številka 14 / letnik 60 / Ljubljana, 5. april 2001 I * Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov Slovenije Pred podpisom aneksa dogovora o plačni politiki T ^ 0 sredo so se nadaljevala pogajanja o plač-I^P°litiki, ki jo ureja dogovor, veljaven le do nc'a junija. Pogajalci so se uskladili o vsehi-r neksa, ki ho veljavnost zdajšnjega dogovo-: daljšal do konca letošnjega leta. Kot nam ^Povedal Brane Mišič, razhajanj ni več veli-’ SaJ se vsi partnerji strinjajo, daje pri plačah dur Cn rec*' Re§res za *etn* dopust v gospo-stvu bo izenačen z regresom v negospodar- c.Vu^ znašal ho torej 117.298 tolarjev. Eskala-J° (usklajevanje plač z rastjo cen življenjskih o^bsčin) naj hi opravili dvakrat, avgusta in le k°ncu l leta. Avgusta se bodo plače uskladi-j ^ 9() odstotkov rasti cen. Če bo rast cen ob nc'u leta večja od sedmih odstotkov, pa se bo nud to mejo upoštevala stoodstotno. •i Pogajalci so se sporazumeli, da bo vse to zapisano v aneks, ki naj bi ga parafirali prihodnjo sredo, če se bodo z vsebino strinjali organi podpisnic dogovora. Takoj po podpisu aneksa naj bi se začela pogajanja o novem socialnem sporazumu. V njem bo uveljavljena nova formula usklajevanja plač - namesto z doseženo, se bodo plače usklajevale z načrtovano inflacijo. Premika pa še ne bo pri eni od težjih sindikalnih zahtev - postopni odpravi razlik med izhodiščnimi plačami in minimalno plačo. Za uresničitev tega bi potrebovali nov ali vsaj bistveno spremenjen plačni sistem. Mogoče bodo pogajanja o socialnem sporazumu omogočila premik tudi pri tem. 2akon o kolektivnih pogodbah Saj uredi reprezentativnost delodajalcev in sindikatov p i u Predlogu Gregorja Mikliča naj bi za-i . 0 kolektivnih pogodbah, ki znova pri-re^a v parlamentarno proceduro, poleg rep-re^ntativnosti delodajalcev uredil tudi rep-d^totivnost sindikatov. Reprezentativnost °dajalcev doslej sploh ni bila urejena in je povzročala sindikatom veliko problemov. Zakon o reprezentativnosti sindikatov pa je bil sprejet v drugih razmerah in je potreben temeljitih sprememb. O tem in drugih predlogih bo ta četrtek razpravljalo predsedstvo ZSSS. Delavci Mehanike Drbovlje prekinili stavko Ta ponedeljek so začeli stavkati delavci Mehanike Trbovlje. Za to obliko boja so se odločili, ker niso pravočasno prejeli plač za mesec februar. Od uprave podjetja so zahtevali, naj jim izplača vsaj 45.GOO tolarjev akontacije plače. V ponedeljek jim je uprava uspela zagotoviti le zajamčene plače - neto 32.000 tolarjev. Razliko do 45.000 pa jim je izplačala v torek in zato so stavko prekinili. Če uprava ne bo zagotovila vsega denarja, ki so ga delavci zaslužili, je stavkovni odbor pod vodstvom Rajka Kostanjeviča za 17. april napovedal nadaljevanje stavke. Vse kaže, da zamuda plač ni edini vzrok za stavko. Delavci so vznemirjeni tudi zaradi sprememb pri lastnikih. Večinski lastnik je postala družba Elgro, njen direktor pa je postal Ernest Rezar, do nedavnega član vodstvene ekipe Mehanike, po novem pa predsednik njenega nadzornega sveta. Uprava Mehanike pa naj bi ta torek pri sodišču vložila predlog prisilne poravnave za podjetje. Bo Almirina šivalnica še kdaj tako polna? Njen direktor in sanator pravi, da nikoli več. Če bo šlo po sreči, se bo podjetje obdržalo v bistveno manjšem obsegu. Stran 12 in 13 Alojz Terbuc, predsednik SKVNS, pravi: “Kar si priborijo sindikati, naj bo namenjeno le njihovim članom.” Stran 4 in 5 mr- . r Mednarodno srečanje predstavnikov osmih držav kandidatk Socialno partnerstvo na papirju ne zadošča Ta delavnica in tudi delavnica za gostinstv( in turizem, v kateri sta sodelovala Iztok Bra tuž in Karmen Leban, je imela enotno spot0, čilo za vse, ki sodelujejo v sistemu social^ ga partnerstva. Udeleženci so enotno m' enil' da potrebujejo takšno socialno partnerstvo, bo na podlagi uveljavljenih metod deinokr3 cije in prava omogočalo obstoj in napredek p° sameznim državam in združeni Evropi. Za6* nomsko uspešno Evropo, ki mora preživeti svC tovno globalizacijo, pa potrebujemo motivira in zadovoljno prebivalstvo. Hkra'1 Predstavniki Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije in Sindikata gostinstva in turizma Slovenije smo se konec marca v Pragi udeležili srečanja osmih držav kandidat za vstop v Evropsko unijo iz srednje in vzhodne Evrope. Srečanje pod okriljem mednarodne zveze IUL in združenja EFFAT za Slovenijo, Slovaško, Češko, Madžarsko, Poljsko, Estonijo, Litvo in Latvijo je organiziral naš kolega iz Prage Zlatko Voraček. Na srečanju smo obravnavali konkurenčnost, obveščanje in svetovanje v državah srednje in vzhodne Evrope. Posebej smo obravnavali tudi sodelovanje zaposlenih pri upravljanju kot ključu socialnega miru in blaginje. Prvi dan so sodelovali tudi predstavniki vlad in delodajalcev večine držav, drugi in tretji dan pa smo predstavniki delavcev v delavnicah in skupinah izmenjevali izkušnje o napredku na področju socialnega dialoga in delovanja sindikatov. Slovensko vlado je zastopala Metka Štoka z ministrstva za delo in korektno predstavila, kako vlada vidi socialno partnerstvo in kaj od njega pričakuje. Poudarila je predvsem tisti del medsebojnega usklajevanja in sodelovanja, ki je v naši državi že dal rezultate v obliki dogovorov in sporazumov. Na srečanju so žal manjkali predstavniki naših delodajalcev. Morda bi njihov predstavnik lahko povedal kaj več o metodi zaviranja že doseženih in v preteklosti zelo dobro delujočih instrumentov socialnega partnerstva. Njihovi dokaj opazni podvigi v preteklem letu bi nedvomno poželi veliko zanimanje pri političnih in ekonomskih strokovnjakih iz Evrope, ki so to srečanje tudi finančno podprli. Posebej zanimivo bi bilo kaj več zvedeti o medsebojnem izključevanju pogajalske funkcije in obveznega članstva. Uvodi vodilnih ljudi iz evropskih central so pokazali, da Evropska unija spremlja tudi razmerja sil med delodajalci in sindikati in usmerja njihovo medsebojno usklajevanje. Dr. VVolfgang Weinz, bivši evropski parlamentarec, zdaj pa eden vodilnih mož v IUL in koordinator za srednjo Evropo, je v predstavnikom vlad in delodajalcev postavil vrsto vprašanj, ki bodo morala biti v državah v celoti re- s pretokom kapitala naj bo mo| tudi prost pretok delovne sile, ^ ženjstvo 21. stoletja, povzroče!1® : sile-J. z podcenjenostjo delovne treba onemogočiti. v . Zaključke tridnevnega sreča11! je povzel vodilni mož v skupnC,s. ti EFFAT Harald VViedenh"1^ Poudaril je nujnost, da Evropa d°p podobo, ki ji ne bo v sramoto, pomeni, daje treba uskladiti to . ve, ki povzročajo vse večjo s° . alno razslojenost in porazno s° alno sliko. Zaradi lažjega prila- janja Evropi in hitrejšega vzpo- Jovo La bana c med vodenjem ene od delavnic šena, če bodo hotele priti v Evropo. Ta pri svojem delovanju že upošteva socialno partnerstvo in soupravljanje. Čeprav EU spoštuje različnost, ne dopušča ovir, ki bi omogočile participacijo delojemalcev pri upravljanju ekonomskih tokov, je poudaril Weinz. Za učinkovito delo predstavnikov delojemalcev je nujno vzpostaviti dobre modele informiranja. Praksa kaže, daje sistem učinkovitega informiranja mogoče vzpostaviti le prek sindikatov in svetov delavcev. Evropski sveti delavcev v nadnacionalnih družbah omogočajo tudi vidne uspehe pri dogovarjanjih o ceni dela in pogojih zanj. Delavnice so pokazale vso različnost položajev članic, ki se kaže tako v stopnji pripravljenosti nasprotnih strani za dialog kot v razlikah, ki so posledica ekonomskih temeljev in izhodiščnega položaja dejavnosti v posamezni državi. Eno od delavnic je uspešno vodil sekretar Sindikata KŽI Jovo Labanac. V sodelovanju s Grazino Gruzdiene iz Litve je prikazal napredke in žal tudi nazadovanja v posameznih državah članicah. Vzroki za nerazvito socialno partnerstvo so v glavnem posledica še vedno nezaključene lastninske preobrazbe. Bolj kot ekonomski so v ospredju politični motivi, ki se kažejo v merjenju moči znotraj političnih struj in onemogočajo ekonomsko preobrazbo. Labanac je posebej poudaril, da tako pri nas kot pri drugih kandidatkah članicah organizacija delodajalcev in menedžerjev šele nastaja. Ker njihove vrste še niso strnjene, to zmanjšuje njihovo pripravljenost za dialog. zgolj s papirnato zakonodajo. Udeleženci srečanja smo evropskim usta1 vam posredovali vrsto pobud in zahtev. Od nU pričakujemo, da svoj politični in ekononj* vpliv uporabijo za vzpostavitev primenj1^. pravic iz naslova dela pri vseh državah kaa datkah. Posebej naj prisluhnejo tistim prc nikom delojemalcev, ki opozarjajo, da se larirana in dejanska raven pravic razhajata^, prihaja do popačene socialne in ekonomske s ke zaposlenih. Ministrstvu za delo, družino in socialne ^ deve se sindikati zahvaljujemo, da je s s' J predstavnico prispevalo k popolnejši slik1 ^ lodajalci so priložnost žal zamudili. Morda t r V prihodnjič imeli več razumevanja za Ijudn^ tako ali drugače krojijo usodo in medseboj odnose v Evropi. , w - — i ca1 Srečko 1 1 Ra1 istav' Ijanja instrumentov demokrati611 ga socialnega dialoga je nujno n monizirati vse tiste ukrepe, k> se pokazali kot gibalo naprej Države morajo dokazati svojo pripravljen za socialni dialog s konkretnimi rezultati in11 cist11'' dek Pravna država po Evropskem modelu ne t- . imeti večletnih zaostankov pri reševanju s nih sporov med delcivci in delodajalci. zumevanje v demokratični družbi ne more ti predmet izigravanja delojemalcev - Pr) , mer asistira tudi politika - kar žal doživljaj1 | tudi v Sloveniji. Partnerstvo in socialni o111 morata temeljiti na argumentih, ne na kar j Dl glavni cilj sindikata. Kar 112 i Kalnih skupnosti je na tej pod-sPrejelo odloke o merilih za 'agi. dežu; ,jji 1112 trgovine. Glas našega sin-Sltiata seje slišal povsod. Imeli lih t ar scc*ern odmevnih tiskov-n konferenc. Uresničili smo tudi s Plač: ‘§e naloge, še posebej v zvezi no politiko. Tudi v Merca- torju smo uspeli na pogajanjih podpisati novo in ugodno tarifno prilogo, ki je žal kasneje nekaj mesecev ostala na ledu. Pridobili smo 737 novih članov, za zaposlene smo torej privlačni. Imamo polne sklade. Presežek denarja na rednem računu bi morali nameniti za stavkovni sklad.” Razpravljale! so pohvalili vzorno pripravljeno gradivo za sejo in zelo odmevno delo v zadnjem letu. Ladi Rožič je v prispodobi dejal: “Za dobrim konjem se vedno kadi.” Opozorili so, da mora sindikat še bolje skrbeti za svoj V spomin Milam Pogačnika, nekdanjega urednika Delavske enotnosti Po hudi bolezni je umrl Milan Pogačnik, ki je sedem let vodil uredništvo Delavske enotnosti. Že zelo mlad se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, zaradi česar je več let preživel v zaporih in taboriščih. Svojo novinarsko pot je začel pri Mladini, nadaljeval pri Tanjugu, Slovenskem poročevalcu, Delu in Tedenski tribuni. Med službovanjem v Beogradu je bil predsednik aktiva dopisnikov iz jugoslovanskega glavnega mesta. Julija 1965je postal glavni in odgovorni urednik Delavske enotnosti in to funkcijo opravljal vse do avgusta / 972. Glasilo tedanje Zveze sindikatov Slovenije je v tistem času doživelo velik napredek. Pogačnik je kot pravi profesionalec dosegel, da se je Delavska enotnost razvila v glasilo, ki je presegalo sindikalne okvire. Nato je odšel v Stuttgart, kjer je bil vse do upokojitve vodja jugoslovanskega kulturno-informacijskega centra. Zdomci, s katerimi je takrat sodeloval, so ga ohranili v lepem spominu. Zaslužen je tudi za to, da so takrat v Nemčiji zaživela številna slovenska društva, še posebej tisto iz Berlina. Se živeči sodelavci iz nekdanjega uredništva Delavske enotnosti se ga spominjajo kot preudarnega in izjemno kulturnega človeka, ki ni nikoli povzdignil besede. Redakcijo je vodi! s svojo avtoriteto. Pogačnik je bil zelo dejaven tudi v novinarski organizaciji. Kar dva mandata je bil predsednik Društva novinarjev Slovenije. Ker je želel novinarsko delo dvigniti na višjo strokovno raven, je pri tedanji višji šoli za politične vede in sociologijo dosegel, da je odprla novinarsko smer. kader in zato organizirati več seminarjev. Menili so tudi, da je SDTS med najtrdnejšimi temelji ZSSS. Republiški odbor je predlagano poročilo o delu v preteklem letu soglasno potrdil. Pri razpravi o finančnih listinah so razpravljavci menili, daje treba del denarja nameniti za nakup počitniških objektov - podjetja svoje zmogljivosti namreč prodajajo in zaposleni ne morejo nikjer leto- vati po cenah, primernih njihovemu žepu. Po razpravi o posledicah novega pravilnika, ki ga je trgovcem vsilila ministrica Petrinova, je republiški odbor sprejel pogajalska izhodišča. Na tej podlagi bo SDTS skušal pravilnik o obratovalnem času prodajaln spremeniti in doseči večje omejitve za odpiranje dežurnih trgovin ob nedeljah. FK » '^clikatov naj ne Skrhj /Saniziranost Podajalcev p /j 1številki Nove Delavske ^°sti me je zbodel v oči članek "S' e,a Vrhovca pod naslovom pikati se soočajo s slabo orga-je rcinimi delodajalci ”, v katerem C!°r poročal o nedavni bratis-/0p konferenci o socialnem dia-S(J^ v državah kandidatkah za EU. r8anizator te konference je bi- la Evropska konfederacija delodajalcev UNICE, katere član - opazovalec je tudi Združenje delodajalcev Slovenije - ZDS. Kot edini predstavnik slovenskih delodajalcev sem na konferenci izjavil, da bo v Sloveniji še letos sprejeta nova delovnopravna zakonodaja, ki bo obema zbornicama odvzela mandat sklepanja kolektivnih pogodb, seveda, ob upoštevanju določenega prehodnega obdobja. Zagotovo pa ta moja izjava ne pomeni, da se bosta obe zbornici umaknili iz socialnega dialoga, ki v tripartitni dialog poleg sindikatov in delodajalcev vključuje tudi državo, ki mora skrbeti za ravnovesje socialnih partnerjev. Pravila igre naj bi določal socialni sporazum, razvoj pa bi pospešili z dobro razvojno koalicijo, katere si brez sodelo- vanja Gospodarske zbornice Slovenije ne moremo zamišljati. Dejstvo je, da zbornice evropskih držav sodelujejo v socialnem dialogu, pa čeprav imajo tudi zbornice držav članic Evropske unije večinoma zakonsko določeno obvezno članstvo. ZDS je organizirano na osnovi prostovoljnega članstva kot samostojen pra vni subjekt in v socialnem dialogu nastopa kot strateški partner obeh zbornic. Zato ne moremo pristajati na neko posplošeno pavšalno kritiko, da smo delodajalci slabo organizirani, niti ne moremo sprejemati kritike na račun GZS, da ni legitimen socialni partner. V primerjavi z drugimi državami - tako kandidatkami za vstop v Evropsko unijo kot tudi članicami EU, je socialno partnerstvo v Sloveniji zelo dobro razvito. Imamo razvejan sistem kolektivnih pogodb, dogovor o politiki plač, minimalno plačo na 58 % povprečne plače v predelovalnih dejavnostih (kar je skoraj najvišje v Evropi), aktiven ekonomsko-socialni svet in predvsem stalen in nepretrgan dialog med socialnimi partnerji tako na državni kotmikro ravni. Oblikovanje konsenza med socialnimi partnerji je strokovno in politično zahteven projekt, kjer se zastopnika nasprotnih interesov ne bi smela diskvalificirati. Takšna neutemeljena kritika ruši ugled Slovenije pri njenih prizadevanjih za polnopravno članstvo v EU, sama po sebi pa škodi tudi sindikatom. Vitko Roš, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Kar si priborijo sindikati, naj bo namenjeno le njihovim članom Alojz Terbuc je zavzet borec za pravice delavcev in boli ga, ko sadove napornega sindikalnega boja uživajo tudi tisti, ki k temu nič ne prispevajo, celo nagajajo. “Najpomembnejši cilj, ki sem se ga namenil doseči do konca mojega mandata, je podpis dopolnjene in sedanjim razmeram prilagojene kolektivne pogodbe komunalnih dejavnosti. S tem vprašanjem se ’po krivdi’ sopodpisnikov, države in občin, neuspešno ubadamo že več let,” je najprej dejal Alojz Terbuc, predsednik republiškega Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije. Pogovarjali smo se kajpak o delu tega sindikata in o odprtih vprašanjih pri uresničevanju pravic zaposlenih v teh dejavnostih; načeli smo vprašanje ali je prav, da nečlani uživajo sadove prizadevanj sindikatov za delavske pravice, in še katero drugo. Pogovor smo začeli z vprašanjem o socialni varnosti zaposlenih v dejavnostih, ki jih zajema ta sindikat, in o uresničevanju njihovih pravic. “V primerjavi z drugimi so naši delavci v nekoliko boljšem položaju, kar velja zlasti za komunalno dejavnost. Pri tem pa vrednotenje dela, ki ga zaposleni opravljajo, še zdaleč ni zadovoljivo. Naši osebni dohodki in dodatki so enaki ali podobni kot prejemki delavcev v drugih dejavnostih, pogoji in težavnost dela pa večinoma niso primerljivi,” je odgovoril Alojz Terbuc. Najbolje, da poveste, kakšne so plače, da ne bo dvomov o vaših trditvah. “Ne le da pri komunalnih delavcih niso upoštevani težki delovni pogoji, komunalne in javne službe dobička nimajo oziroma iz tega vira ne morejo nagrajevati zaposlenih. Zaposleni v komunali so lani dobili v povprečju okoli 107.000 tolarjev neto. V dejavnosti poslovanja z nepremičninami so bile plače v povprečju okoli 140.000 tolarjev. V zasebnem varovanju pa so bile bruto plače okoli 104.000 tolarjev, kar je pod vrednostjo dela, ki ga opravljajo. V kolektivni pogodbi, ki smo jo podpisali z zbornico zasebnega varovanja, smo zavestno pristali na vrsto kompromisov samo zato, da smo plače 'uzakonili’. Na tem področju je prej vladalo popolno brezpravje. Zdaj vendarle imamo osnovo, na katero se lahko sklicujejo tako delodajalci kot zaposleni, ko uveljavljajo svoje pravice. Stanje, kakršno je bilo pred podpisom, je terjalo sklepanje kompromisov že na meji racionalnega. Drugače povedano, pristali smo na preložitve izvedb nekaterih pravic iz kolektivne pogodbe, samo da se podjetja ne bi znašla v položaju, ko bi morala zaradi tržnih razmer in drugih pogojev zmanjševati število zaposlenih.” Alojz Terbuc: V naši dejavnosti zlasti višje in visoko izobraženi kadri prizadevanja sindikata opazujejo večinoma od strani, vendar se rezultatom tega prizadevanja nikoli ne odrečejo. Kakšni sta glede obsega pravic kolektivni pogodbi komunale oziroma poslovanja z nepremičninami ? “Naš panožni sindikat seje glede na standardno klasifikacijo poklicev oziroma dejavnosti organiziral v tri odbore. Zato smo prejšnji naziv 'sindikat komunalno-stano-vanjskega gospodarstva’ spremenili v 'sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami’. Sklenili smo tudi različne kolektivne pogodbe za vse tri dejavnosti. Kolektivno pogodbo komunale, ki je naša naj večja dejavnost, iz nje je tudi 80 odstotkov vseh članov našega sindikata, smo sprejeli leta 1994. Doslej ni bila odpovedana, je pa njena veljavnost vprašljiva. Njeni sopodpisniki so namreč bili izvršni sveti občin, teh pa že precej časa ni več. Takrat so bile plače v komunali povprečju za 15 odstotkov nad povprečjem gospodarstva, saj so bile upoštevane vse posebnosti in težavnosti poklicev v komunalni dejavnosti. Razmere so se medtem bistveno spremenile, celo tako, daje splošna kolektivna pogodba v nekaterih določilih pogodbo za komunalne dejavnosti že prehitela.” Enega od podpisnikov torej ni več in to bi bilo treba popraviti. “Ja, vendar je nastal nov problem. danjih 60 občin jih je nastalo 194 in kati še danes nimamo reprezentativnih p01 inih pisnikov na strani lastnikov komunal Ko bomo dobili reprezentativnega sog® vomika, upam, da bo to v kratkem, se ^ mo lahko pogovarjali in dogovarjali op sodobljenju kolektivne pogodbe za kom nalno dejavnost. In pogovoriti se imam0 marsičem.” O čem bi se pogovarjali s predstavniki delodajalcev? ‘V kolektivni pogodbi je treba sprenl . niti določila, ki jih je življenje preras lo,^ primer izraza žplaea’ in zdomestila. P°te . je treba uveljaviti na komunalno dejavn naravnan letni dopust. V njej je toliko p sebnosti, kijih druge dejavnosti nimajo-število dni, določeno s splošno kolektn’ ^ pogodbo, ne ustreza. Ni pravično, da fh1 jo delavci, ki ob vsakem vremenu delaj0Jb prostem ali v kanalizaciji, enako število dopusta kot delavci v pisarnah. .uj No, nekatere pravice so v naši P°S, j. še vedno urejene bolje kot v splošni kole tivni pogodbi. V praksi uporabljamo m, boljše iz obeh kolektivnih pogodb, sp'0^ ne in panožne. Slednja je, kot sem dej ah vedno v veljavi, nekako tiho v veljavi, nm ji ne oporeka in iz nje uporabljamo - , tisti del, ki je delavcem v prid. Delodaj ci na takšno uporabo pogodbe tiho PrlSfl;1 jajo, doslej nismo imeli glede tega niti en°c‘ sam0 Pri kolektivni pogodbi komunalne dej3'' nosti gre še za eno nerodnost, namreč n • mo dorekli plačilnih razredov v prilog'10 ritnega dela. Ko smo jo pripravljali, smo me nili, daje za to še dovolj časa, potem paI1l je prehitelo ustanavljanje novih občin in 0 ■ je ostalo nedokončano. Priloga je sicer P' ri- pravljena, ni pa verificirana, ker še ni"1 mo partnerja za pogajanja. a No, sam sem si zadal nalogo, da do ko" svojega mandata, ki se izteče čez po- go leto, večino svojih sil posvetim sklen te kolektivne pogodbe. K temu me sil'.... di bojazen, da dlje ko bomo odlašali. t° J • je ^ bo uveljavljati delavske pravice, saj J lodajalska stran čedalje bolj naperjenaj'.-per nje. Protidelavski lobiji so vse močn°Js' Omenili ste, da je sprejem nove kolektivne pogodbe komunalne dejavnosti vaša glavna naloga- W priprave na pogajanja že tečejo? “Oblikovali smo pogajalsko skupi"0 ^ pripravili tudi že naš predlog spremeni0 dopolnitev. Nimamo pa še sogovornik" Ij^naktenostransko priprav- ^ Združenje slovenskih občin mora prido-' Predstavniško upravičenost, da v pogo-ria z delojemalci zastopa delodajalce ozi-a3 Ustnike, slovenske občine, v v,® ne *30 drugače, bomo morali kot na Hr-n S ern sklepati kolektivne pogodbe dejav-J z vsako občinsko upravo posebej. Ven-' je to izhod v sili, za katerega bi pora-' preveč časa pa tudi denarja.” cas/h je bila komunalna dejavnost Mako rezervirana za prišleke v 'ovenijo, od domačih ljudi se je odko kdo odločil za to težko delo. *ako je danes, ali v njej še vedno Pjovladujejo ljudje, ki so se v ^ovenijo priselili? Se v1.81'’ki so pred leti prišli, so pač ostali, tjZ'veli v okolje in delajo, je pa vedno več tak' vence v. Službam namreč ne gre več j° Ze'° gledati v zobe kot nekoč. z e Pa hi poklic v resnici težak, saj ne po-kcrp ^e'avcev iz te dejavnosti, ki bi se upo-Jih s polno delovno dobo. To preprosto ni Se Zno; Predstavljajte si šestdesetletnika, ki Izvozi zadaj na smetarskem vozu. Trideset la Ze delam v komunali, pa ne poznam de- 10 Ca na terenu, ki bi šel v pokoj s polno de-, no dobo oziroma ob polni starosti za upo-^ev. Kaj to pomeni?” Postanejo delovni invalidi? 11 a^.? Je’ al* Pa eelo prej umrejo. Skuša-u 1110 j im izboriti beneficirano delovno do-rg’a Sna° naleteli na nepremostljive ovi-ferk temJ6 bilo absurdno, daje imel šo-lav arni°na beneficirano delovno dobo, de-^a,ec’ kije praznil smetnjake in se preva-p nezaščiten zadaj na tem kamionu, pa ne. te eda ne trdim, da šofer ni upravičen do ^godnosti, prav nasprotno. Toda vprašaj-l ..Se* ali lahko nekdo dela do redne upo- Jhve na kamionu kot smetar? ]j , er nam beneficirane dobe niso priznati j ^do treba te delavce vsaj bolje plača-^ obenem pa jim zagotoviti, da bi delali sa-rrie Omejeno število let na takem delovnem je v vaših dejavnostih dosti "^spoštovanja pravic zaposlenih? nen P°dročju komunale in poslovanja z (jJjhtičninami ni večjih težav, ker so stvari oone. Na področju varovanja pa so raz-|gi[? Precej slabše celo še sedaj, ko je kotlu IV'la Pogodba sprejeta. Vendar imamo Vq Srečo s kolektivno pogodbo vsaj osno-koUi ^krepanje. Pred sprejetjem panožne re ektivne pogodbe ni bilo ustrezne opo-Za nastop sindikata, inšpekcije dela. Va ■ Ub temu na področju zasebnega varo-/ jllu sindikati orjemo ledino. Člani sindi-bj”1 so maloštevilni, okoli 600 jih je in pri-s,*10 toliko članov je tudi v dejavnosti po-Sj anja z nepremičninami. V varovanju so 1 tkalni aktivisti še vedno trn v peti de-l^jjalcem. V tej dejavnosti je tudi največ p()|Uev pravic, poleg pri plačah tudi pri raz-tarir anju delavcev na delovna mesta in v tov \Cm razrede sistemu, pri izrabi dopuste Veliko je še zaposlovanja na črno, po-unavanja v neto zneskih, kar pomeni nelojalno konkurenco podjetjem, ki spoštujejo red.” Kolektivna pogodba naj bi pomagala vse te nepravilnosti vsaj omejiti, če ne odpraviti? “Po podpisu kolektivne pogodbe dejavnosti varovanja smo direktorjem povedali, da imajo šest mesecev časa za uskladitev stanja v podjetju z njenimi določili. Po preteku tega roka, izteče se ta mesec, bomo pregledali izpolnjevanje kolektivne pogodbe in po potrebi ukrepali. Takrat se bomo preganjali, dvigovali bomo na noge inšpekcijo, se tožarili, skratka, sindikat jim bo dihal za vrat. Seveda to ni bilo rečeno v sovražnem tonu, z direktorji smo se lepo pogovorili, saj so nas kot predstavnike republiškega sindikata konstruktivno upoštevali, drugače kot sindikalne zaupnike v svojih firmah. Mislim, da je naše opozorilo padlo na plodna tla.” Menda se med zaposlenimi v dejavnosti varovanja širi nezadovoljstvo, češ da je sindikat pristal na slabe pogoje? “Takšne govorice izvirajo iz nepoznavanja. Sklenili smo pač kompromis, ki mi sicer ni najbolj všeč, vendar bomo na takšne kompromise morali sindikati tudi v prihodnje pristajati. Delodajalci so ugotovili, da bo težko uveljaviti zahteve iz kolektivne pogodbe, ne da bi zmanjšali ali ukinili nekatere druge ugodnosti, kijih že imajo. Zato so predlagali, naj bi ne spreminjali sedanjega stanja, dokler posli ne stečejo in bi bilo moč brez posledic za dodatne ugodnosti spraviti na raven kolektivne pogodbe tiste pravice delavcev, ki so zdaj nižje. Taka rešitev se nam je zdela smotrna in smo nanjo pristali pod pogojem, da se vsak delodajalec o njej pogovori s sindikatom v svojem podjetju. Poleg tega je treba tej rešitvi postaviti razumen rok, da delodajalci uveljavitve vseh določil kolektivne pogodbe ne bi zavlačevali v nedogled. Od članov pa že dobivamo signale, da se govori, kako sindikat pristaja na pogoje, ki so slabši. Ljudje pač niso dovolj dobro obveščeni.” Če so nekateri imeli že dobro urejene razmere, naj tako seveda ostane. Za kaj več pa lahko sindikat podjetja z našo pomočjo uredi z aneksom ali pa sklene dodnejšo podjetniško kolektivno pogodbo. Katere so tiste večje pravice, o katerih so delodajalci govorili, da bi jih, če bi bila uveljavljena nova kolektivna pogodba, zmanjšali? “Ponekod imajo zagotovljeno letovanje, praznujejo dedka Mraza, ob tem obdarujejo otroke. To v kolektivni pogodbi ni predvideno, tako kot ne skupna srečanja zaposlenih, športne igre, kar vse je za delodajalca strošek. Delavci so pač videli, da imajo nekatere stvari urejene bolje, kot piše v kolektivni pogodbi, vendar je samo par takih podjetij. Naloga sindikata v podjetjih je, da presodi, kaj je zanje bolje. Dejstvo je, daje bila kolektivna pogodba sprejeta takšna, kot je, zato, da smo dobili osnovo za varovanje pra- vic vseh zaposlenih v tej dejavnosti, dejstvo pa je tudi, da bo ta kolektivna pogodba morala doživeti spremembe. Toda najprej se bo morala v podjetjih temeljito zasidrati.” Kolektivno pogodbo za dejavnost varovanja ste podpisali z minimalnimi standardi; pogodba komunale še čaka na podpis, kakšna pa je pogodba za poslovanje z nepremičninami? “Kolektivna pogodba za dejavnost poslovanja z nepremičninami nam je celo najbolje uspela. Pripravili smo namreč tri tarifne skupine. Raven pravic iz tretje inačice lahko uporabljajo podjetja v težavah določen čas, potem pa morajo preiti na uporabo druge ali celo prve, najvišje ravni dogovorjenih izhodiščnih plač. Znani ste po svojem prepričanju, da ni prav, da bi rezultate prizadevanj za delavske pravice uživali tudi nečlani sindikata. “Resje. Od vseh zaposlenih v naših dejavnostih, okoli 8000do lO.OOOjih je, imamo 6000 članov. Moti me, daje precejšen del zaposlenih, ki pa niso naši člani, deležen pridobitev sindikatov, denimo po kolektivni pogodbi. Najbolj sporno zame pa je, da nimamo več članstva med šolanimi kadri, ki bi lahko s svojim znanjem in razgledanostjo sindikatu veliko pomagali. Pri pogajanjih potrebuješ tako tehnična kot ekonomska znanja, treba je obvladovati način pogajanj. Saj ne mislim, da pogajalci, ki jih imamo na voljo, ne bi dosegli enako dobrega sporazuma z delodajalci, vendar se morajo zanj bolj truditi, vložiti več naporov, boj z delodajalci je zanje trši. Ne nazadnje bi ti zaposleni s članarino finančno okrepili sindikat, ki številčno in finančno ni velik sindikat. Ko smo pred leti nekateri načenjali vprašanje razlikovanja med člani in nečlani pri uživanju priborjenih pravic, nas je bilo malo takih, ki smo se zavzemali zanj. Zdaj vse več ljudi v sindikatih meni, naj pravice, zapisane v zakonih, veljajo za vse zaposlene, kar pa bi sindikati dosegli več, naj bi veljalo le za njihovo članstvo. Nekaj priložnosti za razlikovanje med člani in nečlani sindikati sicer imamo že zdaj, vendar jih ne uporabljamo dovolj. Na primer: za solidarnostno pomoč za daljšo bolniško odsotnost sindikat predlaga delodajalcu, kdo bi bil upravičen do te pomoči. Sindikat predlaga tudi nečlane, saj solidarnost med delavci vendarle še živi, čeprav bi lahko pri tem zaposlenim nazorno pokazali, kaj pomeni biti član sindikata. Vendar bi to bil morda najbolj trd primer dokazovanja prednosti članstva v sindikatu. Neki naš članje nedavno dejal: 'Kakojih (nečlane, op. p.) ni sram, da odklonijo včlanjevanje v sindikat! Ko pa gre za pridobitve sindikata, ne rečejo, to so pridobitve sindikata, tega jaz ne bom koristil.’ No, mislim, da bodo ti ljudje prej ali slej začutili potrebo po včlanjevanju v sindikat, potrebo, da nekaj naredijo zase, ne pa samo čakajo na sadove prizadevanj drugih.” e. r. Izgube v pokojninski in zdravstveni blagajni Zvišanje prispevnih stopenj - nižje neto plače? Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije sta marca pripravila poslovni poročili za leto 2000. Prvi s 580 milijardami tolarjev in drugi z 270 milijardami tolarjev sta druga in tretja največja slovenska javnofinančna blagajna. Na podlagi rdečih številk v zaključnih računih teh dveh gigantov skušajo mnogi napovedovati, kakšne spremembe predpisov, ki določajo pravice delavcev iz obveznih socialnih zavarovanj, bo pripravila slovenska politika. Tako obvezno zdravstveno kot obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje čutita posledice staranja slovenskega prebivalstva. V Sloveniji je bil še leta 1993 delež prebivalstva, starejšega od 65 let, le 11,7 %. Leta 1999 -kratkih šest let kasneje, je bil 13,8 %. Podatki kažejo, da bo leta 2020 že 18,9 % prebivalstva, starejšega od 65 let. Starejših je več zaradi podaljševanja življenjske dobe, zniževanja rodnosti, migracije, brezposelnosti in drugih dejavnikov. Od leta 1990, ko je bilo v Sloveniji 384.094 upokojencev, je do leta 2000 njihovo število naraslo za okroglih 100.000, na 482.240. Staranje prebivalstva pa vpliva tudi na izdatke za zdravstveno oskrbo prebivalstva. S starostjo se namreč povečujejo zdravstvene težave in zato zdravstvena oskrba 65-letnika stane kar 4,5-krat več kot oskrba povprečnega zavarovanca! Prihodki in odhodki ter prejemki in izdatki ZPIZ in ZZZS leta 2000 v milijar-dah tolarjev________________________ ZPIZ ZZZS Prihodki 573,564 267,359 Odhodki 587,905 270,041 Primanjkljaj 14,341 3,042 Vrnjena posojila - 0,760 Zmanjšanje sredstev na računih 2,282 Razmerje primanjkljaj/prihodki 2,5 % 1,1 % ZPIZ mora k lanskemu primanjkljaju 14,3 milijarde prišteti še nekrito izgubo iz leta 1999 v višini 13,228 milijarde. Skupaj je ZPIZ imel konec leta 2000 izgube torej že za 27,569 milijarde tolarjev. Vse to seveda vpliva na likvidnost poslovanja pokojninske blagajne. Preprosto povedano: prihodki pokojninske blagajne so lani zadostovali le za izplačilo pokojnin le za enajst mesecev, za decembrske pokojnine si je ZPIZ denar moral sposoditi. Denar za pokojnine se nabira iz treh glavnih virov: - 41,2 % denarja zagotovimo zavarovanci s plačilom prispevne stopnje od naših bruto plač v višini 15,5 % (ta odstotek je nespremenjen že od leta 1996), - 24,3 % denarja zagotovijo delodajalci s prispevkom 8,85 % na bruto plače delavcev (leta 1996 seje delodajalska prispevna stopnja znižala s 6,65 % na 8,85 % bruto plač), - 26,8 % kot transfer državnega proračuna v pokojninsko blagajno; (s tem denarjem proračun prispeva za pokojnine, odmerjene ugodneje od splošnih pogojev (borčevske in izjemne pokojnine itd.). Drugi del proračunskega transfera pa se nanaša na kritje izpada prihodkov, kije v pokojninski blagajni nastal leta 1996 zaradi znižanja prispevne stopnje delodajalcev, katere cilj je bil nižja cena dela in zato več delovnih mest. Ne pozabimo: istega leta je država vpeljala davek na plače, s katerim je pokrila večji del izpada. Z novim pokojninskim zakonom je državni proračun prevzel vlogo rezervnega sklada pokojninske blagajne: kadar zmanjka denarja za pokojnine iz prispevkov, mora primanjkljaj pokriti proračun. Ta v glavnem svojo nalogo pošteno opravlja. Celo več: državni proračun namerava v sodelovanju s Kapitalsko družbo v naslednjih štirih letih sanirati izgubo ZPIZ iz let 1999 in 2000! Če je pokojninski zavod izgub že nekako vajen, pa je izguba v zdravstveni blagajni nekaj povsem novega. ZZZS je lani prvič zaključil poslovno leto z rdečimi številkami, ki jih bo pokril z denarjem iz poslovnega sklada. Toda zdravstvena blagajna ni vreča denarja brez dna. Staranje prebivalstva in zato stalna rast izdatkov za zdravstveno varstvo, visoke cene zdravil, izreden porast sredstev za plače zaposlenih v zdravstvu (zlasti za nekatere kategorije) so najpomembnejši vzroki za rdeče številke. Prispevne stopnje 1996-2000 v % hru-to plače;___________________________ ZPIZ ZZZS Prispevek delavca 15,5 6,36 Prispevek delodajalca 8,85 6,36 Prispevek delodajalca za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni 0,53 Prispevki skupaj 24,35 13,25 Skupna prispevna stopnja za obvezno zdra veno zavarovanje je bila leta 1992 kar 1 ^ >. Takrat je bilo namreč potrebno pokriti vCL_ tne primanjkljaje, ki so grozili z zlont°' Iravstvene blagajne in zdravstva na spa’. :leta 1993 seje trikrat znižala na 13%'* >evna stopnja je bila najnižja leta 1995. znašala 12,7 %. Od leta 1996 dalje pa/11"' i skupna prispevna stopnja nespremenje11 Rdeče številke v zaključnih računih ZP^ ZZZS navadno povzročijo zahteve p0);' , mju prispevne stopnje. Odločanje o vi-’1 ispevnih stopenj za obe obvezni zavaro«1 J rje neposredno povezano s plačami- Z mje prispevka delavcev namreč p01116 ■ ližanje neto plač! Po drugi strani pa_z. eno zavarovanje! Še pred nekaj1 lamreč običajni recept za izogibal1 J številkam ZZZS. g, XX) je namreč prostovoljno zdravsN nvanie nrevzelo nase že kar I 3>4 „ še ,avslVcnega zavarovanja. Če upoštevamo nii;Lenar' 'i11^6 plačujejo za samoplač-nih 6 Z^ravstvene storitve, je udeležba zaseb-22 7o/C*Slcv za zdravstvene programe že kar ske /c- PaJe na ravn' držav članic Evrop-277c'n te^a ne k' srnel> preseči! Vodstvo mj. ^ 'etos trdi, daje s sedanjo višino pre-zav 23 ^0P0'ndno prostovoljno zdravstveno na arovanje je dosežena povprečna raven fi-cl icae obremenjenosti posameznikov, ki jo °eeni socialni sloji že komaj zmorejo. Ce vevnajs*abše plačani višjih premij ne zmogli stv P a^evat‘’ bi razdrli prostovoljno zdrav-ne e.no zavarovanje in tako ostali brez zadost-pr®a zdravstvenega varstva. Zato da je bolj Ve merno zvišanje prispevne stopnje za ob-j , nv°. zdravstveno zavarovanje tako, da bi se 7 ^zjavnih sredstev ohranil na ravni približno drn •rUt° ^ružbcnega proizvoda. To pa je med nem ntl zaP'sano v lan' sprejetem nacional-sed Pro8ramu zdravstvenega varstva. Po be-.ah generalnega direktorja Franca Ko-la Pa bo ZZZS poslance pri razpravi o državnem proračunu za leto 2001 tudi opozorili, da skupščina ZZZS ne podpira krčenja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in da je pred krčenjem pravic potrebno opraviti celovito analizo in doseči širši družbeni konsenz prebivalcev Slovenije. Če se prispevna stopnja ne bi dvignila, naj bi bila namreč edina druga rešitev znižanje pravic do zdravstvenih storitev! Vodstvo zavoda je torej le poslušalo številne razprave sindikalistov iz sestave skupščine! Za leto 2001 ZZZS načrtuje 2,4 milijarde primanjkljaja, ki ga bo še mogoče pokriti s splošnim skladom. Toda za leto 2002 pa so menda, če ne bo spremembe prispevne stopnje, predvidene neizogibne resne likvidnostne težave. Vodstvo zavoda je zato izdelalo hipotetični model postopnega višanja prispevne stopnje od 1. 1. 2002 dalje, o katerem se bo najbrž leta 2001 razpravljalo in odločalo. Lučka Bohm Hipotetično izračunane skupne prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki bi, po ocenah ZZZS, sanirale finančni položaj obveznega zdravstvenega zavarovanja^_____________________________________________ LETO 2001 2002 2003 2004 Aktivni 13,25 % 13,82 % 13,82 % 14,41 % Upokojenci 5,76 % 6,01 % 6,01 % 6,27 % Kmetje (osnova katastrski dohodek) 19,93 % 20,79 % 20,79 % 21,68 % Kmetje (osnova PIZ) 6,36 % 6,63 % 6,63 % 6,92 % $ta rejši delavci v gostinstvu in turizmu Boljša zaščita starejših delavcev je nujna p V 8°stinstvu in turizmu so še posebej iz-stavljeni starejši delavci in delavke. Ali so 0/-no zaščiteni? Ali bi moral novi zakon iit^Hih razmerjih starejše delavce bolj zaš-sm * ^0t so zaščiteni danes? Za mnenje o tem $1 0 Povpraštili nekatere člane in funkcionarje O'kata delavcev gostinstva in turizma Slo-eniJe (SGiT). ^dopustno odpuščanje iz °sebnih razlogov Ivan Jurše, upokojeni sekretar SGiT Slovenije: Zaščita starejših delavk in delavcev v gostinstvu je bila doslej dobro urejena. To pa seveda ne pomeni, da je v novem zakonu o delovnih razmerjih ne bi veljalo še izboljšati. Problem pa ni toli-pe ko v zakonodaji kot v nje- sl . sPoštovanju. Zlasti mnogi zasebniki se po-|3 l“aj° na prefinjen način rešiti starejših de-Cg £ 'n namesto njih zaposliti mlade natakari-hi'hi bolj Privabljajo goste. Naj slabša možnost ip ,.a’ če bi po novem zakonu o delovnih raz-dei/1'b delodajalci dobili možnost odpuščanja ZadVCCV zarad' oset>nih razlogov. To bi bilo ^ elavke in delavce v gostinstvu in turizmu §e 0 nevamo, saj bi se možnosti za pritiske nanje Povečale. Delodajalci bi to lahko zlorabljali, j p ^ kriterij osebnih razlogov zelo raztegljiv Nedefiniran. Starejše delavke in delavce pa U'a v podjetjih zaščititi tudi sindikat. Zakon r4vko ščiti delavce samo, če ga ni možno izig-ut'- Pri nas pa imajo delavci največ proble- mov ravno zaradi tega, ker nekateri delodajalci zakone in kolektivne pogodbe izigravajo. Rešitev je v beneficirani delovni dobi Marjana Kovše, Unior turizem: Delavke in delavci v gostinstvu in turizmu moramo dolgo delati. Delo v naši dejavnosti je zelo težko in naporno, zato bi moralo biti beneficirano. Kako naj denimo natakarica zdrži vsak dan od jutra do večera oziroma do poznih nočnih ur na nogah do 58 leta starosti? Mnoge starejše delavke in delavce v naši dejavnosti pestijo poklicne bolezni, zato bi jih veljalo z novim zakonom o delovnih razmerjih bolj zaščititi. V našem podjetju teh problemov nimamo, saj podjetje spoštuje zakonodajo in kolektivne pogodbe. Mladi ne razmišljajo dovolj, da bodo tudi sami enkrat starejši Borut Črešnar, Unior Tfirižem: V našem podjetju starejši delavci nimajo problemov in so ustrezno zaščiteni. Morda bi veljalo starejše gostinske delavke in delavce pri zasebnikih bolj zaščititi, saj so bolj izpostavljeni. Menim, da bi bilo pravilno, če bi vprašanje zaščite starejših delavcev uredili v novem zako- nu o delovnih razmerjih. Res pa je, da tudi mlajši delavci v gostinstvu in turizmu ne razmišljamo dovolj o tem, da bomo tudi sami enkrat starejši. Morda bi potem tudi sami več storili za svojo večjo socialno varnost v zrelih letih. Sindikati moramo združiti moči Karmen Leban, sekretarka republiškega odbora SGiT Sloveni je: V večjih hotelih in podjetjih so starejši delavci zaščiteni po zakonu in kolektivni pogodbi. V povsem drugo kategorijo pa sodijo delav-______________ke in delavci v zasebnih lokalih, ki so bistveno slabše zaščiteni. Zasebni delodajalci zaposlujejo danes večino delavk in delavcev za določen čas. To jim omogoča, da delavke pogosto menjujejo. Večina delavk v zasebnem sektorju gostinstva je mlajših od 35 let. To je velik problem, ki bi ga bilo treba rešiti z novim zakonom o delovnih razmerjih. Starejše delavke v gostinstvu imajo velikokrat težave tudi s poklicnimi boleznimi (krčne žile, okvara hrbtenica itd.), zato so še težje zaposljive. Rešitev bo treba iskati v beneficirani delovni dobi. Naš sindikat si prizadeva, da bi se razmere izboljšale. Pri tem dobro sodelujemo z inšpekcijo dela, vendar pa se stvari le počasi premikajo na bolje. V novem zakonu o delovnih razmerjih zaščita starejših delavcev nikakor ne bi smela biti slabša, kot sojo uživali doslej. Najbolj nevarna je možnost odpovedi delovnega razmerja iz osebnih razlogov. Če to pride v zakon, bo brezposelnih še veliko več starejših delavcev, zlorab in kršitev pa bo še veliko več kot danes. Zato je nujno, da v razpravi o predlogu novega zakona o delovnih razmerjih vsi sindikati združimo svoje moči. Zbor Sindikata poklicnih gasilcev v Mariboru Gasilci so si znali izboriti pravice po kolektivni pogodbi V Javnem zavodu za zaščitno in požarno reševanje v Mariboru so se konec minulega tedna na svojem rednem zboru zbrali člani Sindikata poklicnih gasilcev. Pregledali so svoje delo v minulem letu ter se dogovorili za delo vnaprej. Uvodoma je predsednik Sindikata poklicnih gasilcev v zavodu Leon Pilinger povedal, da so se morali delavci zavoda v minulem obdobju boriti za svoje temeljne pravice oziroma za spoštovanje kolektivne pogodbe, ki so jo podpisali ž vodstvom zavoda. Da bo te pravice dosegli, so bili prisiljeni poseči po radikalnih oblikah sindikalnega boja in s svojimi zahtevami vendarle uspeli. Tako prejemajo sedaj plače po kolektivni pogodbi, prav tako pa vodstvo zavoda spoštuje druga določila kolektivne pogodbe. Pilinger je poročal tudi o drugih aktivnostih sindikata. Tako je sin- Največji problem nastaja zaradi tega, ker nekatere občine v okolici Maribora, s katerimi imajo poklicni gasilci sklenjene pogodbe o medsebojnem sodelovanju, doslej niso bile pripravljene izpolniti svojih obveznosti do zavoda. Zaradi tega so na eni strani prikrajšani poklicni gasilci, zlasti kar zadeva njihovo opremo in varnost pri delu, po drugi strani pa je ogrožena tudi ustrezna tehnična opremljenost zavoda. Občine pozabljajo na svoje obveznosti Kakor je povedal Čerče, zagotavlja 80 odstotkov sredstev za delovanje zavoda mestna občina Maribor, 13,25 odstotka naj bi zagotovilo ministrstvo za obrambo, 6,75 odstotka pa občine iz okolice Maribora, v katerih je zavod doslej izvajal in še izvaja zaščito in reševanje. Čeprav je zavod občinam že lani Udeleženci zbora so opozorili na nerešen problem financiranja javnega zavoda. dikat zavoda članom v stiski nudil solidarnostno pomoč, ob novem letu je obdaril otroke zaposlenih, poleg tega pa je sodeloval v celi vrsti akcij, od ogleda svetovne gasilske razstave do sodelovanja na športnih tekmovanjih. Zelo dobro je sindikat zavoda sodeloval tudi z območno organizacijo ZSSS v Podravju. Direktor zavoda Franc Čerče je dejal, daje svet zavoda potrdil lanskoletne poslovne rezultate. Opozoril je, da težave, ki so zavod pestile v preteklosti, še vedno niso rešene. Tako zavodu po finančnem načrtu za letošnje leto še vedno primanjkuje okoli 20 odstotkov sredstev. jeseni posredoval konkreten predlog za ureditev sofinanciranja, so to doslej storile le občine Hoče-Sliv-nica in Miklavž na Dravskem Polju, medtem ko v občinah Duplek, Pesnica, Rače-Fram, Starše in Selnica ob Dravi predlog zavoda že šest mesecev proučujejo. V občini Ruše pa so se odločili, da bodo zaščitno in reševalno službo organizirali sami. Če občine do 15. aprila ne bodo pokazale pripravljenosti za sofinanciranje zavoda, po Čerčeto-vih besedah zavod ne bo več mogel opravljati zaščitne in reševalne službe na njihovih območjih. Kakor je povedal Čerče, je zavod Leon Pilinger: Sindikat je po dolgotrajnih bitkah dosegel spoštovanje veljavne kolektivne pogodbe. pri pripravi predloga za financiranje svoje dejavnosti uporabil metodologijo, ki se uporablja za izračun požarne takse. Na osnovi teh kriterijev mestna občina Maribor prispeva za financiranje zavoda za vsakega svojega občana okoli 2000 tolarjev, medtem ko naj bi okoliške občine za vsakega svojega občana prispevale letno le okoli 500 tolarjev. Kakor kaže, pa se nekaterim še to zdi preveč. Javni zavod za zaščitno in požarno reševanje Maribor ima težave tudi zaradi tega, ker državni proračun še ni sprejet in zato še ni dobil poplačanih nekaterih zapadlih obveznosti, negotovo pa je tudi, koliko sredstev bo ministrstvo za obrambo zavodu namenilo letos. V prvih mesecih letošnjega leta zato zavod pestijo težave, ki jih, kakor je dejal Čerče, z lastnim delom pri vzdrževanju opreme in pri drugih opravilih blažijo delavci zavoda, za kar jim je direktor izrazil vse priznanje. Čerče, kije za krmilo zavoda poprijel sredi lanskega leta, je opozoril tudi, da se starostna struktura delavcev zavoda povečuje, zato se večajo tudi izostanki zaradi bolniškega staleža. Zato so potrebni dodatni napori za zagotovitev stalne pripravljenosti zavoda za izvrševanje svojega izjemno odgovornega poslanstva. Sindikat v zavodu je delal dobro Sekretar v območni organizaciji ZSSS v Podravju Jože Murko je povedal, daje sindikat v zavodu do ro deloval, pri reševanju vseh pr0 lemov in nalog pa mu je po strokov plati pomagala območna organi® cija ZSSS v Podravju. Izrazil je®' dovolj s tvo, daje sindikat v boju z spoštovanje kolektivne pogodbe us pel. Murko je prav tako izrazil razu mevanje za probleme, kijih ima ® vod, vendar pa je poudaril, da mo te probleme vodstvo podjetja res' v sodelovanju z ustanoviteljem in ob- činami v okolici Maribora. Nal°r sindikata pa je, da se bori za ekono® ski in socialni položaj delavcev ^ vztraja pri doslednem spoštovanj veljavne kolektivne pogodbe. Murko seje za dobro delo zabv lil tudi predsedniku Leu Pili"^ ju in zagotovil, da območna oT nizacija sindikatu v zavodu stoji tr no ob strani. * Pilinger je udeležence zbora , seznanil, da je vodstvo podjeu predlagalo spremembe kolektiv pogodbe v zavodu. Vodstvo je pre lagalo skrajšanje dopustov, s čm ^ pa se sindikat ni strinjal, zato b skladu s kolektivno pogodbo zac ^ delovati komisija za pomirjanju-^ kateri bosta dva predstavnika v stva in dva predstavnika sindika Ernest Šileč je kot prvi razp® . Ijavec opozoril, da delavci niso kh ^ če se starostna struktura zaposlu^. povišuje. Za to so odgovorni ti ki zavodu ne zagotovijo dovolj sm mL'v' c*a lahko zaposloval mlade. ‘,a vodstvo podjetja je apeliral, naj Pomanjkanju sredstev ne pose-W v pravice delavcev. Dejal je, da • zuPani in direktorji zavoda me-lj.UJeJO, samo tistih, ki iz ozadja kro-J° usodo zavoda, nihče ne zame-J i dec Jc prav tako dejal, da za-Posiem niso zadovoljni s sedanji-1 razmerami, saj se morajo za vsa-0 stvar boriti, ker zaradi neureje- Udeleženci zbora so ugovarjali, da njihovih plač ni mogoče primerjati z republiškim povprečjem, temveč s plačami poklicnih gasilcev v drugih mestih, denimo v Ljubljani. Še zlasti pa so poudarjali, da sindikat nima njihovega mandata, da bi v pogajanjih z vodstvom odstopal od pravic, kijih imajo. Dominika Kotnik pa je opozorila na različen ekonomski položaj delavcev v zavodu. Kritična je bila tudi do sindikata v zavodu, ki se po njenih besedah premalo zavzema za boljši položaj delavcev v dnevni službi. Aleksander Ogrizek je bil kritičen zlasti do tega, da delavci, ki zavodu s svojim delom pri vzdrževanju in na drugih področjih veliko prihranijo, niso deležni pohvale in nagrade. Direktorje v zvezi s tem pojasnil, da so delavci deležni pohvale skozi osebne ocene, žal pa so sredstva za nagrajevanje omejena, zato delavci pohvale ne čutijo ustrezno tudi v svojem žepu. .avslfe93 zaupnika za ki HVje in varnost pri delu, /0®a ne čakajo lahke na-\/oiu’ so delavci na tajnih hajatl izvolili Marjana Do- j8a financiranja zavodu primanj-op^6 sredstev tudi za najnujnejšo st/6^0 'n Prenovo tehničnih sred-2 .Nu srečo smo si vsaj delavci n ' oboriti svoje pravice, ki nam jtil ,vi 'X> ^luktivni pogodbi,” je de-llec in požel aplavz sodelavcev. ?e/° gasilcev je težko odgovorno ln>. Kozarič je opozoril, da de Poklicni gasilci samo navi-Skn Vei- dopusta kot drugi, dejan-,a,PaJe to posledica dejstva, da de-;h v turnusih ne glede na nedelje Plaznike. ]j 0 so udeleženci zbora opozori-^ neustrezen ekonomski položaj (jP^lenih.je direktor postregel s potov 0rn' da-ic znašula povprečna os-Ka |na Pbtča v zavodu brez minule-,0, ^januarju 2001 okoli 175.000 arJev bruto. Po Čerčetovih bese-to nad povprečjem v državi. Se Zastarela oprema zmanjšuje varnost gasilcev Kakor je dejal Jože Žohar, je velik problem zavoda zastarela oprema, kije zaradi pomanjkanja sredstev ni mogoče ustrezno obnavljati. Denarja pa zmanjkuje tudi za ustrezno izobraževanje delavcev. Več razpravljavcev je menilo, da bi morali s problemi financiranja zavoda seznaniti javnost. Leon Pi-linger je v zvezi s tem povedal, da je sindikat že večkrat od pristojnih zahteval rešitev tega problema. Če ustanovitelji in drugi pristojni ne bodo poskrbeli za nemoteno financiranje zavoda, bo sindikat za zaščito pravic delavcev prisiljen uporabiti ostrejše oblike sindikalnega boja. Zbor so končali z razglasitvijo rezultatov volitev za delavskega zaupnika za zdravje in varstvo pri delu, ki sojih izvedli vsi zaposleni v zavodu. Na to odgovorno dolžnost so izvolili Marjana Dobaja. Ne čaka ga lahko delo, saj zavodu primanjkuje sredstev za sodobno opremo. Od nje pa je v veliki meri odvisna varnost poklicnih gasilcev. T. K. Dragocena strokovna pomoč območne organizacije ZSSS v Podravju jc ^redsednik Sindikata poklicnih gasilcev v Mariboru Leon Pilinger Vek3 Zhoru 0Prav>uil sekretarko območne organizacije ZSSS v Podravju i Koslavo Krašovec, rekoč, daje v Ljubljani na seji predsedstva ZSSS, b 0,11 in pesmijo. Na podlagi te izkušnje bomo seminarje vsekakor še tudi niZ'rak' Pripravili bomo teme, ki bodo ustrezale skupnim ciljem. Želimo h tla bi na seminarje prišlo še več sindikalnih zaupnikov. Miloš Mikolič, sekretar Slovenci delo vrednotimo zelo visoko i----------1 Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj je prejšnji teden predstavil publikacijo Poročilo o človekovem razvoju Slovenija 2000-2001. Publikacijo sta uredila Matjaž Hanžek in Marta Gregorčič, s prispevki pa sodelujejo številni strokovnjaki in publicisti. V več zaporednih prispevkih bomo predstavili ugotovitve, ki zadevajo delavce in njihove organizacije. Vrsta kulturnih kazalcev kaže nezadovoljivo sliko razvoja. Kljub relativno dobri materialni razvitosti Slovenije je ocena kakovosti življenja prebivalcev nizka: ljudje so nezadovoljni zlasti z življenjem, finančnim položajem, zdravjem ... Primerjava ocen različnih področij sedaj in pred petimi leti kaže tudi na nezadovoljstvo z razvojem. Podobno velja tudi za oceno demokracije in spoštovanja človekovih pravic. Potrebna je rekonceptualizacija dela in pomena dela. Prebivalci Slovenije značilno visoko vrednotijo delo - kot osnovni smisel življenja posameznika. Zato so potrebne take razvojne politike, ki bodo vključevale zahteve prebivalcev ali zahteve preusmerjale v drugačne oblike. Delo prebivalcem Slovenije ni le plačana zaposlitev, je tudi vključevanje v družbo, daje možnost odločanja in sodelovanja, omogoča socialne stike. Izguba zaposlitve ne pomeni le izgube materialne neodvisnosti, ampak tudi možnosti za vključenost in participacijo. Pripravit: FK Stavka v družbi Kompas Hoteli Slovenj Gradec Konec minulega tedna so začeli stavkati delavci v družbi Kompas Hoteli Slovenj Gradec. Stavkajoči terjajo izplačilo februarskih plač in vse neizplačane razlike v plačah in regresih za pet let nazaj. Delavke in delavci tudi zahtevajo, da vodstvo podjetja prekliče sklepe o začasnih presežkih, s katerim je večino od 18 zaposlenih, kolikor jih dela v podjetju, poslalo domov na čakanje. Vodstvo podjetja stavkovnih zahtev ni izpolnilo, ampak vložilo predlog za uvedbo stečajnega postopka. Po mnenju sekretarja območne organizacije ZSSS na Koroškem Lojzeta Raška je vzrokov za težave v družbi več. V prvi vrsti gre za posledice denacionalizacije, pa tudi neustrezno poslovno politiko družbe in še kaj. Ker je hotel v središču Slovenj Gradca zaprt, delavke in delavci stavkajo v Pizzeriji. Kakor pravi Raško, so zaposleni odločeni, da bodo stavkali do izpolnitve stavkovnih zahtev. Ker so mnogi delavci zaradi neizplačanih plač v hudi finančni stiski, so se za pomoč obrnili tudi na Rdeči križ in na center za socialno delo. Delavci na vsak način želijo končati agonijo, v kateri so se znašli. Da bi si zagotovili socialno varnost vsaj na zavodu za zaposlovanje, želijo pospešiti stečajni postopek. Potem bodo vsaj vedeli, pri čem so. Zahtevajo pa, da jim vodstvo podjetja pred stečajem izplača plače za že opravljeno delo. r. k. nej h začeli delovati, za zdaj je še WS|ia tudi pravnoformalna pot, , kateri bi iz Almire, ki se po-reYa\izvlekli zdravo jedro. Dob-hio k • za zaP0Slene tii, so sa-‘,J°lj ali manj slabe.” delavcev in sindikat ;a zahtevala, naj uprava t0ri vse, da bi ljudi prezaposlili. V sindikatu trdijo, da ste tovrstno pomoč obljubili.” “Obljubil sem, da se bomo potrudili, in to bomo tudi storili, čeprav ne morem zavajati kolektiva in mu vlivati kakšnega velikega upanja. Dela v Sloveniji v tekstilni industriji ni. Bi ga morda našli drugje, v elektroindustriji, ki izdeluje sestavne dele za avtomobilsko industrijo? Morda, poskusili bomo vse, da bi ga našli. Toda kolektiv Almire je sorazmerno star. Ženske, ki imajo več kot 20 let delovne dobe za šivalnim strojem, so precej iztrošene. Rabe je zahteval tudi podatke o sta- rosti ljudi, ki bi jih zaposlil. S tem sem vse povedal. Če ne bi bilo vizije, ki smo jo postavili, se pravi ohranitev pletilstva, blagovne znamke Almira ne bi bilo smiselno nadaljevati. No, nekaj je tudi, če bo Rabe za par let zaposlil omenjenih 50 delavk.” S. R. '£a "Fantje, ne boste verjeli, kaj sem malo prej slišal po radiu!” je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi veselo vzkliknil rezkar Vili. “Če vam povem, boste padli v nezavest! ” "Vili, če bi bila jaz na tvojem mestu, se ne bi javno hvalila s tem, da v službi poslušam radio," je pikro pripomnila Sonja iz računovodstva. “Če bo za to zvedel direktor, se ti ne piše dobro!” “Sonja, meni ni treba, tako kot tebi, v službi premetavati številk po papirju,” se je takoj znašel Vili. “Jaz premetavam po svojem rezkarskem stroju tridesetkilogramske jeklene osi. In pri tem me, bog naj mi bo priča, poslušanje radia prav nič ne ovira. Kadar slišim kaj spodbudnega, denimo tako kot danes, dobim nov elan za delo!” “Le kdaj ti slišiš spodbudnega po radiu?" je zmajal z glavo strugar Lojze. “Jaz po radiu in televiziji nisem slišal kaj takšnega, česar bi se delavci lahko razveselili, že več mesecev, da ne rečem let!” “Sonja in Lojze, nehajta že in pustita Viliju do besede. Naj pove, kaj tako spodbudnega je slišal po radiu!" je Lojzetu skočil v besedo skladišnik Rudi. “Vili, na dan z besedo!” “Če verjamete ali ne, po radiu so povedali, da je danes zasedal državni zbor. Poslanci so sklenili, da bodo po zgledu trgovk in trgovcev, ki morajo po novem pravilniku o obratovalnem času prodajaln delati tudi ob nedeljah in praznikih, tudi sami delali v.«' nedelje in vse praznike do konca mandata. Ugotovili so, da bodo imeli ob nedeljah in praznikih več miru, zato se bodo lahko zbrano in temeljito posvetili prilagajanju naše zakonodaje pravnemu redu v Evropski uniji." “Ne nas basat! Kaj takšnega?" smo zakričali vsi v en glas. “Če ne bi slišali na lastna ušesa, ne bi mogli verjeti!" “Fantje dragi, jaz sem vam vedno pravil, da naši poslanci niso slabi ljudje,” je dejal Vili. “Saj smo jih vendar izvolili mi. Mi - ljudstvo!” “Kaj pa vlada?” je zanimalo Rudija. “Ali bodo tudi ministri hodili poročat na nedeljske seje državnega zbora." “Seveda!” je dejal Vili. “Pa ne samo to. Premier je ugotovil, da so ministri ob četrtkih preveč zasedeni, zato bodo seje vlade poslej ob sobotah, ob nedeljah pa bodo ministri poročali poslancem v državnem zboru.” “Neverjetno!" smo dahnili vsi v en glas. “Na predlog ministrice za gospodarstvo Tee Petrin, ki je velika prijateljica nedeljskega dela, ker je menda izjemno produktivno, so se vsi ministri in poslanci za delo ob sobotah, nedeljah in praznikih odpovedali plačilu nadur ali kakršnihkoli drugih nadomestil,” je nadaljeval Vili. “Dokler zadnji delavec v tej deželi ne bo dobil plačanih vseh nadur, ki jih je opravil, tudi poslanci odklanjajo kakršnokoli nadomestilo za delo ob nedeljah in praznikih." “Torej so ministri in poslanci končno doumeli, da morajo biti zgled ljudstvu in ne obratno,” je dejal mizar Tone. “Tako je!" je pribil Vili. “Ministri so sklenili, da se s službenimi vozili ne bodo več vozili po privatnih opravkih, da službenih telefonov ne bodo več uporabljali v zasebne namene, na ne bodo več razmetavali denarja za službena kosila in da bodo nasploh varčevali na vsakem koraku. Poslanci pa so se že odpovedali dodatkom za članstvo v odborih državnega zbora. Dokler država ne bo prepolovila dolga, bodo poslanci in ministri po lastni odločitvi prejemali samo 70-odstotne plače." “Ej, fantje, zdaj pa so zarezali, ali ne ? ” je presenečeno dejal kurir Peter. “Verjetno vidijo, da nas drugače ne bodo vzeli v Evropsko unijo.” "To pa še ni vse!” je nadaljeval Vili. “Na današnji zgodovinski seji je državni zbor sklenil tudi, da bodo ob sobotah, nedeljah in praznikih delali tudi sodniki in tožilci. Dokler naša sodišča ne bodo odpravila zaostankov, ne bo mogel noben sodnik na dopust. Menda so takšen sklep državnemu zboru predlagali sodniki sami.” V. “Fantastično!" je vzkliknil Tone. “Kaj se da vse storiti, če ljudje stopijo skupaj! ” “Še bolj so se izkazali načelniki oddelkov v upravnih enotah," je dejal Vili. “Odločili so se, da bodo ob sobotah, nedeljah in praznikih sami dežurali in sedli za šalterje, saj delavke, ki imajo ves teden uradne ure, tega ne bi zmogle. Z delom ob sobotah, nedeljah in praznikih pa bodo načelniki oddelkov v upravnih enotah skrajšali vrste pred uradi za izdajanje osebnih izkaznic, potnih listov, lokacijskih in gradbenih dovoljenj in podobno. Za nobeno dovoljenje na upravni enoti ne bo treba po novem čakati več kot petnajst minut. Na ta način bo uprava prispevala, da se bo dvignila produktivnost v gospodarstvu.” “Saj ne morem verjeti svojim ušesom," je dahnil Rudi. “Za lokacijsko in gradbeno dovoljenje za garažo sem zadnjič stal v vrsti šest ur. Nato po sem moral še v sedem uradov, kjer sem čakal vedno še po dve uri. In sedaj, Vili, slišim, da bo vse to mogoče urediti v petnajstih minutah!" “Seveda, ” je dejal Vili. “Odslej naprej ne bodo več od vrat do vrat potovali ljudje, temveč papirji in računalniški podatki. Občan bo vse, kat bo potreboval, dobil na enem mestu, in to tako rekoč takoj. To v času interneta ni več noben problem.” “Kako pa bo pri zdravnikih?” je nejeverno vprašala Špela. “Ali bomo tam še morali čakati ure in ure v vrstah.” “Kje pa?" je zamahnil z roko Vili. “Tudi zdravniki so se odločili, aa bodo sledili zgledu 90.000 delavk in delavcev v trgovini, zato bodo tudi sami delali ob sobotah in nedeljah, da o nadurah sploh ne govorim. Zdravniki se bodo organizirali tako, da bo vsak pacient sprejet najkasneje v petnajstih minutah. Samo tisti bodo morali čakati, ki bodo zdravniku ah sestri pomolili pod nos plavo kuverto. Za takšne ne bo več milosti." “Kako pa bo v privatnih ambulantah!” “To je pa drugo. Tam je mogoče pričakovati daljše vrste, ker zdravniki v privatnih ambulantah ne bodo imeli časa ordinirati," je pojasnil Vili-“Preveč bodo zaposleni v javni zdravstveni službi! ” “Kaj pa menedžerji? Ali se bodo tudi oni vključili v to akcijo?" je ~a' nimalo Petra. “Seveda! ” je kot iz topa ustrelil Vili. “Namesto obveznega golfa bodo vsako nedeljo imeli sejo upravnega odbora gospodarske zbornice. Na njo] se bodo pogovarjali, kako bi povečali plače in pravice delojemalcev, d(l bi delavce bolj stimulirali za dobro delo. Gospodarska zbornica se ne bo več zavzemala za zmanjševanje delavskih pravic, ker to delavce demotivira, temveč za njihovo povečevanje! Realno je mogoče pričakovati, da se bodo delavske plače še ta mesec dvignile!" “Kje pa bodo dobili denar?" je presenečeno vprašal Rudi. ^ “Ti pa si bučko? Le kje?” se je zasmejal Vili. “Sebi bodo zmanjšal1 plače po individualnih pogodbah, poleg tega pa se bodo odpovedali vseth privilegijem. Poslanci bodo plače znižali tudi sebi, sodnikom, ministrom, zdravnikom in najvišjim državnim funkcionarjem. Tako bo v državni blagajih ostalo toliko denarja, da bodo plače delavcem lahko podvojili, pa še la razvojne investicije bo nekaj ostalo." “Fantje, kruci fiks, kaj še sedimo tukaj!" je vzkliknil Rudi. “Če je tako, moramo tudi mi pljuniti v roke. Zdaj smo končno na dobri in praV poti. Danes bom dvakrat presegel normo, pa če delam do polnoči! ” “Tako je! " smo vzkliknili vsi v en glas in vstali ter se napotili nazaj "a delo, čeprav se čas za malico še ni iztekel. “Čakajte, čakajte, fantje, kaj vas je pa pičilo!" se je razburil Vili. “Le kaj?" je dejal Rudi. “Če so se končno poslanci, ministri, sodnik1 in drugi odločili, da bodo rešili naše gospodarstvo, potem je prav, jih tudi delavci zagrabimo za delo, saj smo si za to ves čas prizadevali! ” , “Počasi, počasi, fantje!” je razburjeno dejal Vili in krilil z rokami. “ShJ vam ni treba vsega vzeti tako resno. Včasih po radiu povedo tudi kaj takšnega, kar ni res!” “Kako to misliš? ” smo zavreščali vsi v en glas. “Kako, kako!" se je začel izmotavati Vili. “Danes je 1. april!" “O, ti hudičevo seme! ” je zarjovel Rudi in se zapodil za Vilijem. Vili bi jih pošteno dobil po hrbtu, če je ne bi ucvrl, kar so ga nesle noge. Zraveh pa je kričal: “Saj nisem jaz kriv, če je laž vse, kar bi moralo biti res!^ Pepelka Pepelka, ki je dočakala 75 let, je večino dni je preživljala v gugalniku na verandi z mačkom Bobom v naročju. Njen lepi princ, s katerim je srečno živela dolga leta, je že pred leti umrl. Nekega dne jo je obiskala dobra vila. “Ker že leta in leta živiš vzorno, si zaslužiš, da ti izpolnim tri skrite želje,” ji je rekla. Pepelka si najprej zaželi, da bi bila bogata, in dobra vila njen gugalnik v trenutku spremeni v čisto zlato. Njena druga želja je bila, da bi bila spet mlada in lepa, in vila ji usliši tudi to. “In kakšna je tvoja tretja želja?" “Da se moj maček spremeni v prijaznega, mladega in lepega moškega." Vila ji izpolni tudi to željo in pred Pepelko je naenkrat stal najlepši fant, kar jih je kdaj videla. Pepelka se je vili za vse to zahvalila in ta je odšla. jft Ko je začarano strmela v Boba, jo je ta objel in rekel: “Sedaj ti je verjetno žal, da sl pred leti dala kastrirati." Zdravih “Gospod doktor, kako naj jemljem ta zdravi^’ “Na dan lahko vzamete trikrat po eno ta po potrebi.” -f “Oprostite: ali po veliki ali po mali potrt1' Razpis seminarja Naučimo se pogajati VSEBINA Cena seminarja znaša 13.000 tolarjev za posameznega udeleženca. Prijavnici za seminarje treba priložiti potrdilo o plačilu kotizacije. Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije št. 50101 -678-47511. Na virmanu pod namen nakazila pripišite “Seminar, sklic na številko 26”. Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS Opomba: Prosimo, da podatke izpolnite natančno in čitljivo, ker smo vam po zakonu o DDV dolžni izstaviti račun o plačilu kotizacije. Hvala za razumevanje. PRIJAVNICA za seminar NAUČIMO SE POGAJATI, 8. maj 2001 Ime in priimek:................ Datum rojstva:................. Izobrazba, stopnja izobrazbe: Zaposlitev:.................... - naziv in naslov družbe:...... a| l® bistvo pogajanj (Kdaj so pogajanja primerna oblika reševanja hthktov. Pogajanja kot proces in pogajalski kontinuum. Stopnje v po- - paial®kem procesu.) te 9aialski proces (Ključni pomen priprav za uspešna pogajanja. Določi-iakk h oz'roma c'liev pogajanj. Vrste, prednosti in pomanjkljivosti poga-q . 'o strategij. Pomen informacij za pripravo na pogajanja. Vloge v po-a jalski skupini. Začetek in trajanje pogajanj. Lokacija pogajanj. Pristoj- - Za” po9aialcev-) v c®tek pogajanj (Pomen prvega vtisa ob začetku pogajanj. Obvezne - |sSkeabln® začetka pogajanj.) Kanje sporazuma (Dokazovanje utemeljenosti svoje pozicije, nakazo-nl® novih možnosti. Predlaganje novih rešitev. Kako prepričati nasprot-Sip’ da,'rnarno prav. Koncesije - obseg in način dajanja. Etika pogajanj. ' Sk7aulica v P°9ajaniib - vzroki in način preseganja.) ®nitev sporazuma in zaključek pogajanj (Kdaj je pravi čas za za-JUcevanje sporazuma. Tehnike zaključevanja. Oblikovanje sporazuma. ' Po ?ne sestavine sporazuma. Zaključek pogajanj.) c 9aia|ci kot osebnosti (Katere so zaželene lastnosti dobrih pogajal-t ^ Katere lastnosti so škodljive. Pogajalski stili in njihovi učinki. Osnove 0riJ® potreb in njihovo delovanje na obnašanje v pogajanjih.) se i,^ ni izvajalec: dr. Bogdan Kavčič, univerzitetni profesor, avtor knjig: Kako WrŽe.šno Pogajati (1992) ter Spretnost pogajanja (1996) in številnih stro-Prjj''o c|ankov o pogajanjih. Sln'2a seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih katov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, najkasneje do 26. aprila 2001. - delovno mesto:............... Točen naziv in naslov plačnika: Davčna številka plačnika:..................... Naziv sindikata dejavnosti, katerega član ste: Član sveta delavcev: DA NE Funkcije v sindikatu podjetja oz. zavoda:........... Predsednik sindikata podjetja: DA NE Drugo (navedite):................................... Funkcije na drugih ravneh sindikalne organiziranosti: V sindikatu dejavnosti (navedite):..................................... V območni organizaciji ZSSS (navedite):................................ Žig in podpis odgovorne osebe , datum:............ ZAKON 0 VARNOSTI IN ZDRAVJU pri delu ZA DELO SVETOV DELAVCEV DELAVSKIH ZAUPNIKOV (S KONKRETNIMI NAVODILI) £0VI ZAKON 0 VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU PRINAŠA PRISTOJNOSTI IN ODGOVORNOSTI TUDI ZA PREDSTAVNIKE delavcev v družbi, pri vašem izobraževanju na tem področju vam bo v pomoč pRIR0ČNIK, KI JE PRAVKAR IZŠEL Avtor navodil: Milan UTR0ŠA, izvršni sekretar predsedstva ZSSS l^ročnik ^'9 in podpis 9atum______________________________________ SSjgpvorna oseba " r ____ 5gygni zavezanec da ne__________davčna St.: Statična številka __ felefon ______________________ f^ima d.o.0.. Nadgoriška 39, 1231 Lj- Črnuče reg. vpisa: 1/4400/00 Tem. sodišče v Ljubljani; matična št: 5338654; 0sn. kap.: 1.500.000 SIT; davčna št: 51203766; žiro račun: 50106-601-8516 D A NAROČAMO ZAKON 0 VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU PRIROČNIK ZA DELO SVETOV DELAVCEV, DELAVSKIH ZAUPNIKOV (s konkretnimi navodili) Število Izvodov a 8000 SIT Naročeno bomo plačali v zakonitem roku! DDV Je vračunan v ceno. izpolnjeno naročilnico lahko pošljete na naslov: ali faks: 01 / 56145 72. “Fantje, ne boste verjeli, kaj sem malo prej slišal po radiu! ” je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi veselo vzkliknil rezkar Vili. “Če vam povem, boste padli v nezavest! ” “Vili, če bi bila jaz na tvojem mestu, se ne bi javno hvalila s tem, da v službi poslušam radio," je pikro pripomnila Sonja iz računovodstva. “Če bo za to zvedel direktor, se ti ne piše dobro!” “Sonja, meni ni treba, tako kot tebi, v službi premetavati številk po papirju," se je takoj znašel Vili. “Jaz premetavam po svojem rezkarskem stroju tridesetkilogramske jeklene osi. In pri tem me, bog naj mi bo priča, poslušanje radia prav nič ne ovira. Kadar slišim kaj spodbudnega, denimo tako kot danes, dobim nov etan za delo!" “Le kdaj ti slišiš spodbudnega po radiu?” je zmajal z glavo strugar Lojze. "Jaz po radiu in televiziji nisem slišal kaj takšnega, česar bi se delavci lahko razveselili, že več mesecev, da ne rečem let!” “Sonja in Lojze, nehaj- Iz dnevnika delavca Jožeta Prvi april ta že in pustita Viliju do besede. Naj pove, kaj tako spodbudnega je slišal po radiu!" je Lojzetu skočil v besedo skladišnik Rudi. “Vili, na dan z besedo! ” “Če verjamete ali ne, po radiu so povedali, da je danes zasedal državni zbor. Poslanci so sklenili, da bodo po zgledu trgovk in trgovcev, ki morajo po novem pravilniku o obratovalnem času prodajaln delati tudi ob nedeljah in praznikih, tudi sami delali vse nedelje in vse praznike do konca mandata. Ugotovili so, da bodo imeli ob nedeljah in praznikih več miru, zato se bodo lahko zbrano in temeljito posvetili prilagajanju naše zakonodaje pravnemu redu v Evropski uniji.” “Ne nas basat! Kaj takšnega?” smo zakričali vsi v en glas. “Če ne bi slišali na lastna ušesa, ne bi mogli verjeti!” “Fantje dragi, jaz sem vam vedno pravil, da naši poslanci niso slabi ljudje,” je dejal Vili. “Saj smo jih vendar izvolili mi. Mi - ljudstvo!” “Kajpa vlada?” je zanimalo Rudija. “Ali bodo tudi ministri hodili poročat na nedeljske seje državnega zbora.” “Seveda!” je dejal Vili. “Pa ne samo to. Premier je ugotovil, da so ministri ob četrtkih preveč zasedem, zato bodo seje vlade poslej ob sobotah, ob nedeljah pa bodo ministri poročali poslancem v državnem zboru.” “Neverjetno! ” smo dahnili vsi v en glas. “Na predlog ministrice za gospodarstvo Tee Petrin, ki je velika prijateljica nedeljskega dela, ker je menda izjemno produktivno, so se vsi ministri in poslanci za delo ob sobotah, nedeljah in praznikih odpovedali plačilu nadur ali kakršnihkoli drugih nadomestil," je nadaljeval Vili. “Dokler zadnji delavec v tej deželi ne bo dobil plačanih vseh nadur, ki jih je opravil, tudi poslanci odklanjajo kakršnokoli nadomestilo za delo ob nedeljah in praznikih." “Torej so ministri in poslanci končno doumeli, da morajo biti zgled ljudstvu in ne obratno,” je dejal mizar Tone. “Tako je!" je pribil Vili. “Ministri so sklenili, da se s službenimi vozili ne bodo več vozili po privatnih opravkih, da službenih telefonov ne bodo več uporabljali v zasebne namene, na ne bodo več razmetavali denarja za službena kosila in da bodo nasploh varčevali na vsakem koraku. Poslanci pa so se že odpovedali dodatkom za članstvo v odborih državnega zbora. Dokler država ne bo prepolovila dolga, bodo poslanci in ministri po lastni odločitvi prejemali samo 70-odstotne plače.” "Ej, fantje, zdaj pa so zarezali, ali ne?" je presenečeno dejal kurir Peter. “Verjetno vidijo, da nas drugače ne bodo vzeli v Evropsko unijo." “To pa še ni vse!" je nadaljeval Vili. “Na današnji zgodovinski seji je državni zbor sklenil tudi, da bodo ob sobotah, nedeljah in praznikih delali tudi sodniki in tožilci. Dokler naša sodišča ne bodo odpravila zaostankov, ne bo mogel noben sodnik na dopust. Menda so takšen sklep državnemu zboru predlagali sodniki sami.” “Fantastično!" je vzkliknil Tone. "Kaj se da vse storiti, če ljudje stopijo skupaj!" “Še bolj so se izkazali načelniki oddelkov v upravnih enotah," je dejal Vili. “Odločili so se, da bodo ob sobotah, nedeljah in praznikih sami dežurali in sedli za šalterje, saj delavke, ki imajo ves teden uradne ure, tega ne bi zmogle. Z delom ob sobotah, nedeljah in praznikih pa bodo načelniki oddelkov v upravnih enotah skrajšali vrste pred uradi za izdajanje osebnih izkaznic, potnih listov, lokacijskih in gradbenih dovoljenj in podobno. Za nobeno dovoljenje na upravni enoti ne bo treba po novem čakati več kot petnajst minut. Na ta način bo uprava prispevala, da se bo dvignila produktivnost v gospodarstvu." “Saj ne morem verjeti svojim ušesom,” je dahnil Rudi. “Za lokacijsko in gradbeno dovoljenje za garažo sem zadnjič stal v vrsti šest ur. Nato pa sem moral še v sedem uradov, kjer sem čakal vedno še po dve uri. In sedaj, Vili, slišim, da bo vse to mogoče urediti v petnajstih minutah!” “Seveda,” je dejal Vili. “Odslej naprej ne bodo več od vrat do vrat potovali ljudje, temveč papirji in računalniški podatki. Občan bo use, kar bo potreboval, dobil na enem mestu, in to tako rekoč takoj. To v času interneta ni več noben problem." “Kako pa bo pri zdravnikih?" je nejeverno vprašala Špela. “Ali bomo tam še morali čakati ure in ure v vrstah.” “Kje pa?” je zamahnil z roko Vili. “Tudi zdravniki so se odločili, da bodo sledili zgledu 90.000 delavk in delavcev v trgovini, zato bodo tudi sami delali ob sobotah in nedeljah, da o nadurah sploh ne govorim. Zdravniki se bodo organizirali tako, da bo vsak pacient sprejet najkasneje v petnajstih minutah. Samo tisti bodo morali čakati, ki bodo zdravniku ah sestri pomolili pod nos plavo kuverto. Za takšne ne bo več milosti.” "Kako pa bo v privatnih ambulantah! ” “To je pa drugo. Tam je mogoče pričakovati daljše vrste, ker zdravniki v privatnih ambulantah ne bodo imeli časa ordinirati,” je pojasnil Vili-"Preveč bodo zaposleni v javni zdravstveni službi!” “Kaj pa menedžerji? Ali se bodo tudi oni vključili v to akcijo?" je zanimalo Petra. “Seveda!" je kot iz topa ustrelil Vili. “Namesto obveznega golfa bodo vsako nedeljo imeli sejo upravnega odbora gospodarske zbornice. Na njej se bodo pogovarjali, kako bi povečali plače in pravice delojemalcev, da bi delavce bolj stimulirali za dobro delo. Gospodarska zbornica se ne bo več zavzemala za zmanjševanje delavskih pravic, ker to delavce demotivira, temveč za njihovo povečevanje! Realno je mogoče pričakovati, da se bodo delavske plače še ta mesec dvignile! ” “Kje pa bodo dobili denar? " je presenečeno vprašal Rudi. "Ti pa si bučko? Le kje?" se je zasmejal Vili. “Sebi bodo zmanjšali plače po individualnih pogodbah, poleg tega pa se bodo odpovedali vsem privilegijem. Poslanci bodo plače znižali tudi sebi, sodnikom, ministrom-zdravnikom in najvišjim državnim funkcionarjem. Tako bo v državni blagajn' ostalo toliko denarja, da bodo plače delavcem lahko podvojili, pa še za razvojne investicije bo nekaj ostalo." “Fantje, kruci fiks, kaj še sedimo tukaj!" je vzkliknil Rudi. “Če je tako, moramo tudi mi pljuniti v roke. Zdaj smo končno na dobri in pravi poti. Danes bom dvakrat presegel normo, pa če delam do polnoči! “Tako je! ” smo vzkliknili vsi v en glas in vstali ter se napotili nazaj na delo, čeprav se čas za malico še ni iztekel. “Čakajte, čakajte, fantje, kaj vas je pa pičilo!" se je razburil Vili-“Le kaj?" je dejal Rudi. “Če so se končno poslanci, ministri, sodnik' in drugi odločili, da bodo rešili naše gospodarstvo, potem je prav, da tudi delavci zagrabimo za delo, saj smo si za to ves čas prizadevali! “Počasi, počasi, fantje!" je razburjeno dejal Vili in krilil z rokami- “M vam ni treba vsega vzeti tako resno. Včasih po radiu povedo tudi kaj tak' snega, kar ni res!” "Kako to misliš?” smo zavreščali vsi v en glas. “Kako, kako!” se je začel izmotavati Vili. “Danes je L april!” . “O, ti hudičevo seme!" je zarjovel Rudi in se zapodil za Vilijem. Vih ” jih pošteno dobil po hrbtu, če je ne bi ucvrl, kar so ga nesle noge. Zraven pa je kričal: "Saj nisem jaz kriv, če je laž vse, kar bi moralo biti res! Pepelka Pepelka, kije dočakala 75 let, je večino dni je preživljala v gugalniku na verandi z mačkom Bobom v naročju. Njen lepi princ, s katerim je srečno živela dolga leta, je že pred leti umrl. Nekega dne jo je obiskala dobra vila. "Ker že leta in leta živiš vzorno, si zaslužiš, da ti izpolnim tri skrite želje," ji je rekla. Pepelka si najprej zaželi, da bi bila bogata, in dobra vila njen gugalnik v trenutku spremeni v čisto zlato. Njena druga želja je bila, da bi bila spet mlada in lepa, in vila ji usliši tudi to. “In kakšna je tvoja tretja želja?” “Da se moj maček spremeni v prijaznega, mladega in lepega moškega.” Vila ji izpolni tudi to željo in pred Pepelko je naenkrat stal najlepši fant, kar jih je kdaj videla. Pepelka seje vili za vse to zahvalila in ta je odšla. neV* Ko je začarano strmela v Boba, jo je ta ' objel in rekel: “Sedaj ti je verjetno žal, da s' pred leti dala kastrirati.” Zdravila “Gospod doktor, kako naj jemljem ta zdra' > ^ “Na dan lahko vzamete trikrat po eno ta po potrebi." “Oprostite: ali po veliki ali po mali po"6’ Razpis seminarja Naučimo se pogajati Cena seminarja znaša 13.000 tolarjev za posameznega udeleženca. Prijavnici za seminarje treba priložiti potrdilo o plačilu kotizacije. Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije št. 50101 -678-47511. Na virmanu pod namen nakazila pripišite “Seminar, sklic na številko 26”. Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS Cilji: Namen seminarja je, da udeleženci pridobijo znanja in veščine, ki so temeljne za uspešno pogajanje z nasprotno stranjo. Pogajamo se vsakdan, celo življenje. Vede ali nevede si vsak izoblikuje tudi svoj stil pogajanj. Raziskave v svetu so pokazale, da razlik v uspešnosti pogajalcev ne gre pripisovati predvsem njihovim prirojenim lastnostim. Uspešnost pogajanja je odvisna predvsem od znanja pogajalcev. Uspešnega pogajanja se lahko tudi naučimo. Program priporočamo: funkcionarjem sindikatov dejavnosti in ZSSS, Predsednikom sindikatov podjetij in zavodov ter vodjem in članom sindikalnih pogajalskih skupin ter članom svetov delavcev. Seminar bo v torek, 8. maja, od 9.00 do 16,45 v Domu sindikatov, Ljubljana, Dalmatinova 4, soba 16/1. -------- ■■■■ .................. ................................---č/ VSEBINA Kaj je bistvo pogajanj (Kdaj so pogajanja primerna oblika reševanja Konfliktov. Pogajanja kot proces in pogajalski kontinuum. Stopnje v po-_ Sajaiskem procesu.) Pogajalski proces (Ključni pomen priprav za uspešna pogajanja. Določi-'ev cilja oziroma ciljev pogajanj. Vrste, prednosti in pomanjkljivosti pogajalskih strategij. Pomen informacij za pripravo na pogajanja. Vloge v po-Sajalski skupini. Začetek in trajanje pogajanj. Lokacija pogajanj. Pristoj-v dosti pogajalcev.) Začetek pogajanj (Pomen prvega vtisa ob začetku pogajanj. Obvezne v ''sebine začetka pogajanj.) tkanje sporazuma (Dokazovanje utemeljenosti svoje pozicije, nakazo-vanje novih možnosti. Predlaganje novih rešitev. Kako prepričati nasprot-cika, da imamo prav. Koncesije - obseg in način dajanja. Etika pogajanj. s Slepa ulica v pogajanjih - vzroki in način preseganja.) Sklenitev sporazuma in zaključek pogajanj (Kdaj je pravi čas za za-Ključevanje sporazuma. Tehnike zaključevanja. Oblikovanje sporazuma. v Obvezne sestavine sporazuma. Zaključek pogajanj.) Pogajalci kot osebnosti (Katere so zaželene lastnosti dobrih pogajalcev. Katere lastnosti so škodljive. Pogajalski stili in njihovi učinki. Osnove 'eorije potreb in njihovo delovanje na obnašanje v pogajanjih.) Rokovni izvajalec: dr. Bogdan Kavčič, univerzitetni profesor, avtor knjig: Kako l uspešno pogajati (1992) ter Spretnost pogajanja (1996) in številnih strokcih člankov o pogajanjih. 'lave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih ' Skatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, najkasneje do 26. aprila 2001. Opomba: Prosimo, da podatke izpolnite natančno in čitljivo, ker smo vam po zakonu o DDV dolžni izstaviti račun o plačilu kotizacije. Hvala za razumevanje. PRIJAVNICA za seminar NAUČIMO SE POGAJATI, 8. maj 2001 Ime in priimek:............... Datum rojstva:................ Izobrazba, stopnja izobrazbe: Zaposlitev:................... - naziv in naslov družbe:..... - delovno mesto:............... Točen naziv in naslov plačnika: Davčna številka plačnika:..................... Naziv sindikata dejavnosti, katerega član ste: Član sveta delavcev: DA NE Funkcije v sindikatu podjetja oz. zavoda:........... Predsednik sindikata podjetja: DA NE Drugo (navedite):................................... Funkcije na drugih ravneh sindikalne organiziranosti: V sindikatu dejavnosti (navedite):...................................... V območni organizaciji ZSSS (navedite):................................. Žig in podpis odgovorne osebe: , datum:............ ZAKON 0 VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU ZA DELO SVETOV DELAVCEV DELAVSKIH ZAUPNIKOV (S KONKRETNIMI NAVODILI) NOVI ZAKON 0 VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU PRINAŠA PRISTOJNOSTI IN ODGOVORNOSTI TUDI ZA PREDSTAVNIKE DELAVCEV V DRUŽBI. PRI VAŠEM IZOBRAŽEVANJU NA TEM PODROČJU VAM BO V P0M0C PRIROČNIK, KI JE PRAVKAR IZŠEL Avtor navodil: Milan UTR0ŠA, izvršni sekretar predsedstva ZSSS Kjgročnik gjg in podpis Ratum_________ ^govorna oseba flavčnizavezanec Statična števiIka Sgjefon da ne davčna št.: NAROČAMO ZAKON 0 VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU PRIROČNIK ZA DELO SVETOV DELAVCEV, DELAVSKIH ZAUPNIKOV (s konkretnimi navodili) Število izvodov a 8000 SIT Naročeno bomo plačali v zakonitem roku! DDV je vračunan v ceno. Plima d o o Nadgoriška 39, 1231 Lj- Črnuče st- reg. vpisa: 1/4400/00 Tem. sodišče v Ljubljani; matična št: 5338654; 0sn. kap.: 1.500.000 SIT; davčna št: 51203766; žiro račun: 50106-601-8516 izpolnjeno naročilnico lahko pošljete na naslov: ali faks: 01 / 561 45 72. UTRINKI S PRIHODA NEKATERIH OSEBNOSTI NA ZABAVO, KI JE BILA, PO PODELITVI OSKARJEV 2001. PRIREDITEV JE VODIL... Nova Delavska enotnost NEMŠKI PISATELJ, »PLOČE- VINASTI BOBEN« LILIJI PODOBNA VRTNA CVETICA ČAPKOVA DRAMA NEMŠKI FILIZOF (GEORG) POSODA ZA DVIGANJE PREMOGA TROPSKO DREVO Z DIŠEČIM LESOM KAMNINA, KI SE DA GLADITI Rl PLO A ICA PLOD ŠVICAR.-FRANC. PISATELJ (CLAUDE) DALJŠI MOŠKI SUKNJIČ PLANINSKO DRUŠTVO TRIADA STARA LJUBLJANA BOŽJI MUREN GRŠKI FILOZOF IN GEOGRAF GLAVNO MESTO JORDANIJE FRANC. SKLAD. ARD; IZ CRK: LOLA) STANE MANCINI Z. KOPALKE, KI NE ZAKRIVAJO PRSI PAVEL KUNAVER Avtor. Rudi Murn MOČNO MAMILO ZADNJIK, RITNIK ZDRAV. GRM Z BELIMI CVETI IN ČRN. JAG. IVAN LEVAR PAUL CLAUDE TELESNE LASTNOSTI PRAVO- SLAVNI DUHOVNIK SLOV. PISATELJ (JOSIP) NADLEŽNE ŽUŽELKE ILOVICA AVSTR. KOROŠKEM TINE KOS NASPROTJE SINKU-NALIJE BOLEZEN. ZAPRTOST VASE SEVERNO-MOR. PTICA IT. IGR.. VOLONTE PEVEC PLESTE- NJAK NESTRO- KOVNJAK OSNOVNA KOLOČINA GRŠKI BASNO- PISEC TENISKE IGRE NEZNAN- KAV MATEMA- TIKI PREVOZNO SREDSTVO KONICA VRATOM Z ČRK: KIT. UTEŽNA MERA VOHUNKA HARI UŠESNI KAMENČEK DRAGO )RA ■RŠ< TRŠAR SLOV. LITERARNI ZGOD. PESEM PODOK- NICA TEŽA ENBALAŽE KANON PRITOK RENA V ŠVICI RENU KMETIJ- SKA ZADRUGA IGOR OZIM ETIOPSKI KNEZ RADIJ HETRICH IVAN PUNTAR TRI GROFIJE V SRED. ANGLIJI SLOV. SKLADA- TELJ (MOJMIR) KARLOVAC ZAČIMBNA RASTL. Z RUMENIMI CVETI V KOBULIH GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 14 (5. 4. 2001): 1: ■ Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, ^ in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sina1*^ ^ Slovenije, Dalmatinova 4, 1 ()()() Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno ^ Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, rila 2001. .tj' Pravilna rešitev gesel iz 12. letošnje številke Nove Delavske ti: I. KIM BAS ING ER, 2. ALEC BALDWIN, 3. DEM! MOORE 4. BRU$ WILLIS. Nagrado 5000 tolarjev prejme Igor Kukanja, Trg Brolo 2, Koper.