krvna kvaliteta oslabi, malo da ne rečem, se spridi, otroci si mnogokrat nalazijo škrofulozo in v nasledku jetiko. Proti temu in v korist krepkega razvijanja mladega telesa mnogo pomaga telovadba, posebno proste vaje pri obojem spolu. Pri telovadbi utrjujejo se vse mišice telesa, pospešujejo dober tek in uredi se krvotok. Zatorej slavnemu učiteljstvu gorko priporočain telovadbo, kot protiučinek mirnemu sedenju, kajti tako se otroci ne bodo vzgojali samo duševno, marveč tudi telesno.