'■''JZ F. J i ravnatelj LJUB L J AN/ JU": O VI J SL 6 pcrtMtM (C. C. con U posta) v Trsta, v Pfttftk, 7. ianuiria 1927. številka M cent Litnik L(l U>t bki)t vmk • MMCI L . lUOvtl T Ifc-okorti 1 W lice, ukvali^ pooedeljka. Naročaiiuu ta 1 muic L S._, c«lo leto L 75.—, r inounstro mesečno 30 siot. — Oglašala« ca 1 mm prostora >ovske ta obrtne oglaee L 1-—, za osmrt-1.50, o^us denarnih uvodov L prvi strani L 2.— Uredništvo in upraTništaro: Trst (3), ulica S. Francesco d'Autai 30. Te« lefon 11-57. Dopisi na| se pošiljajo izključno uredništvu, oflaoi, rekla« macife In denar pa upravniJtvu. Rokopisa se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ae sprefetnaia. — Last, saleiba In tisk Tiskarne «Edlaoete PoduredniStvo v G o r i e i t ulica Glasu* Carducci It 7. L a. — Telei. It. 337, Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Pario. Enpogled na kulturno polje za nami Zdaj, ko smo Se vedno v začetku 1927. leta, bo morda vredno in za nas dobro, da premo-trimo preteklo leto še z neke strani, ki za nima sicer le bolj inteligenčne krjge, vendar pa je tudi za v »o našo narodno manjšino nadvse važna, ker ravno ona mora vedeti in znati, da je rodila velike može naša slovenska skupnost, da je v teh naš ponos, da je v njih vrednost in čast. Je to literatura, udej-stvovanje torej, kjer smo bili mi Slovenci do danes največji. Imeli smo razmeroma največ literarnih delavcev, medtem ko so skoro vse druge stroke iz-vežbanih mož pogrešale. Saj nas je začela literatura drami-ti in nas je poživljala. Ta slovenska literatura in umetnost na splošno je v preteklem letu utrpela hude izgube. Zredčile so se vrste delavcev in mož, zapustili so nas mnogi. Ni treba, da bi se cmerili kot otroci, priznajmo si moško, da nas stari zapuščajo, mladega naraščaja pa ni ali pa je učenec vsega možnega in le v slovensko besedo priklenjenega, po duhu pa nenarodnega. Odtod ono odtujenje naših ljudi literaturi. Oni je ne jrazu-mejo, jih ne pograbi, kot pravimo. Kako hočete, da se bo naš Človek vživel v recimo Čer-nigojevo umetnost. Morda bo to za mogel deloma inteligent, pa še ta ne. Ta stvar nam je tuja po obliki in po duhu. In zlasti važno je, jk> duhu. Naj bo oblika že kakršnakoli, Če je sad duha, ki je le vendar le izraz narodne individualnosti, bo postala umetnost naša. Toda v tistih delili tam ni nič slovenskega, nič našega, pa tudi universal-nega ne. Zato to ni možna oblika za naše stvari, to ni umetnost naše duše. Vzemimo drug zgled: Fajglovo knjigo: Pasja dlaka. Vzamem iz nje le dejstvo, da govori knjiga o francoskih in angleških stvareh, o najmodernejših iznajdbah itd. A vendar vse na način, da nam je čutiti dih slovenske duše, naše posebnosti, nas samih. Knjiga je imela uspeh. — In kot je v literaturi in slikarstvu, enako je v drugih panogah slovenske umetnosti. Poudaril sem gornje posebno iz vzroka, da bo jasna razlika In vidna izguba, ki je v imenih sledeča: Dne 7. aprila je umrl početnik slovenske glasbene umetnosti, Anton Foerstor. Omenimo le prvo slovensko opero «Gorenjski slavček», njegovo delo, naša pesem, naša duša in naše življenje. Poleg vseh drugih mnogih skladb je ta najbolj domača. Bil ni le skladatelj, bil je prvi učitelj naših poznejših glasbenikov, tujec nam je ustvaril našo umetno narodno pesem. Čujemo, da bo letos Ljubljanska opera uprizorila še no njegovo operno delo, ki se imenuje «Pavliha» in ki bo naj brže uprizorjene še to sezono 5. maja nas je zapustil An-drejka Jernej, pisatelj znane knjige «SIovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1. 1878». Sicer je ta ^knjiga polna onega avstrijakantskega duha, a vseeno nam podaja drobno sliko bojev, rev in težav. 27. maja je legel, da nikdar več ne vstane, naš najmlajši in nas dobri Srečko Kosovel. Že 27. maja? Dolgo je, dolgo od takrat, in vendar se zdi, da je bilo včeraj. Tako svež je njegov spomin med nami, tako jasen in ljubezni poln. Kraška roža, ti- sočeren cvet, kamen in srce _ vse lepo in dobro v eni sami posodi. Z njim smo zgubili največ, preveč. Če bi bil ostal, postal bi bil glas naše boli, velik in resničen. Danes ga ni več. — — Njegove pesmi bo zbral brat Stano in jih izdal. Bo to kraška pesem, trda kot kamen, globoka, segala bo od Krasa do neba. — Dr. Fran Deteia je zatisnil oči 11 julija. Poslednja leta ni več pisal, njegova mladost pa je bila plodovita. Študentom je rad in mnogo pomagal z nasveti m diugače. Tudi to je bila korist. Topla duša, ki je legla z njim v grob, bo težko nado-me-tljiva. — _ A'udi ženske vrste so se zred-cile. Usoda je odtrgala glave dvema skupinama: z Zofko Krsiroro literaturi, z It—fl Kobilco slikarstvu. Bili »ta obe izraziti osebnosti, čvrsti duši predstavnici in vodnici slovenskega ženstva v obeh strokah. To ni brez pomena. Narod, ki ima tako krepke zastopnike med svojimi ženami, rodnica-mi, je izobražen, močan. Oni dve sami sta bili svečenici via-ka v svojem svetišču. Ciril-Metodovo društvo je tudi občutilo kruto izgubo svojega predsednika, večletnega neumornega delavca na narodno obrambnem polju: Andreja Se-nekoviča —. čemu bi govorili, dela sama pričajo, koliko je mož vreden. Skozi dolgo vrsto let je vodil vse gibanje za narodno obrambo pod Avstrijo. Ustanavljal je šole in društva in podružnice, neprestano je gibal, uspehi so mu bili le pobuda za korak dalje. Tako je torej lice, te so izgube. Mnogo se je podrlo vmes in morda mnogo vzrastlo. Kdo ve? Spomnimo se teh ljudi v tihem spoznanju, da nI kulturno delo le v veter streseno brezplodno seme, ampak vsako zase drevo, ki raste. V. Seja velikega fašistovskega sveta Imenovanja novih pokrajinskih . fattstovskih tajnikov RIM, 6. (Izv.) Danes, nekaj po deseti uri zvečer, se je seetal pod predsedstvom ministrskega predsednika on. Mussolinija veliki fašistovski svet, ki bo razpravljal o že znanem dnevnem redu. Radi obširnosti istega se utegne zavleči prva seja sveta globoko v noč oziroma rano v jutro. Kakor poroča tiskovni urad fašistovske stranke, je razpravljalo strankino vodstvo na svoji poslednji seji, ki se je vršila v torek, tudi o položaju v nekaterih pokrajinah. Po obširni razpravi je vodstvo izvedlo imenovanja pokrajinskih tajnikov za one pokrajine, v katerih tajniki do sedaj še niso bili imenovani. Imenovanja za nekatere pokrajine v Siciliji so bila odložena, dokler ne bo dokončal inž. Ernesto Galleazzi svoje nadzorstveno potovanje po onih pokrajinah. Iz poročila tiskovnega urada je razvidno, da tudi za novo goriško pokrajino še ni bil imenovan fašistovski tajnik, kajti v poročilu Goriška sploh omenjena ni. ItaSna donavska kcašija se bo sestala 16. t. m. v Rimu RIM, 6. (Izv.) Kakor poroča «Agenzia di Roma», se bo 16. januarja vršila v Rimu, pod predsedstvom italijanskega delegata, izredna seja mednarodne donavske komisije. Komisija bo razpravljala m sklepala o pravnem pravilniku za paroplovbo skozi Železna vrata. Romunska in Jugoslavija si želita baje zagotoviti privilegirano stališče napram ostalim državam, ki so zainteresirane pri plovbi po Donavi. žflllenle prcežn ministra Incident na poŠti v Genovi GENOVA, 6. (Izv.) 32-letni Carmelo Scalia, rodom iz Cata-nije, je zalučal v pisalni dvorani tukajšnje pošte dva črnilnika v podobo min. predsednika on. Mussolinija. Nekateri izmed navzočnih so se takoj hoteli zagnati proti njemu, toda posegli so takoj vmes trije miličniki, ki so Scalijo aretirali in odvedli v zapor, kjer bo čakal na proces radi žaljenja prvega ministra. Scalia je prišel šele pred kratkim v Genovo ter je bil v stikih s socialističnimi življi. Zasedanje ltalij ansko-avstrl j-skega arbitražnega sodttča RIM, 6. (izv.) Kakor poroča «Agenzia di Roma«, se je te dni sestalo na Dunaju italijansko-avstrijsko arbitražno sodišče, ki bo zasedalo do 9. januarja. Sodišče bo odločevalo v nekaterih privatnih sporih, glede odškodninskih vprašanj in glede drugih zadev na podlagi člena 255 saintgermainske pogodbe. Predsednik tribunala je švicarski zvezni svetnik dr. Solda-Italiia je zastopana do pred- ti sedniku pritivnega dvora t Bo-logni Aiberiuiju in po com. Messa. _ Slaba posledice ženske radovednosti MILAN, 6. (Izv.) Poštno ravnateljstvo je . včeraj izročilo državnemu pravdniku ovadbo radi kršitve pisemske tajnosti s strani uradnice Roze Ravanni, katera je bila, glasom ovadbe, zasačena pred nekaj dnevi ko je odprla priporočeno pismo, naslovljeno na ženo min. predsednika gospo Rachele Musso^ lini, ter je prebirala vsebino. Antfeikl zakladni minister v Hallji GENOVA, 6. (Izv.)- Včeraj je prispel v Genovo v spremstvi^ svojega brata in svojega sfrr ' t. angleški zakladni min. ston Churchill, ki se je nastanil v hotelu «Miramar». Napram uredniku lista «Gior-nale di Genova» se je angledki minister izjavil, da se bo sestal z italijanskim min. predsednikom on. Mussolinijem in s fin. ministrom Vol pijem po 15. januarja, ko bo dovršil svoje sredozemsko potovanje na eni izmed ladij angledke sredozemske eskadre, nakar se namerava podati v Rim. O angleški konsolidaciji visečega dolga je rekel Churchill, da pomeni ta konsolidacija izvajanje tipične pravice države. Ta finančna mera v svojem bistvu ne predstavlja nikakih novosti. Angleški minister je izjavil, da ne ve ali je ta operacija podobna italijanski, ker da ne pozna natančno določb glede liktorskega posojila. Itolljonskl odgovor na angle&kl memorandum glade dogodkov na Kitajskem RIM, 6. Uradno poročilo, ki je bilo objavljeno včeraj, pravi: On. Grandi je 30. preteklega meseca izročil angleškemu po slaniku memorandum glede položaja na Kitajskem. Listina se lahko smatra te kot staliSče Italije v tem vprašanju, čeprav je v bistvu samo predhodni odgovor na memorandum am» gleške vlade in je v njej vsebovana tudi izjava, da si Italija pridržuje pravico izreči, po natančnejšem proučevanju, svoje mnenje glede Kitajske. V svojem odgovoru se Italija izreka proti vmešavanju v notranje zadeve Kitajske, priznava, da so se prilike na Kitajskem mnogo izpremenile od 1. 1922., ko je bil sklenjen wa-shingtonski dogovor, ter izraža upanje, da bodo vse velevlasti sporazumno postopale v tej zadevi. _ Incident o Batoma med italijanskimi mornarji in emigranti BRINDISI, 6. Moštvo parnika «Dalmazia», ki je last tržaške-"i Lloyda, je prispelo iz Datuma in je sporočilo, da se je v tistem mestu dogodil incident, katerega so izzvali italijanski politični izseljenci, ki so se tamkaj naselili. Ko so se nekateri člani posadke vračali na par-nik, jih je napadla skupina emigrantov, katerim so se bili pridružili tudi Rusi. Poleg raznih psovk je letelo tud kamenje in izproženih je bilo par revol-verskih strelov. Emigranti so baje vrgli tudi par bomb, ki pa niso eksplodirale. Nekaj mornarjev je bilo lahko ranjenih. Hujšega pa se jim ni zgodilo, ker so se umaknili na krov. Jntoslovenskl zuntmjl dolgovi bodo čimprej likvidirani BEOGRAD, 6. (Izv.) Radi praznovanja pravoslavnih božičnih praznikov je stopilo politično življenje popolnoma v zastoj. Edini dogodek je bila konferenca Uzunovića s finančnim ministrom dr. Markovićem in predsednikom finančnega odbora Radonjičem. Razpravljali so izključno o novem proračunu, zlasti o postopanju finančnega odborn glede podrobnega proračuna. Dosegel se je sporazum, da je treba proračun kolikor mogoče skrčiti in imeti pred očmi predvsem finančno krizo. Dopoldne in popoldne je Uzu-novič konferiral v svojem kabinetu tudi -z Jministri Maksi-movićem, Mišo Trifuncvićem in dr. Peričem. Nadalje sta imela daljši razgovor tudi zunanji in finančni minister. Govorila sta o zunanjem proračunu ter o povojnih in predvojnih dolgovih, zlasti pa o obveznostih do Anglije. Opažati je, da želi finančni minister dr. Markovič čimprej likvidirati jugosloven-ske zunanje dolgove,-predvsem z Anglijo, ker je to v interesu jugoslovenskega kredita v inozemstvu. _ JnSoMia m Nemka Pismo mekikaaekega atašeja v Rimu BEOGRAD, 6. (Izv.) Mehikan-ski trgovinski ataše v Rimu, pod Čigar kompetenco spada tudi Jugoslavija, je poslal vsem trgovinskim zbornicam v Jugoslaviji prijateljsko pismo, v katerem najprej hvali Jugoslavijo in njene institucije ter izraža željo, da bi se ustvarila čim tesnejša zveza med Jugoslavijo in Mehiko. Dalje prosi zbornice, naj mu dostavijo ves potrebni statistični materijal, da si ustvari točno sliko o gospodarskem položaju Jugoslavije, da bi se dvignil obojestranski izvoz. _ iu&i zaneti t Jugoslaviji Do 10 metrov snega v Liki Promet oviran ZAGREB, 6. (Izv.) Snežni zameti, ki so zadnje dni preprečevali promet med Zagrebom in Dalmacijo, so popustili. Lokomotive so toliko očistile progo, da je danes lahko odrinil prvi brzovlak proti Splitu. Tovorni promet je še ustavljen. Ponekod se je ob progi v Liki nakopičilo do 10 metrov snega. Razume pa se, da je popolnoma ustavljen ves avtomobilski promet. Več milijonov iskrjev podedoval navaden mizar v Snbetici SUBOTICA, 6. (Izv.) Nenavadna sreča je doletela tukajšnjega mizarja Piglerja. Ameriški konsulat mu je sporočil, da mu je njegov stric v Ameriki zapustil V/z milijona dolarjev. Na vprašanje, kaj hoče početi s tem denarjem, je srečni dedič odgovoril, da bo predvsem začel zidati hiše, da ublaži stanovanjsko bedo. slovaška ljudska stranka, čeho-slovaška in nemška« obrtniška stranka, zveza nemških poljedelcev in narodni demokrati, od opozicije pa čehoslovaški socijalni demokrati in narodni socijalisti«. Oposen položaj o Han Kovo radi spopadov med Angleži ln Kitajci LONDON, 6. Listom poročajo iz Šanghaja: Iz poučenih krogov se doznava, da so konzuli v Han-Kovu pozvali vse ženske in otroke tamkaj naseljenih evropskih družin, naj nemudoma zapuste mesto. Položaj je namreč, radi zadnjih spopadov med Kitajci in Angleži zelo napet. Izgredi se še zmerom ponavljajo. Množica kitajskih demonstrantov je včeraj porušila angleški vojaški spomenik, ki je stal sredi pristanišča. Ker Izgleda* da se bo položaj poostril, so vse banke in trgovinske zbornice v angleškem predelu mesta ukinile poslovanje za nedoločen čas. Nemci v (telovniki Izjave nemškega ministra o volitvah čehoslovaškega predsednika PRAGA, 6. Najvažnejši poli-tični dogodek za Če-hoslovaško bo v novem letu vsekakor volitev predsednika republike, ker poteče letos funkcijska doba, ki jo določa ustava na sedem let. Zato je važna tozadevna izjava, ki jo je dal nemški minister dr. Spina' dopisniku «Prager Tag-blatta». Dr. Spina se je izrazil proti vsakemu motenju aktivnega nemškega sodelovanja v drŽavi in je odgovoril na vprašanje, kdaj bo zaključen prvi Stadij tega podzkusa: «Prerokovati je vedno zelo težka stvar, prav posebno pa nemškemu ministru v Čehoslovaški, toda če ne nastopijo nepričakovani politični dogodki, moram reči, da bo ta vlada izvedla maja meseca po ustavi predpisano volitev predsednika. Neke vrste glavna skušnja je bilo že glasovanje o poglavju državnega predloga »Predsednik republike«. Znano je, da so za ta predlog glasovale republikanska čehoslova-ška In nemška ljudska stranka. Briondova pot na M Govorice o predstojećem sestanku med Mussolinijem in Brian-dom PARIZ, 6. (Izv.) Nepričakovani Briandov odhod na jug je povzročil tukaj številne komentarje. Briand, ki je prišel najprej v Marseille, je nadaljeval svojo pot roti jugu in se je ustavil v :.e, kjer mu je dal Poincai .., razpolago krateno vilo. Kakor zatrjujejo ostane zunanji minister tamkaj najmanj kakih 10 dni. Zato je bilo neizogibno, da je njegovo bivanje v razdalji par kilometrov od italijanske meje vzbudilo v tukajšnjih krogih govorice o njegovem predstoječem sestanku z Mussolinijem. Vsa pozornost francoskega tiska je koncentrirana na informacije iz italijanskih virov. «Journal» javlja, da bo on. Salandra obisk.il v najkrajšem času v Eze francoskega zunanjega ministra Brianda. Pred razpustom nemškega državnega zbora? Teža ve pri reševanju vladne krize BERLIN, 6. (Izv.) Verjetnost, da bo državni zbor razpuščen, vedno bolj narašča. Vse kaže, da je poskus Curtiusa, da bi tekom prihodnjega tedna sestavil vlado, že sedaj obsojen na neuspeh. Curtius je hotel sestaviti koalicijsko vlado, v kateri bi sedeli demokrati, zastopniki centruma, ljudovci in nemški nacionalci. Cen trum pa odločno nasprotuje sodelovanju z nacionalisti, ker bi imela taka vlada, s kancelarjem Curtiusem na čelu in z zunanjim ministrom Stresemannom, preveč desničarsko lice. Če se Curtiusu poskus izjalovi, bo predsednik republike Ilindenburg poveril najbrž kan-celarju Marxu mandat iza sestavo nove vlade. Če bi tudi ta poskus ostal brez uspeha bo sedanji kabinet ostal še na vladi, da bo upravljal državne zadeve tekom volilnega boja, kajti v takem slučaju je gotovo, da bo državni zbor razpuščen. «Taegliche Rundschau» pričakuje. da bo centrum odnehal in da bo pristal na sodelovanje z nemškimi nacionalisti oziroma da se bo vsaj izrekel za sestavo vlade srednjih strank, katero bi podpirali nacionalisti, čeprav bi njihovi zastopniki ne sedeli v kabinetu. Tako upanje pa je neosnovano, kajti nacionalisti še zmerom izjavljajo, da bodo ostali v opoziciji, če ne pridejo v vlado. Vlada iz srednjih strank, ki bi jo podpirali socialisti, pa tudi ni mogoča, kajti Hindenburg do sedaj ni hotel žrtvovati vojnega ministra Gesslerja, katerega eliminacijo zahtevajo socialisti. _ Tolovolstvo na RasKem Brezposelnost na Angleškem LONDON, 6. 24. decembra preteklega leta je bilo na Angleškem 1,351 tisoč brezposelnih. V enem samem tednu se je Število brezposelnih zvišalo zal 41.261. - 132 zločincev aretiranih - 14 ustreljenih MOSKVA, 6. V Moskvi in v okolici so se zadnje čase pojavile številne roparske tolpe, ki so strahovale cele okraje. Večkrat se je dogajalo, da so pri belem dnevu roparji napadali trgovine, banko in posamezne ljudi. Sovjetska vlada je dala zato te dni moskovski policiji natančna Navodila za izvedbo energične akcije. V par dneh so orožniki in policijski agenti spravili pod ključ devet razbojniških tolp, katerih člani so bili vsi dobro oboroženi. Tekom operacij, ki jih je izvršila policija, je prišlo včasih do pravcatih bitk; v spopadih je bilo ustreljenih 7 tolovajev, pet pa jih je bilo ranjenih. Policija je aretirala vsega skupaj 132 zločincev, med katerimi je bilo 35 Kitajcev, 20 Kirgizov, 12 Tartarcev, 10 ciganov. Izmed teh jih je bilo 14 ustreljenih, ostali pa so bili deportirani v Sibirijo. Podpisujte 70 liktorsko posojilo! Drobne vesti Razkol med čehoslovaškimi fašisti Od sobote na nedeljo 1. in 2. januarja je imel v Bavu sojo čehoslovaški svet, Jfo.tvetovanja se je udeležilo 8t> delegatov. Uradno poročilo, ki je bilo izdano o tem zborovanju, pravi, da se je faši-stovsko gibanje očistilo od upliva političnih strank. Te besede so napenjene v prvi vrsti proti na-rodno-demokratskemu krilu v če-hoslovaškem fašizmu, katero je ostalo v manjšini, tako da so danes čehoslovaški fašisti razdeljeni na dva tabora: fašistovsko krilo .srodno-demokratsko in obec fa-.-iicka. Ta posledja skupina na-aerava obrazovati posebno poli-:iČno stranko. Vodja fašistovskega sveta je pred" kratkim degradirani general Gaida. Antinikotinskl kongres v Pragi V maju letošnjega leta se bo vršil v Pragi mednarodni antini-kotinski kongres. I)o sedaj se je prijavilo 7C0 delegatov iz vseh dežel na svetu. Ob času kongresa se priredi v Pragi razstava, na kateri bodo izloženi statistični podatki o škodljivem vplivu tobaka u;, ljudsko zdravje. Štirideset ur v snega. Na Španskem je padlo zadnje dneve obilo snega. Pri Bonete sta obtičala v snegu dva vlaka. Obe lokomotivi sta porabili ves svoj premog, radi Česar se ni kurilo in se vozovi sčasoma popolnoma shladili V začetku je bila še možna malenkostna zveza z neko malo postajo, od koder so dobili potniki nekaj kruha, nekaj polenovk. Prašiček, ki se je redil na postaji, se je vpekel v eni izmed obeh lokomotiv Nadaljni zameti so u-ničili se to zvezo. Sčasoma so pošle vsa hranila. Položaj je postajal od ure do ure bolj nevaren, posebno za male otroke Obema vlakoma so sicer prihajali na pomoč drugi vlaki in vsi so obtičali v *negu. Na stotine delavcev je bilo postanih na lice mesta in po ve'i-kanskem trudu se jim je slednjič posrečilo odkopati vlaka, ki sta tičala štirnieset ur v snegu. Z letali so potnikom prinašali jedila, sicer bi bil marsikdo od mraza in lakote poginil Prav poseben miJjenec sreče Posebno srečo ima Antenor Spalaios iz Aten, glavnega mesta Grčije Sedaj za praznike je zadel t.lavni loterijski dobitek. S'ečkalo ae je v prid narodni mornarici — Ta dobitfk je pa že četrti glavni dobitek, ki mu ga je nak'oniia M'rču Nekateri atenski listi po-zivljejo javno Spalaios-a, na; nebu kupovati srečKt, da nu li na ta način možnost, da 'udi drugi ljudje za leiif glavni dobitek Zavod za pretakanje krvi V Moskvi v u i f» < - jsiija Ja-kimanika je bil i.iv,-efra pred nekoliko meseci za pre- takanje krvi V kratkem Času svoj« ga obstoja je zavod rešil življenje že okoli 100 ljudem. Pred deset i rv ■< je vzbudila v Rusiji vet pozornost požrtvovalnost moža znane igralke Valjcevove, kateri je dal svoji ženi en del svoje krvi. Danes se vršijo v istem poslopju ne-opaženo pretakanja krvi skoro vsak dan. Pred nekoliko dnevi je bila pretočena kri neke zdrave in krepke zdravnice, ki je dala svojemu možu, kateri je jetičen, okoli 700 cm3 krvi. Njegovo zdravje se je znatno popravilo. V zavodu se vršijo istočasno. zanimivi poskusi, da se ugotovi, v kateri meri se lahko pretoči kri, koliko krvi človek lahko izgubi, kako naglo se kri obnavlja itd. Bolnikom dajejo navadno kri najbližji sorodniki zastonj. Ako sorodniki tega ne marajo, potem mora bolnik kri kupiti od ljudi, ki jo hočejo prodati. V kratkem času se je pojavilo precej veliko število trgovcev s krvjo, ki od časa do časa prodajajo svojo kri. Zdravje teh «trgovcev» je stalno pod zdravniškim nadzorovanjem in njihova imena so zabeležena v pisarni bolnišnice. Ko jih bolnišnica potrebuje, jih takoj pošlje klicat. Koliko se pridobi petroleja. «Revue Mondiale» računa svetovni produkt petroleja na 140 milijonov 800 tisoč ton, to se pravi okrog trikrat toliko kot leta 1913. Države, ki ga pridobijo največ, so: Združene države v Ameriki, Meksika, Rusija, Romunija in Perzija. II. » dne 7. januarja 1927. DNEVNE VESTI Pravoslavni božič Vsem Članom našega naroda pravoslavne vere želimo srečne in vesele praznike. Hristos se rodi! V pomislek! Iz občinstva nam pišejo: PrejŠiijo nedeljo me je pot zanesla v Rojan. Ko pridem, do Ro-janskih obokov, zaslišim iz leve in desne strani godbo. Kaj pa je tu danes — sem si mislil. Krenem na levo in glej — plesišče! Na njem pa polno mladine in kakšne? Srce se mi je krčilo, ko sem jo spoznal. Spoznal sem jo po našem milem jeziku. Govorila je naš jezik. Dekleta od 18—25. leta so se poredno smejala in v tesnem objemu vrtela. Počakam, da konča valček, napravim par korakov bližje k plesišču in zapazim svojega tovariša. Povprašam ga. kaj to pomeni, da se v Roianu danes pleše. Povedal mi je, da se ples vrši že nekaj let sem in to vsako nedeljo. Pomislil sem nekoliko. Po glavi mi je šume-melo: — «nekaj lej, sem —». Koliko nesreč je doletelo od takrat našo mladino, in to posebno ženskega spola! Koliko jih radi tega sedaj boleha! Druge so gotovo spravile ne samo sebe, ampak tudi svoj dom na rob propada. Zakaj vse to? Zato. ker našim dekletom, ki prihajajo z dežele, da si v mestu zaslužijo svoj vsakdanji kruh, nekaj manjka. Ustvariti jim je treba svoj dom, kjer bi se o prostem času lahko shajale. Dekleta je treba to-raj organizirati. V taki organizaciji naj bi se duševno in telesno krepila. Tu bi si one tudi mnogo prihra.-nile na duši. telesu in — žepu —, kar je poglavitno za današnje razmere. Denar, ki ga danes zapravijo na plesišču, bi-lahko poslale svojim starišem — kmetom, ker oni znajo ceniti vsako liro. Vsak vinar, ki ga naš kmet dobi, je zanj mnogo. Na tem mestu apeliram na vse merodajne faktorje, da pomislijo, kako bi se dala ustvariti kaka taka organizacija. Ohraniti moramo dekleta naše narodnosti, ker one so steber naše bodoče organizacije. Vsem, ki se zato zanimajo kličem, da pridejo v našem časopisju na dan z idejami. Na ta način bi prišlo do konkretnih pojmov, bi se lahko takoj realizirali. Lado V—ič ki Učiteljske vesti V sredo dne 5. t. m. je dobil g. Vekoslav Benko, učitelj v Ri-hembergu, odlok, s katerim se odpušča iz učiteljske službe in sicer z dnem 31. 12. 1926. Enake odloke sta dobili tudi gdč.ni Mlekuž Zora, učiteljica v Vele Munah v Istri in -Jelšek Amalija, učiteljica v Podgradu tudi v Istri. Obe učiteljici sta službovali do začetka tekočega šolskega leta v Dornbergu. Izjava Ker naju gotove osebe, posebno pa še bivši odbor, obdolžujejo, da sva midva pisca zadnjega dopisa v «Edinosti» iz Idrije pri Bači, izjavljava, da midva nisva pisala omenjenega dopisa. Slavno uredništvo pa prosiva, da to izjavo potrdi. Čeprav pravijo bivši odborniki, da sva midva hotela z omenjenim dopisom stari odbor razdreti, da sva sama prišla v odbor, vendar je gotovo, da en zaveden član v svojem društvu ne bo tako postopal. In tudi je bil že določen dan občnega zbora, kier se je imel voliti novi odbor, že preden je bil omenjeni dopis objavljen. Pa tudi lista »novega odbora je bila že 14 dni poprej nabita v društveni sobi. Zato sva midva v tej stvari popolnoma nedolžna in so vsi očitki in ves sum neutemeljeni. Vinko Maver, predsednik «Prosvetnega društva» Josip Šuligoj tajnik «Prosvetnega društva». Piipomba uredništva. Izjavljamo tem povodom, da gospoda, ki sta podpisana pod to izjavo, nista pisca omenjenega dopisa. Obziri do uredniške tajnosti pa nam branijo dajati kakršnakoli natančnejša pojasnila o naših dopisnikih. Zračni promet Brindisi-Cariorad Poštna uprava sporoča, da je •zračni promet na progi Brindisi-Carigrad začasno obustavljen. Iz tržaškega življenja Huda nezgoda kolesarja Lep solnčni dan je včeraj zvabil 20-letnega natakarja Josipa To-mat, stanujočega v ulici Gelsi št. 9, da se je podal na izlet s kolesom v tržaško okolico. Proti večeru, ko se je navžil svežega zraka, se je mladenič zopet odpravil domov. Toda na povratku ga je doletela huda nezgoda. Ko je privozil do ovinka v bližini svetilnika zmage na Greti, ,je kolo zdrčalo na posuti cesti in Tomat je padel. — Ker je vozil precej naglo, se je pri padcu hudo uadril v glavo. Pa kljub temu je mladenič, ko si je nekoliko opomogel, skočil zopet na kolo in nadaljeval svojo pot. — Dospel je srečno domov, a kmalu potem ga je začela glava tako hudo boleti, da se je moral podati v bolnišnico. Tam je zdravnik dognal, da ima mladenič razen rane na levi strani čela najbrž tudi počeno lobanjo, zato je siromak moral ostati v bolniSnici. Njegovo stanje je precej resno. Se nevarno pobil pri padca no ulioi Ko je 43-letni pisarniški sluga Josip Vesel, nameščen pri kr. Javnih skladiščih v prosti luki, stanujoč v ulici Istria št. 10, včeraj opoldne šel po ulici Carducci, mu je v bližini postaje javnih avtomobilov nenadoma postalo slabo in v hipni omotici je padel tako nesrečno, da je obležal nezavesten. Mimoidoči so priskočili k siromaku, ki je bil ranjen na glavi, in ga prenesli na bližnjo rešilno postajo, kjer je zdravnik ugotovil, da ima mož počeno lobanjo. Po prvi pomoči je bil nesrečni Vesel prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v nevarnem stanju v kirurgičnii oddelek. Tatinski obisk ▼ stanovanja Predpreteklo noč so neznanci prišli na obisk k Antonu BaliČ, stanujočemu v Piščancih nad Bojanom št. 590; ker so prišli v času, ko ni bilo nikogar doma, našli vrata zakljenjena. Pa to jih ni motilo, ker so imeli svoje ključe, ki so se — čeprav ponarejeni — prav tako lepo prilegali h ključavnici kot originalni. Ko so na ta način prišli v stanovanje, so se nepovabljeni gostje naložili z gnjat-mi, klobasami in drugo svinjino, prebrskali po omarah, kjer so iz-taknili kovinasto žepno uro, ter nato izginili v noč, ne da bi jih kdo motil. Ko se je zjutraj Balič vrnil domov, je na mali uganil, kakšno vrsto gostov je imel čez noč na o-bisku. Podal se je na opensko o-rožniško postajo in tam javil dogodek. Ubogi mož je oškodovan za preko 1000 lir. Po aretaciji premetenega sleparja in pustolovca — Kako j« bil Alberte!! a našel pot ▼ prostost Predvčerajšnjim smo poročali o aretaciji 32-letnega Avgusta Al-bertella iz Milana, navihanega sleparja, ki je izvršil v svojem rojstnem mestu in drugod številne velike sleparije in je v razmeroma kratkem času kar trikrat zaporedoma zbežal iz zapora. K temu, kar smo že povedali o njem, naj omenimo še zanimivo dogodivščino iz njegovega burnega življenja, in sicer njegov poslednji beg. Podrobnosti tega bega je o-pisal poveljnik tukajšnjega zapora v ulici Coroneo Marko Bealdon, ki je bil tedaj poveljnik zapora v Pallanzi, kjer je bil Albertella zad-nijč zaprt. Ker je vedel, da je beg iz zapora radi strogega nadzorstva skoro nemogoč, je Albertella iztuhtal v ta namen zelo zamotan, pa vendar izvrsten načrt. Z namenom, da bi dal povod kazenski premestitvi v drug zapor, se je začel tako slabo vesti, da ga je poveljnik zapora res sklenil premestiti v zapor v Fossano. Lepega dne se je v sprem stvu dveh orožnikov odpravil na to potovanje. Medpotoma se je Albertella znal s svojim lepim gosposkim vedenjem tako prikupiti orožnikoma, da sta polagoma po stala zelo prijazna napram njemu in naposled čisto pozabila na stroge predpise, po katerih bi se mora-la ravnati. Navihanec ju je prego voril, da sta pristala na njegov predlog, da bi se medpotoma kje ustavili za kratek čas in se šli skupno zabavat. Ker Albertella v jetniški obleki ni mogel med ljudi, sta mu dovolila, da se je oblekel v civilno obleko, ki jo je imel s seboj v kovčegu. V nekem večjem mestu so vsi trije izstopili iz vlaka ter se šli zabavat. Najprej so krenili v neko javno hišo, nato so se na predlog Albertelle ustavili v neki restavraciji, da nekoliko po-južinajo. Obakrat bi bil jetnik lahko zbežal, pa tega ni storil, ker si je hotel popolnoma pridobiti zaupanje orožnikov. Na kolodvoru, ko so se pripravljali na odhod, je Albertella nenadoma pokazal s prstom na neko bližnjo hišo in dejal, da biva tam njegova ljubimka, za katero je vse žrtvoval; iz ljubezni do nje je postal slepar in je končal v ječi. Pri teh besedah mu je zaigral okrog ust tako otožno-grenak nasmeh, da bi mu vsakdo, ki bi ga ne poznal, moral verjeti, da govori resnico. O tem sta bila prepričana tudi orožnika, kajti ko je Albertella po kratkem premolku izrazil iskreno željo, da bi rad še enkrat pozdravil svojo izvoljenko in jo obenem naprosil za majhno denarno pomoč, sta moža postave brez pomišljanja ustregla njegovi želji, priporočiv^i m«, naj se pa naglo vrne, ker da bo kmalu prišel vlak. Lahkovernega niata niti slutila, da jetnik namerava zbežati, kefr sta menila, da bi to itak prej lahko storil. Albertella je stopil v hi-So in — ni ga bilo več na spregled. Hiša je imela namreč na drugi strani še en izhod. DraiftvMe vesti Tržaško pogrebno društvo. Jutri v soboto, ob 8. uri zvečer običajna odborova seja pri «Jadra-nu». 7 obi ali se bodo tudi članski prispevki. TELESNA VZGOJA SPORT RosoBdt« - Adria (ggontol—n») 5-2 (§-2) Včeraj se je odigrala na igriSču S. D. Roeandra v Dolini imenovana tekma. Adria ni mogla postaviti na igrišče svoje čete, ker je bila večina igralcev zaposlena, -zato je uporabila za to tekmo ljudi, ki so nekdaj tvorili njeno prvo četo. Med iemi smo videli tri brate Smrdele, Menona, rezerve Tavčarja, KreSe-viča ?n oba brata Kocjančiča. Kljub temu je Adria vodila v prvem času igro z 2:0. Tekma je izgledala, kakor bi bila odigrana na drsalkah, tako je polzelo na igrišču. Zato ja član Adrie v prvem času zmučil igralee, ki so v drugem polčasu popustili. Krivda poraza leži tudi v tem, da so igralci zapuščali svoja mesta. Rosandra je pokazala lepo, vezno igro, naslanjajoč jo posebno na halfsko linijo. V drugem polčasu je tudi vratar Adrije, Rupena II zapustil igrišče in bil nadomeščen z bratom. Lepo tekmo sta odigrala; oba Kocjančiča. Kazenski strel v prid Adriji je bil kavalirsko streljan ven. Premoč je imela na splošno Rosandra, vendar je Adria izgubila nekaj prilik za streljanje. Tekma je bila živahna in mestoma zabavna. Sodnik Rebec. IGRIŠČE S. Đ. ADRIA V nodolfo 9. trn. prvenstvena tekma ADRIA - OONCORDIA. ~ Nas li morda vara trdovratno upanje, da bo ta dan igrišče nudilo vsaj podobno sliko, kot pri tekmi Adria-Obzor? Temu nadvse ka-valirskemu boju, katerega predhodnica je bila zadnja jubilejna tekma, ne bo hotel odreči svojega obiska vsak, ki ve ceniti nogomet Predno pa bodo Skedenjci prišli pogledati svoie «žrebce» v tej trdi in važni preizkušnji. Točno ob 2. in pol popoldne! skoti, raznimi okraski itd. Na božični predvečer se je zbrala Šolska mladina s svojimi stariši v šoli kjer so se vršile razne deklamacije in petje naših malčkov, kakor je zapel kvartet pod vodstvom našega izurjenega pevovodje g. Zdravkota Muniha Bil bi živel še več, toda spomladi se je v Tveru udri pod njim let ia on je utonil. Dasi so ga rešili, pa se je tako zelo prehladil, da m mogel prenesti. A. i) hr> pazljivo političn v i jt igre časopise. Četrti slučaj visoke starosti v Sibiriji je starka E. F. Suprottv-naja i« Tatarska, ki ima 11» let. Tudi pri njej kakor pri Žukovu je visoka starost dedna. Njeni roditelji so učakali nad 100 let, B njena teta je živela 152 let. Su-protivna.ta plete pridno nogovice. Zdravje se ji je v zadnjem času malo omajalo, toda na smrt niti ne misli. DAROVI Mesto novoletnih voščil je daroval g. KuStrin Josip, trgovec v Gorici. «Dija£ki kuhinji« 25 L, —• Darovalcu iskrena hvala. G. Polh Franc daruje ((Slovenskemu sirotfSču« L 15. _ nnoteJfe to Siriti „flffiOCT" Reška pokrajina RAZH£ ZENTOOSTI SPODIM! BITINJE. V nedeljo, 2. t. m. se je vršil v vsliki dvorani Grahorjeve gostilne kmetijski sestanek, sklican po okrajni kmet. zadrugi v Trnovem. Kljub pomoti v oglasu, da se sestanek vrši na novo leto, se je zbralo okrog 40 kmetovalcev, ki so odobrili obrazložen jim progrvn iste zadruge. Tudi so se strinjali s predlogom predsednika naj bi se iz bivSe podružnice kmetijske družbe ustanovila podružnica okr. kmet. zadruga Trnovo. V kratkem se sestane odbor bivše podružnice, ki bo ukrenil potrebno. Ze sedaj so se določili za posamezne vasi možje, ki bodo nabirali člane in sicer: Rateževo brdo: Josip Barbo št. 1 Janeževo brdo- Anton Candok 18 Prem: Ivan Znidaršič št. 45 Kilovče: Franc Fatur št. 16 Celje: Alojz Kirn ml. Št. 42 Smerje: Alojz Kovačič št. 37. Na priporočilo g. An t. Znidarsi-Ča (Bistrica) in Iv. Baša iz Bitinj, katera sta naglašala nujno potrebo združitve na gospodarskem polju, smo odnesli najboljši vtis o razumevanju kmetovalcev za zadružno življenje. Tako je pravi Iz krepkega zadružnega debla bo pognal lep sad. Znanost jnjimetnost MATERI (Ženski svet, št. 12.) Zdi se mi, da smo Sli po krivici molče mimo dvanajste številke lanskega Ženskega sveta, ki nosi ponosen naslov Materi. Ta obsežna številka lista (52 strani) vsebuje gradiva za celo knjigo. Vsi članki, ki obdelujejo eno in isto, večno lepo snov, materinsko ljubezen in njeno brezmejno požrtvovalnost, so zaključeni vsak v sebi in tvorijo tudi vsi skupaj eno samo, neraz-druženo celoto. List otvarja posnetek MeStrovičevega kipa Moja majka. Monumentalno delo. ki označuje tiho in silno snovanje materine duše v potezah sklenjenih rok in molčečega obraza. Urednica P. Hočevarjeva je napisala uvodnik: «Tebi, žena v peči in ruti.« Lepo, ganljivo pisan članek, s toploto podan. Izzveni v pesem o Ženi, ki ji je danes posvečena naša misel.« Za sliko matere našega pesnika Otona Župančiča, ki nosi obraz svoje roditeljice, slede odlomki iz Cankarjevih spisov, v katerih govori o svoji materi. Niso vsi, zakaj vseh je za debelo knjigo, najznačilnejši so tu. Materi je naslovljena Kocjančičeva pesem «Poslednj? cesta«; materi lepe Finžgarjeve besede, ki spremljajo sliko Finžgarjeve matere. Alojzij Gradnik je Sibirski starci V Sibiriji, v azijski Rusiji- so zelo gosti slučaji, da doživijo ljudje nenavadno visoko starost. — «Krasnaja Gazeta« (Rdeči list) poroča o štirih slučajih naravnost zavidljive starosti. Najmlajši sibirski starec (Masufajil) ima danes 103 leta. Imenuje »e O. Ušakov Danes živi v mestu Bijak. Od rane mladosti se je bavil vse življenje edino z godbo in danes praznuje devetdesetletnico svojega delovanja na tem polju. Ušakov je svež, veder In čil. Pred tremi leti se je oženil. Drugi pojav je silni Poljak Še-beko. Umrl je 1. 1924. v Omsku. Tedaj je bil 109 let star. Vse svoje življenje je bil težak in je težko delal. V zadnjih letih svojega življenja je bil sluga in je izvrstno vršil svojo službo (cepil je drva, donašal v hišo najtežje stvari itd.) Tretji slučaj je mužik (ruski kmet) iz omskega okraja Andrej Žukov. Danes ima 112 let. Rodil se je I. 19. arg-usta 1814. Pri o-brambi Sebastopola je bil nekoli-kokrat ranjen v glavo, krogle so mu prevrtale obe roki in nogo mu je ranila sablja. Ko je ozdravel, se je vrnil v Sibirijo, kjer se je posvetil poljedelstvu, nekoliko jo trgoval, bil mornar. A. Žukov je še vedno popolnoma zdrav, vidi in sliši skoro še popolnoma dobro. — Ce ga vprašate, koliko let ima, vam odgovori: «Moram doživeti O □ □ a BERLITZ-P8GL vodi v vseh jezikih. Via Fabie Filzi 23, pouk in pre-1 ZLATARNA N. Borsatti A Flgiic. Trst, Ctoso 47 (lekarna Rovis) E opravlja, prodaja in kupuje zlato, »re-ro po poštenih cenah. Govori se slovenski. 2 VOLLGATTER, * več retill, »koral nov, 900 mm, stroj za izdelovanje lesa, se prodata po niaki ceni. Marsič, Via VrJ-dirivo 29, Tr«t. 30 HIŠNO, poSt*XK> u» zanesljivo iSČ« na družina. Naslov pri tržaškem uprav-ništvu. 33 SAMO potom energičnega zdravljenja z Givkotom se ozdravi glavobol šibkost, ui.tvkrvnost. cbnemoflott. Izdelek lekarne Caslellanovicli, Trst, Via dei Giu-liam 42 4 STROJ za izdelovanje cementne strežne opeke, proda po nizki ceni Srečko Bajt, v Idriji.