St3Vi;ka i Ć0. Trst, v četrtek 18. maja 1905 Tečaj vvv AaA. tm~ Izhaja vrakl dan. ~wm i Tb . in traznicih jb 5. uri. ob ponedeljkih ob uri z-utrai. Posamlčc? ^tPTi'k«* ee prodajajo po 3 covč. (6 atotink) • Bcccib • akarnah v Trstu tn okolici. ^Ljubljani, Gorici, Crla-« Ie nar«i"-b<» »prejema uprava liata -Edinoat". nllca -iiorrio Gaiatti St. is. — rradne ure so od t. pop. do 1. iTcč-r. — One oeiasom 16 st na vtsio petit; poslanic«, MiarTni.-e. javne zahvale tn domaći oelasi po pogodbi. TELEFON Štev. li:>7. edinost Glasil« političnega društva „Edinost' za Primorsko. V edinosti je moč I Naročnina znaia za vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozifi Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefra^kovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se no vru&ijo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo ii^ta UREDNIŠTVO: nI. Gior^io Galattl 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA.'Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna kcmsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. iS. Poštno-hranilnlčn! račun St. fi-V2.SH. • Brzojavne vesti). Baltiška eskadra LONDON" 17. »Laflinov birc« javlja z Hocgkcnga : Parnik »Polveesian« poreč?, da je videl v s.bcto po noči baltšbo brc-dovje z ug£Šen'mi svetilkami plat: blizo ec&mtkega obrez a ir.cd predgorjem Varela in predgorjem Pandaran. Nova železnica na otoku Formoza. LONDON 17. »Times« poroča iz To k s, da je 1/la d_e 15. t. m. otvorjena ca rtoku Formoza velika železnica iz Kiluoga do Takava. Četrta baltiška eakadra. PEIROGRAD 17. (Petr. brz. agent.) Kakor por 5*j o iist iz Kronstadta, je cačel-nik balt ske eskadre aim ral Virilov v tekem dnevnem povedu uktzal poveljnika iadj četrte e;kadre, naj brezpogojno ima pripravljeno eskadro, di odpluje dne 14. jasija t. 1. na skrajni vztok. Združeni ruski eskadri PAKIZ 17 »Agence Havas« poroča iz -•i'gona: Admiral Jot:(j jiere» se je na križarju »<£k< lovski je bil mej predstavo v eleialiscu v javnem vrtu z več streli iz revolverja ttžio ranjen. St< rilec je ub žal : "'tanje guvernerjev > je episio. Podguverner i rživai svttovaiec Dugdamovič je prevzel posle guberni,e. Brzojavne vesti. Mestne dopolnilne rolitre na Dunaju. DUNAJ 17. Ni mestnih volitvah v 21. dunajskem okra u eta J>i!a z veliko veČino glasov izvoijasa krščansko-socijalaa kandidati Aio.f Gu.-aenbauer in Fran Kiager. Minister Kanda ozdravel. DUNAJ 17. Minister dr. Kanda je danes zapustil sanatorij popolnoma zdrav ter pride v nekat-iih dneh v avojo pisarno. Minister za poljcdtbtvo t Prasi. PRAGA 17. MiniEtsr za poljedelstvo gr f Bv < j u" y je danes obiskal poljedelsko razstavo, kjer ga je vsprejel princ ScL\var-zenbsrg v imenu centrale društva. Grofica Montignoso. DRAŽDANE 17. »Dreadener Journal« poroda : Kralj je odobril pogedbo, ki jo je dne 5. t. m. v Florenci sklenil državni minister dr. Otti z grcfi30 Montignoao. Odobrena pogodba je bila včeraj odposlana grofici. Istočasno ie okrežao preiatojniatvo v Draždanih grtfici M mtignoso dovolilo, da je iistopi>. iz eaške državne zveze. Po pogodbi pusti kralj grofici pricesinjo Moniko do 1. maja 1905. Po tem reku se grofica cbveže, da izroči princeainjo zaupni oaebi, ki jo kralj v ti pooblasti. Dokler grofica Mon-tigneao obdrži princesinjo, dobi ra nje oskrbovanje mesečnih 2C0 mark. Nadalje ae grofiea odpove svojemu drživljacsivu ter objubi. da ne bo v l>3doSa nikdar prosila, da bi b la sprejeta v z ezo kake nemške države. Kra j zagot>v;, da bi po 1. maju 1906. grofija samogla enkta* na leto videti avoje otroke. Kedaj, kje in kžki dolgo da se bo smela grofica muditi pri otrcc h doleči kralj. O J 1. junija 1906. naprej bo grofiea dobivala 40.000 mark letne rente. PotoTanje španskega kralja t Pariz. MADRID 17. Ministarski predssd nik Villaverde je izjavil, da je vest lista >Corre?pondenc!Ec, č«št da bo spremljal kralja v Pariz, neosnovana. Glede tega vprašanju se ni se ničesar določilo. Op len j en kurir. TANGER 17. Francozxi kurir, ki je prihajal iz Ftza. je bi včeraj nekoliko ur daleč od Tangi.r^o od oborožene tolpe napadan in op^njeo. Širajk poljskih dclaTcev. OSJEK 17. (Ogr. biro) Na Reisnerje-vem posestvu v Tuifuti poleg Oijcka so pričeli štrajkati poljski delavci. Ko eo bili are-t^vani štirje kolovodje, sj šli danes vsi delavci zopet na delo. Štrajk ribiče? na Španskem. VIGO 17. Rib či aardin so pričeli štra:-kati ; irt zshtevajo p->višanje cene rib. Veled tega ne more delati 500 delavcev konserr. Minister JermoloT odstopi. PETROGRAD 17. Kukcr goreča »Pe-trogr. brz. ageniura«, edatopi mini-ter za poljedelstvo, Jermolov. f Titularni škof. OSTROGON 17. (Ogr. biro) Titularni škof Jjsip BjltizEr jo danes umrl. Rojstni dan španskega kralja. MADRID 17. Povodom s?ojega roj-stnfga dne je kralj prejel številno 5e=t*tko iz tu in ico*en:B va. An^ležka komisija. PARIZ 17. »Agence Havtsc peroča iz Tangerja : Angležka komisija odpotuje v Fcz dne 20. t. m. PODLISTEK. Prokletstvo. figodovinski roman Avgust* Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomlć. Prevel M. O—d. Benkov:<5 je pogledal vojaka, vzel papir, zapri resvrata in oiiSel v h šj. Aii povrnil se je kmalu. — Vetopi človek ! je rekel, zdi se, da nisi klepar. Stari konjenik ni niti črhnil, ampak je nagnil glavo in sledii je moiča Živtnu, ki ga je vodil naravnost v Angeiijino soho, a za nj inm se je prikradla tudi Jelena, držeča svetiljko visoko, ker se je že precej mračilo. Angelija, stoječa bleda kakor zid, se je siino stregla, ko je avetdjka posvetila v eobo ter je tisti temni človek stopil v sobo. Nekoliko se Je bala prevare, nekoliko ae je zopet nadejala da d bi glas o sorodnikih, o zaročencu Bvojemu. To je občutil vo jak in je pocdravil glasno : Rusko-japonska vojna. TR8T, dne 17. maja 1905. (Dopis iz strokovnjaškega peresa.) GlaEom zadnjih vesti mora biti IV. eskadra do 14. junija pripravljena za odhod iz Kronstadta. Jako zanimiva vest bi bila ta, ki jo donršijo nekateri strokovni listi, da so na nekaterih starejih ruskih ladijah prejšnje 15 cm topove zamenili z novimi topovi, ki imajo podvojeno brziao v streljanju. IV. eakadra bo ob3tojala iz oklopnjač : »Slava« in »Aleksander II.«, iz oklopnega križarja »Pamjat Azova« in iz oklopnega križarja »Admiral Kornilov«, iz 15 h;trejih in moSnejih (najmcd=rnej:h) torpedovk. Oklopnjačo »Pavel L« spuste te dni v morje. Oklopnj&čo »Andrej Pervozvani« eo spustili te dni v morje, istotako dva oklopaa križarja. »E.ho de Pariš« javlja iz Petrograda, da je ruska admiralit ta doznala iz jako zanesljivega vira, da je glavna masa japonskega brodovja še vedno koncentrirana v Korejski cssti. Na jugu da se nahaja le jako malo število brzih japoaakih križarjev, katerim je prid3danih gotovo štavilo terpedovk. Ta veat soglaša popolnoma z našim več krat izražen m nazorom o razdelitvi japonskih ail na mor^u, dočim je bilo dosedaj po listih vedoo zastopano nasprotno mnenje, češ, da Ee Togo nahaja pri Formozi ali še bolj južno. Poprej, nego je Roždeetven^ki dospel v južne-kitajsko vodovje, ao hoteli videti Toga, kakor znano, ca!6 v Malajskem vodovju (!!), kar pa se v resnici ni nikdar zgodilo. In mi smo se vedno odločno upirali tem ve-tam in aaio avoje trditve tudi utemeljevali. Rusiji je namen, da avojo pomorsko s lo preloži na b jisče v vztočno Azijo. V sm'alu ta tendence odidejo sedaj iz Kronstadta vse dogotovljene vojne lrdije, spremljane oi potrebnega števila transportnih ladij. Tako ee utegne zgoditi tudi z ladijami, ki jih še le spuste v morje. Dali pa bo Rožd(s!;veneki čakil na prihod IV. (s isdre, predao se odloči za for-c;ranje Korejske ceste, a i pa se odloči za to ee Eedanjimi silami, ne da bi Čakal na IV. eskadro, to je popolnoma zavisno od ckolnc-8ti, ki jih ni možno predviđati, v prvi vrsti pa od nam aa vedno nazcane moči njegovega nasprotnika. Vsaka^o pa je smatrali kakor gotovo, da bo, če s3 na Čuti dovolj močnega, čakal na pr.hod IV. eskadre in aicer v primerni razdalji od japonskih glavnih priatanišč, ki ee nahajajo v Korejski cesti ; torej bi ee moral Roždeatvens ii dižati v južsc-kitajakem morju in n:ma iti viša od Formoz?. Tu in ne bolj na severu bi moral čakati na ojačenja, ki jih smatra potrebnimi za nsdrljno ofenzivo. Ta čas čakanja bi uporabil, da ai ustvai i temelj na jednem japonskih otokov blizu — Dober \ečer, goepic^ ! E ,*o me, jaz sem. Na te ne bedi Btrah ! — Ti, ti, oče Filip ! je vekLknila An gflija in pohitela preti vojaku, da da ! To je tvoj glas. Ćuje ga uho, čuje srce. Spominjam se ga dobro. — Od tisto liude gonje v Lircelotovi hiši na kapitelju, jc-li ? — Da, je zatrdila deklica, ali umaknila sc je in pog'edaia Človeka o l glave do pete in spregovorila v račujen u: — Ali kakov si ? Vodno sem te videla v križarski obleki, a sedt-j imaš mesto križa na prsih zvezdr. — Pusti, da potolažim trudne kosti. Vse izveš ! No mojster, obrnil se je stari vojak do Ivana, sedaj vidiš, da sem resničen človek, a ti, mojsterica, je rekel gospodinji, bodi mi priča. Ti poznaš moj obraz s križarskih obhajanj v Novi vesi. Rekši to je starec snel kapuco z "lave, črno obvezo z očesa, in pred Aogelijo je Btel pravi pravcati križar Filip, janak, ki jo je obvaroval pred jezo Grge Pr šlina. Vsi eo stali v začujenju. — Kakor mi je duša ! je zaklicala slednji!* Jelena, živi. pravcati brtt F.lp od križarjev. Pod to mtškaro bi ga ne bila slutila, kakor ne vrsga v svečeniški obleki. Ali sedaj ga vidim kakor na obhajanju pri Ribnjaku. — Da, da, mojeter Zivan, je potrdila Angelijp, tresoča se ed radosti, piisezam ti, on je. — Pak si pcšren človek, oče Filip, je rekel Z.v&d, ponud:vši križarju roko. Sedi. jej * pij ! E, stara, si li cula ! je zaklical ženi. A ti oče, oprosti, ker sem ee na pragu otressl na te, Baj veš, da danadt ues glava ni varna pred napadi rhi pred bežjim oltarjem. Pa eem ae bal tudi te maškare. — Filip, oče ! Govori ! Govori ! Prosim te milo, zaklinjala ga je dekb'ca živo in aklepaje avo^i rok>'. Govori, Človek, prosim te pri Bogu. Tu eem v bedi kakor pogažen cvet. Tu plakam noč in dan zastonj. Večkrat mi je bilo, da s s pogreznem v črno zemljo, želtla sem, da bi me ne bilo več. In veruj mi, že davno bi bila poginila od žalosti, da me niso tolažili ti ljudje svojim poštenim srcem. Vsi ste me zapustili brez Formoze. Vladivcstoško brodovje bi imilo mej tem nalogo nadlegovanja Japoncev in bo gotovo vršilo to dolžnost kakor doBlej. Mnogo je razširjeno mnenje — in to tudi od japonake strani —, da imsjo v Vladivc-stoku 5 podmorskih ladij. OJ teh da sta 2 sposobni za ofenzivo, tri pa da bi 03tt:le la brambo pr:s':anišča. Kar ae tiče p.ložaja v Mandžuriji, se od vseh strani potrja mnenje, ki Emo je izrazili mi takoj po b tki pri Mukdenu, da se bo namreč Oyama najprej koncaatriral v predalu pri Tjelinu ob reki Liaho, začenši pri mongolski meji, in (vstoČno od Tjelina) ob reki Tsinho, ki ae zliva v Liaho, do Tšantajadjana, kjer je prehodno sadlo od reke Hunho v dolino Sungari. Reko Liaho zapadno od Tjel na so Japonci res že dosegli in b sprednjimi stražami tudi prekoračili, dočim Tšantajadjana (črto Tsinho) niso še pridebil'. Bolj vztačno so ie svojim krilom še bolj zaostali. Še le zadnje dni ae bore za poseat gorskega slemena Lun-gan. Tu naletajo izlaati na ruako kavalerijo generala Rennenkampfa, čegar glavno taborišče je ipesto Hajlunčen v dolini Sungari. Japoncem bo trebalo torej še precej bojev, predno potianejo naprej avoje desno krilo do doline Sungari. Na to še'le more priti do glavne operacije Ovame proti Beveru predela Tjelin (to je: preko reke Liaho zapadno cd železnice) in ob mongo?ski meji a tendenco, da bi odtisnil I/neviča proti vz'oku od naravne črte za um kanje proti Harbinu. Vs'ed tega moramo mieliti, da ae glavna Bila I/neviča nahaja na zapadnem (desnem) krilu. Vprašanje pa je, da li bo Oyama tvegal ta poskus pred odločitvijo na morju ? ! Pripomniti je tudi, da vladivostoška gar-nizija uprizarja (fenzivne izpade proti Koreji in je gotovo — kakor emo že pred č: sem preavidjali — v zvezi z levim krilc m Line- viČa (general Rennsnkampi). ♦ ♦ v Bojazen t Ilongkongn. Iz Hongkonga so eporočili listu »Daily Mailc, da sedanji položaj vzbuja tamkaj bojazen. Vsaki hip da pričakujejo bojev na morju. Angleži ao odredili razne priprava na kopnem in na morju, za vsaki s'učaj. Govori s?, da eo zopet oborožili vee stara topnjače, ki ao bile poetavljene že izven službe. — Admiralitata je bila obveščena nujno, kedaj bodo pripravljene one ladije, ki j = h sedaj popravljajo v luki. Moč japonske armade. Vojaški Eotrudnik lista »Novoje Vrenra«, Broaaki, je preračunil po izjavah japonskih vojnih ujetnikov moč japonske glavne armsde nastopno: Ujetniki cenijo moč japonBke armade, kakor doslej, na približno 400.000 ba* joaetov. Na bojišču se nahaja akupno 13 divizij peheta in 12 brigad deželne braaibe : sledi, brez glasu, in tu stojim bedna sirot ca kaker mlada šiba Bamica v viharju. Križar se je med tem spustil na klop in gledal, podpirajoči z roko sivo glavo, j rad-ae v tla. Zdelo se je, da Be mu je misel izgubila v minole dni, in daljne kraje. Ali, ko je Angelija zaklučila besedo, je zasukal čelo, trenil z očeacm in rekel mirno : — Ne toži se na rojake, goppica, ampak na zlo srečo, usoda je kriva. Tvoj gospod atric je napisal le nekoliko besed, da me tvoj domačin pusti pred-te. Vedel je, da te poštenjak pusti kakor zakopano pred svetom, da ne bi brez znamenja niti meni pokaeal Aogeiije. Tako dandanes niti ni d< bro mnogo pisati. Prežijo ca VBe, kar le sanja o Horvatih in Paležnikib. Ako zalote odposlanca s pismom, zalotili so tudi vee tajne m'sli. Nu, za to sem pa jaz živa knjiga vseh nesreč tvojega plemena, no3im jih v srcu. Ne iztrže mi jih nikdo niti vspričo smrti. Dcšel sem kakor živ glasnik, da ti docesem pozdrav in glas cd tvojih milih. — So-li živi ? So li zdravi ? mu je Angelija v strahu posegla v besedo. (Pride še.) d vizija ima 16, brigada 9 batalijono / : bata-lijoa nad 1200 pušek. Vsak aktiven polk ima po en nadomestni bataljon, ki po potrebi oddaja polku moštvo, ki se vežba v batalijonu. Ridi kratke daljave od bojišča do Japonske, je možno Japoncem hitreje nadomeščati čete, nega pa Rusoin. Novi parniki za Rusijo, le Danskega poročajo, da je Rusija naj/a za i. juni cd »Pomora neke ladijedelnice« te t velikib ladij za premog. Posadka 190 mož je najeta ta četrto balt ško eskadro. Kongres slovanskih časnikarjev v Volovskem-Opatiji. Zadnji dan. Tretji dan nam je prinesel najntere-Bant:eje razprave in debate in ee je kongres v stremljenju stavljenih si r'ljev povepel ca v'lek. Bilo je v raspravi vprašanje, ki se irora čim prej rešiti na primeren način, vprašanje, ki je predpogoj vspešnemu razvoju žurnalistike seme in vapešni obrambi slovanskih interesov pred organzovanim trajnim o:koiovanjem od sireni Slovanstvu sovražnega tujinstva. To vprašanje je: zasnu tje slovanske dopiso valne pisarne, korespondenčoega biro a, podobnega Reuterjevencu, Molfovemu ali cešemu avatrijakemu koreepondenčnemu biro u, ki vsi rivno o slovanskih stvareh porjčajo ne-rean ?no, tenienejezno in na veliko škodo za s.'ovanske politične, narodne in kulturne interese. Rtferet je b:l poverjen češkemu novinarju G r e g r u, čegar referat pa je prečita! g. H o v o r k e. Na to se je rezvnela jako živahna ali vseskozi stvarna debata. Prvi se je cglasil Rus Vergan — dunajski dopisnik ligta »Novoje Vremjac —, ki je toplo pieiiral za to, da bi se to vprašanje r«ži!o Čim prej ta primeren način. V živih barvah in opiraje ee na konkretne izglede je govornik slikal v živih barvah, bako netočne in tenderc jozno poročajo razae pisarne o dogodkih na Balkanu in na bojišču v vztočni Aziji in je dokazoval, koliko škode ima Slovanstvo od tega. In celo o dogodkih v Rusiji dobiva svet poročila ie teh pristranskih virov. Vse drugače bi b.lo, ako bi se ustvarila obča slovanska ag?ncja, ki bi imela povsodi svoje dopisnike. Ker pa treba za osnutje take agencije denarja, na; bi se sjedinile vse ruske ageneje in caj bi u!o-ž le svoj kapital v občno slovansko agencijo. Predsednik Hribar je pripomnil, da »o bila izvajanja Vergunova jako zanimiva, ali zdi se mu, da ee je govornik postavil ca stališč?, ki je — preidejalno. V tem zmislu je govoril tudi Poljak L a b t o v n j i c k i, češ, da se mora to vprašanje motriti z bolj realnega praktičnega stališči. Kar se ima ub variti, naj ee postavi na solidno bazo. Tudi med Slovani so različna mnenja o rezn.h vpraranjih in vsaka veet bi mog1 a, ako ne bo previdnost', izzvati novih sporov, razdora, nesloge in mržnje. Tz tega razloga je govornik za tda se ustvari agencija, ali i b ( a naj ne bo podjetje novinske zveze, ampak privatno, da ne bodo trpeli interesi zveze novinarjev. Na to je g. H o 1 e č e k na jako zanimiv in nazoren način opozarjal s pomočjo stetilk, kolike finaneijelne težave bo trebalo premagati, ako se bo5e zasnovati zaželjena e'ovanska dopisovalna pisarne. Brez velikih denarnih sredstev tudi slov£n?ke agencije ne bo možno zasnovati. G. V e r g u n je ostal pri svojem pred-lcgu, češ, da o fiktih je možno poročati ob jektivno in brez tendencije. Ceh C e j n e k je menil, da ee to vpra Sanje pusti iu suspento. Tega mnenja je bil tudi predsednik H r i b a r in je predlagal, da bi se danes ne glasovalo o t«m vprašanju in da se nadaljnje ukrepanje prepusti o?red njemu odboru »Zveze«, ki raj poroča na prihodnjem kongre&n. Kongres je tudi res zakiju*il v tem tmislu. Poljak Sčepanski je stavil predlog, da bi izdal se slovar, v katerem bi bilo gotovo število besed v vseh slovanskih jezikih. Ctemeijevaje svoj predlog je menil govornik, da slovanski novinarji umevajo sicer sm s-l tfga, kar čitajo v drog h slovanskih jezikih, ali često ne umejo posamičnih besed. O tem predlcgu je govoril tudi Poljak Mončalaski. Predlog je bil vsprejet soglasno. Ker je b i s tem izcrpljen dnevni red, se je dvignil predsednik Hribar, da za- ključi kongres. Zahvalivši vse uieležn ke in naglasivši važnost kongresa, je menil predsednik, da ne smemo pozabiti trstih Činite-Ijev, ki so šli na roko o prirejanju kongresa. Pred vsem ee moramo spomin j. t njih, katere imamo zahvaliti, da-se Volovsko in Opatija tako lepo razcvitata, izlaeti pa meža, ki toli modro naČeluje tej občini. Njemu moramo izreči najiskrenejo zahvalo. Ker pa je bil gospod načelnik občine volovsko-opatijske tako ljubeznjiv, da se je sam potrudil v to zaključno sejo kongresa, se moremo oddolžiti že tu. (Po teh besedah eo zaorili navdušeni »živio« klici županu dru. Stangerju in občini volovsko-opatijaki). Za besedo je zaprosil gospod načelnik S t a n g e r, ki je izvajal, kolika je ta čast ca to občino, da se je tu vršil letošnji kongres slovanskih novinarjev. Obžalovati je le, da vreme ni bilo ugodno, zbog česar gostje ne merejo dobiti popolnega utiša naravinih krasit, s katerimi se ponaša ta kraj. Prosi pa novinarje, naj re pozabijo, da smo tudi mi listič na velikem slovanskem drevesu. (Buren aplavz). Prosi jih, naj piš^o o tej naši Opstji in naj opozarjajo tudi druge na ta lepi krai, da bosta mogla Volovsko in Opatija še bolj napredovet\ Tu niso navezani le lokalni interesi, v interesu Siovanstva je, da si ohranimo to zemljo. Naša skupna domovina je velikr, a ko se razi de te na vse strani, spominjajte se, da je tudi tu zapuščen del Siovanstva. (Viharno odobravanje in ovacije dru. Stangerju). Na to je spregovoril predsednik Hribar. Govornik je izrazil svoje uverjenje, da je VI. kongres ša bolj utrdil vezi, ki nse spajajo. Ako ne bi bilo doseženega nič dru-zega, praktičnega, jo že to neizmerne važnosti, da se spoznavamo med seboj in se začenjamo ljubiti. Tista nesoglasja, ki bo ee precej ostro pojavljala na I. kongresu v Pragi, 7ginjajo bolj in bolj, kakor nas je uveril ta sedanji kongres. Zelja govornikova je, da bi se bolj in bolj spoznavali in ee spoštovali in se ljubili. Vsakdo naj vrši svojo dolžnost. Vlade nam niso naklonjene. Zato pa sami moramo znati ceniti svoje sile in jih rabiti vsak sebi na korist in — vsem !! Predsednik je zaključil z željo, da bi se na prihodnjem kougresu zopet videli vsi živi in zdravi in da se snidemo z isto iskrenostjo, kakor smo ee danes ta. Z B igom do vidova ! (Frenetičen aplavz v dvorani in ca galeriji). Poljak B e a u p r e je izrekal v toplih besedah priznanje g. Hovorki, ki je duša delovanju zveze. Ceh H o v o r k a pa je ob vseobčem pritrjevanju izrekal zahvalo g. predsedniku kongresa, Ivanu Hribarju, ki je znal s pesebnim, nenavadnim taktom voditi razprave. Naši diki: Na zciar ! (Pio&ksnje in »živic«-kl.'ci). Udeležniki kongr sa so se razišli ca obed na razne kraje, a posebna deputac ja, izvoljena v zmialu predloga, Btavljenega že popred od predsednika kongresa, ee je podala do okrajnega glavarja in do načelnika zdraviliščne komeije, da ee zahvali ca pozornosti, izkazani kongresu, dečim se je ograko-hrvatskemu parobrod, društvu brzojavnim pitem izrekla zahvala. Kongresu je sledilo glavno zborovanje zveee slovanskih novinarjev in zopet so bile razprave jako ž vahne. Poročilo je cmenjaTo, da Ee je tudi v L ubljani oanovala skupina zveze pod imenom »D.ušivo slovenskih književnikov in časnikarjev«. Izvoljen je bil novi odbor zveze. Glede kraja bodočemu kongresu ni prišlo do definitivnega sklepa. V kombinaciji so Krakov, katero mesto je na Moravskem in Zsgreb, kjer bi se mogel kongres kombinirati z vsesokolskim shodom, ki se ima obdržavati tam prihednje leto. Ob5ni zbor je prepustil odboru, naj sklene in odloči primerno. Tako so minoli ti znameniti dnevi naših slovanskih novinarjev, tiste velike sile, brez k£t?re dandanes ni napredka, ni razvoja nobenemu narodu. Na podlagi lastnih opazovanj in izkušenj moremo reč;, da se na nobenem dosedanjem kongresu ni tako intenzivno pojavljalo stremljenje po ciljih, ki jih ima ta institucija kakor organizme ja novinarjev. Seveda je še precej dolga pot cfo uresničenja veeh teh ciljev. Kar pa Ee dostaje druzih sadov, ki so posredne posledice teh sestankov, mielimo, da ;e fcil letošnji keng ee v Volovskem-Opatiji izredno ploden. Rečemo lahko na kratko: gosti so epCEnali krasoto naše domovine. Ista jih je radivila. Uprav zaljubili eo se vanje. Spo- znavanje poraja interes; interes poraja ljubezen — a to je plamen, ki podžiga tudi na borbo in žrtve v obrambo njega, ki ga ljubimo! Na takih kongresih sa spoznavajo n8Ši novinarji medsebojno, spoznavajo slovanske kraje in plemena, ki žive v njih. V tem spoznavanja pa je ravno — poleg ožjih ciljev zveze v emislu nje pravil — tista velika važnost, ki bogato odtehtuje vse žrtve in ves trud, ki ga provzročajo ti kongresi. VI. kongres v Volovskem-Opatiji je za nami! Živel VII. kongres slovanskih novinarjev ! Bosansko vprašanje. Ie beligrajske * Jugoslovanske Korespondencije« posnemamo: Takoj potem, ko je kretsio narodno zastopstvo proklamiralo sjedinjenje Krete z Grško, je vsa srbsko časopisje v kraljevini in izven nje začelo zahtevati, da se tudi vprašanje o Bosni in Hercegovini reši na nacijona'-nem principu. — Okupacija Bosne in Hercegovine je bila udarec v obraz glavni ideji XIX. stoletja, ideji racionalizma. Turčija sa je pokazala popolnoma neBposobno, da bi odgovorila tahtevam, ki jih narodi etavljajo do države in je Bvoje carcde tako tlačila, da so se vedno vzdigovtli proti nečloveškim tlači-teljem, da se rešijo neznosnega jarma, ki jih je tlačil stoletja. Evropa, da-si nerada, mora'a je poseči v zamotano orijentsko vprašanje, ker se je kri že v potokih prelivala po Balkanu. Oziroma ni ee Evropa genila radi prelite krvi, ker, ako bi bila imela srca za Jugoslovane, zavzela bi sa za njih že prej. Zastopniki velikih sil bo se zbrali na berolin-skem kongresu samo zato, da uničijo eadove ruskih zmag. G'avno pogreško so zastopniki velik h sil na berolinBkem kongresu storili s tem, da niso ob rešavanju bjaats'iega vprašanja upoštevali nsc jonalneg-a principa in so izroSili Bosno in Hercegovino Avstro-Ogi ski, ki ne le da ni nacijonalna država, ampak 89 njeni narodi bolj sovražijo med seboj, nego pripad niki posamičnih držav. Ko ee bo končno odločevalo o usodi Bosne in Hercegovine, se bo moralo vpoštevati nacijonalni princip, ker bo to tamošnji narod — če bo treba tudi z orožjem v roki — zahteval, a njegovo zahtevo bo podpirala tudi Srbija z orožjem. R'.šitev bosanskega vprašanja se luhko še nekaj časa odlaša, ali dolgo to ne bo možne. Rim na razpotju". Ugledni nemški list »Ko nisshe Zsitung« priobčuje ped gornjim naslovom znamen t članek, spisan baje od osebe, ki jo v t93n h zvcz?h s cerkven m; krogi. Avfet^r zagotavlja, da s. danje mi papežu dela cerkveni spor s Francijo več skrbi, nego njegovemu predniku. Kar ee zdaj pripravlja v Franciji, sa vidi papežu kakor božja Bodba, Bvarilo božje previdnosti do skupnega katolicizma. V tem boju, čegar dalekoeežnosti ni možno še pregledati, se pokaže, da li bo v deželah, kjer je imela do sedaj konfesijonalno prevladje, mogla katoliška carkev tudi odslej ohraniti ei to ugodno pozicijo. Ako remmizem v Franc ji ne obvelja, potem stopi katoliška cerkev v novo razdobje svojega rfzvoja, o čemer nav-staja vprašanje, da-line nasloni težišča svojih interesov na nemški element?! Dalje zatrja zaupnik lista »Kolnieche Zeitungc, da papež nima v tem težavnem položaju nobenega svetovalca, na katerega bi mcgel zareBno štet:. Vse j h teži zavest, da niso za časa Liva XIII. volj izrecno povzdigali svojega svarilnega glasu. Večina prelatov nvidevajo, da je bila zgrešena t:eta politika, ki sa je zarila edino le v misel zc petnega izzvijačenja borne krpe dežele in da je zapostavljanje duševnih interesov, ki je zahteva taka politika, zločin, ki se ne da več popraviti. Drobne politične vesti. Nadškof zagrebški dr. Jurij Po lovic ee je v torek popoludne podal v Rim na šk'.fijake konference, ki priČcrt v nedeljo. Španski kralj v Londonu. Iz Londona javljajo, da pride špatski kralj Alfjnz tjakaj dne 5. junija ter da bo stanoval v kraljevi palači. Kralj ostane v L^D.3onu pet dni. Domače vesti. Istrski deželni zbor se bo bavil v p edstoječim zasedanju z deželnim jamstvom za električno železnico Matulje Opatija-L'-vrana z odcepljenjem na Reto. Slovanski gostje v Trstu. Te dni smo imeli v Trstu c?nogo milih slovanskih gostov. Pred vssm nam je omeniti nad 40 slušateljev češke tehnike v Pragi, ki eo došli pod vodstvom rektorja Kristijana Paterlika in prorektorja prof. V e 1 f -lika. Dalje je predvčerajšnjim došlo mnogo udeležnikov kongresa slovanskih novinarjev v Volovskem-Opatiji. Med temi so tudi na-Btopni: Joaef Hole če k od »Narodnih listov« v Pragi, Joaef M i b k o v s k y od »Naše H as'« v Češkem Brodu, Josjf C e r n v učitalj in drž. poslanec v novem By3žove, Frantisek Hovorka od »Hles Naroda« v Pragi, Josef Kuthnerod »Narodnih listov«, Patrik Blažek od »Politike«, dr. Milan pl. R a d 1 i n s k y advokat v Plzni. Poljaki: B r e i t e r, državni poBlanea in urednik časopisa »Monitor« v Lvovu, (s soprogo), Ludovik Sta si a k, romanopieec, slikar, in člen uredništva »Gazele Narodove« v Lvovu (s soprogu), VladiBlav Stani-srewski, člen uredništva »Gazete Lwov-ske) (s soprogo), Gregorij S m o 1 s k i, parlamentarni dopisnik na Dunaju ; dalje advokat R a d 1 i n s k v iz D. Kubina, ter Maloiuš Markov, urednik »Galičanina<. V kolikor j9 bilo še prostora, so sa gostje nastanili v hotelu »Balkan« in so izražali svojo zadovoljnost z vsem. Gostje so ei ogledali ves nai »Narodni dom« in posebno Š9 našo posojilnico in hranilnico. Več:na njih je obiekala tudi naša tiekarno in uredništvo. Vai pa eo nam ponovno in zopet zagotovljali, kako veejlo iznenadjeni bo, ko vidijo, kako krepko se drži in se tudi gospodarski razvija slovanski živelj v Trota. Zagotovljali eo, da kaj takega absolutno niso pričakovali v Tritu. Večina gostov se je že razišla na razne Btrani. Mi jim voščimo vsem srečno pot s prešnjo, da bi širili dalje glas o tem, kar eo gledali v našem Primorju z lastnimi očmi, da pridejo enkrat avstrijski Slovani do zaveeti, da zahteva neizmeren interes veeh, da se ohranimo kakor uvaževan faktor na tej prevsžni točki »Adrije«. Celita italiana! Pišejo nam: Pred vač stoletji so Turki divjali po naših jug> slovanskih zemljah in ropali vse, kar jim je prišlo pod roke. Mi d drugim eo ropali tudi male nedolžne otroSiče, ki eo jih potem pošiljali na Turško in jih tam vzgajali v po-zne-Š3 jaoičarje. Ti janičarji so bili Turkom najmočnejša opora na njih nadaljnih navalih, ker eo ti elovaneki sinovi — podiyjani na Turškem, bili bolj divji cd samih Turkov. Turkom, ki so ropali b pomočjo ukraden h slovanskih otrok, je nadela zgodovina ime — roparji. Roparje so Turke nazvali tuli Italijani. Oji, ki rop?, je torej ropar, pa b 1 Peter ali Pavel. Kako imo raslužujejo tržaški »liberale «, o katerih piše pretasor Alberto Giovannini v listu »Italia del Popolc« od dne 8 t. m., (govoreSi o laških otroških vrtcih v Trstu) med drugim tudi sledeče : »In esei appare il primo stadio della lotta nazicnalo. Moltl (II questi fanciulli SOUO slavi ; ma italiani bouo i loro canti, la loro lettura, i loro Btudi, italiane per ori-gine (?) e per eent mento Ie maeatre. Qui incomincia In beiielica eonvcrslone !!!« (Po naše bi Ee reklo: V njih (otroških vrtcih) se pokfizuje prvi del narodnega b)je. Mnogo teh otročičev je slovanskih, toda italijanske so nj h pesmi, njih Čitanje in sploh predmet*, ki sa jih učijo, in 'učiteljice, ki eo italijanske po pokoljenju in po m š jenju svojem. Tu se začenja dobrodelna konverzija : to je — poitalijančevanje elovenskih otrok). Tu se torej ta G.ovann ni še ponaša z ropom na človeških dušah. To bi bili torej naši novodobni Turki, ki ei vzgajajo jani-čarje ! ! Taki Italijani zEslužujejo torej ime — barbarov. Nu, reenici na ljubo bodi zabeleženo, da se je našsl pošten Italijan, Arturo Pavoni po imenu, ki kaj dno ž gosa te nedostojne sinove »avite civilta italiana«, oSitaje jim v lietu »II Sole« cd dne 17. t. m. vso brez ves'noet, s katero delujejo na škodo svojim sodeželanom — Slovanom. Pavoni trdi, da je izpoved pre f. Giovanninija le deloma resnična ! Zal, da je popolnoma resnična ! Ne samo, da okoličani terjajo slovenskih šol, da tako obvarujejo 87oje otrečiče pred civilizo-vanimi narodnimi — roparji, ampak emo tudi mi meetni Slovenci, ki že 21 let tsrjamo in zahtevamo slovenske šole za svoje otroBiče ! ! Z ikoni sicer zabrenjuiejo vsiko roparstvo, toda nas Slovencev v Trstu ne Š5it jo pred ropom — človeških duš. Nam sme sleherni ropati našo nedolžno mladino in mesto da bi vršitelji zakonov nastopali proti tikemu nemoralnemu početju, proti takemu grabljenju naše nežne mladine, se isti postavljajo na stran — roparjev !! Nemoralno je, kakor trdi gcep. Pavcni, postopanje tržašse cjmorre v stvari poitali-jtnčeranja slovanskih otrok in zato je sramotno, divjasico! Naš; poslanci in sp.oh slovanski poslanci na Dunaju bi morali zalučati v obraz Lmbom in — vladi to barbarsko postopanje, ki se vrši proti nam tu v Trstu — na a v atrij sk h tleh ! Eesniei na ljubo. V »EdinoBtic od 12. m. je naš dopisnik po pravici ož gosal »cvet talijanske kult are«, ki se je kazal v nekem npertinentnem članku v listu »Egidac, kjer e bila nečuveno žaljena večina prebivalstva I«:e. Kakor avktorja članka je naš dopisnik apodiktično označil okrajnega šolskega nadzornika gospoda Parent na. Ssdaj pa nam ie dop snik, da se je motil glede osebe auktoryeve in obžaljuje, »da ga je zamenil z nek m jako odličnim Italijanom« v Kopru. — Pa tudi z druge zanesljive strani se nas opc zarja, da domnevanje, da bi bil gospod nadzornik Parentia avktor onega grdega članka, ni osnovano. To konstatujemo lojalno in isreoao, ker ro^eaao, da bi se komu krv:<-a godila. Uredništvo. Iz st. Križa nam p š*jo : Ž o pred par čti je pisal ne~do v »Edinosti«, kako da v \ri£u nerazmerno velifco število eolskih otrok »ada na trojico učiteljek h moči. Na enega žitelja spada ntd otrok. Dotični dopisnik e povdarjal, kako potrebno bi bilo, da bi i tu otvoril IV. ratred. In naša želja te na sedaj u-esničit;. Ali stvar je taka-le. šolskem poslopju stanuje gospod naduči-•lj Ur j« prejel od.ok, da mora še pred par aie?€ci izprazn ti stano ?an e, k-jr bi ee tam riredil 4. razrei. Tcdi zli ee, da gospod .aduč.telj niti ne mieli na to, da bi ugcdil aemu odloku. In mi smo uverjen:, da mine — ako bodo Križmi molčali — tudi vte Uko let) in IV. ra?reda ce bo. Kdo to trpel na tem? M ia naši otroci na pouku. Kajti nekaj nad dva meseca je že, odkar L-, ii otroci le po eakrat na dan zahajajo v 1 i: eni z utraj. drugi popoludne. V nobenem drugem tržišiem oiraju b". ne molčal, k temu. Prosimo torej š >ls'i o oblast, naj po-širbi, da ee pri nas čim prej otvori IV7. razred, ako nočejo, ds se izležs zopet kaka — »legal« NeTroelJiT«' poštne poslljatTC C. k. ■kno in trzojavno ravnateljstvo nam je : »poslalo se^nsm pripcr.čanh in navadnih nevroČljiv.h postn h pošiljate v, ki eo bile meseca a pri'a 1905. v oidelku za nerročijive pošta« p^sHjatve v Trstu oiprta in ki so njih ip 4iljat»iji d(Z38d:. Seznam so priobM v polnem ».bsegu v tukajšnjem uradnem listu — Osiervtt. r.« Aretoran je bi včeraj predpoludne v . ci Croaada 2.) letni Marijan Roselli, doma : Penicate v Italiji. Tega pt čka je aretoval -izornik policijskih agentov Schubert, ker a izvedel, da je pred nj m v nevarnosti Tinina drugih ljudij. Samomor ali nesreča ? Včeraj popc-. ice je ocš-.l :z pcetaje državne železnice ri v An i ejo vlsk st. 377, namenjen k b \ ^ivi. Na stroju je tbil ma<;nist Josip More.č. Ko je prišel vlak do prehoda preko lice dei Navali, je strojevodja sagi »dal r.e -;ega moža idočega proti vlaku ravno po nem tiru, po katerem ie oa vez 1. VT isti s ko ga ;e mašinist tag'e:al, ee je n&ha-al eni mož kak h tiO korakov pred vlakom. Ir=;aist je m it takoj opozor.l ca bližajoči s vlak s trikratnim žv.žgom stroja. A mež e — kakor pravi mišnist — gledal narav- v Btrej in se ni hotel vmakniti s tira. i > videči je airš mat z vso nagi co zaprl arno zavoro in obenem dal vsem sprevod-n scai znamenje za splošno zaviranje. A b:lo e že prep zn t: viak je začel res iti takoj utoliko počasneje, vendar ee pa ni vstavil začasno. Oni neznani mož je priš.l pol vlak. r\er vozi vla^ k sv. Savi vedno s tenderjem naprej, ga je najprej podrl tendsr, potem e šel preko n egovega že zmečkanega trupla roj in še oetili vozovi. Truplo neereeneža -e je pa — grozno za povedati — prijemalo ^edaj enega, sedaj diuztga kole-a in tako je e vlak vlekel za stboj za celih metrov. Ko se je sledoj e vlak vstavil, je vse ooobje iistop lo n eden je šel, da obvesti redarstveni komisarijat pri sv. Jakobu. Pri- ] slanec grof Tattenbach vsprejet od sultana, šla je kmalu na lice mesta sodaijska komi- Grof Tattenbach se je su'tanu zahvalil za veprejem, prirejen cesarju Viljemu v Tan-gerju, a potem je izročil sultanu veliki križ reda črnega orla. BnkoTlnski deželni zbor. ĆERNOVICE 17. Deželni glavar baron Wassilko je danes otvoril deželni zbor z nagovorom. Bolezen otrpnenja tilnika. SZATMAR 17. V Csanalosu je ena oseba zbolela za otrpnenjem tilnika. Poslanik baron Caliee. DUNAJ 17. Avstro-ograki podanik v Carigradu, baron Caliee, je dospel semkaj. Baron Bnrian. DUNAJ 17. Državni finančni minister baron Štefan Burian se je podal danea v Budimpešte, da pride na ukaz cesarjev v do-t ko s koalicijo ogrskega državnega zbora. sija, sestavljena iz preiskovalnega sodnika Pollanza in njegovega avskultanta Lucardi, a za policijo ofi^n al Djg ampietro in nadzornik Fiteko. Truplo nesrečnega m"ža je bilo popolnoma zmečkano. Za 30 metrov na daleč ao bili ob tiru raztrešeni kosi mesa. G ava je bila pa popolnoma odtrgana ol života. Ni se moglo dognati, kdo da je bil nesrečni človek. Sodć po zunanjosti, je moral biti kak italijanski delavec, star približno kakih 30 do 3.o let. Je-li si je sam nalašč poiskal emrt na ta grozen način, ali je bil nesrečnež gluh ? Je-li torej njegova smrt samomor, ali nesreča ? To je vprašanje, na katero ne more še nihče odgovoriti. Sodnijska komisija je pjčakala na postaji pri sv. Andreju, da se je nesrečni vlak vrnil od sv. Save in je takoj zaslišala etrojevedjo Josipa Mahorčiča, drugo csobje vlaka in razne osebe, ki so bile priče taj nesreči. Truplo pokojnikovo — namreč pobrani kosi mesa — je pa bilo preneseno v mrtvašnico na pokopališče pri sv. Ani. olje za tekoči meaac 50 42, z* junij 51. V*, rs julij - avgust 51.— za septeoibe- - december £2 3 4 trdno . Špirit za tekoči mesec 51.— za junij 50 */* zi iulij-avgust 49.l/, september- december 42.— (trdno\ Sladkor surov M" u*o nov 2i1lt-233u (atalnoi bel za tekoči me«p>c 3iT/„ za iulij-avgust 3-i3/4, za oktofcer-januvar 3l5JS, za januvar-spril 3L7/8, (trdno) rafinirar Vreme: le o. Društvene vesti in zabave. Za javno telovadbo »Tržaškega Sokola«, ki bo v nedeljo dne 21. t. m. ob 4. ' uri pcp. na vrtu »Narodnega doma« pri sv. Ivanu, je določen sledeči vspored : 1. Svobodne vaje, izvaja skupni telovadaki zbor. 2. Vaje na dr gu, izvajajo gojenci, srednji in vižji oddelek. 3. Vaje na bradlji, izvajajo gojecci in višji cddelefe. 4. Vajo na konju, izvaja srednji oddelek. 5. Piramide, 'zveja ves telovadaki zbor. Pri Bvcbodn h vajah in med posameznim i izvajanjem bo svirala sv. Ivanska godba. »Delavsko podporno drnštvo« nam javlja, da bo društvena knjižnica cd danea nsprej odprta v?aki četrtek in vsako soboto od G. do 7. ure zvečer. V slučaju, da bo v četrtek praznik, se bo knjige izposojevalo naslednji petek. Razne vesti. Zapiranje oči Neki pr^f.sor je izraču- nil, da vssk človek vsako lito štiri milijon-krat zamež: in zopet pogler'a. Prodiranje Nemcev. Znani ruiki publicist Vergun, je izdal pod nee'ovom : »Karta nemeck h zahvatov«. dober etnografski zemljevid, ki keža prod ranje Nemcav v s'ovansko ezem'tje. Vergnn računa, da so Nemci od leta 800 do 1800 vze i Slovanom 7600 kvadratni m 1 j remije. In sicer: južnim Slovanom 3200, 03vernim pa 4400 kvadratnih milj. 220.000 kron zaigral na kartah. Iz Bu- d mpćš e poročajo, da je v tamošnjem nare d aem kazinu neki Bela Justh za gral na karteh 220 000 kron. Ta denar eo dobili trije mani ogrski eragnatje. Krastača je silno požrešna žival (er žre neprestano vso n:č in požre v 24 urfh veliko mnež co žuželk. Kadilcev na Francozkem je približno 6 milijonov. Od 15 kadilcev jih navadno 8 kadi pipo, 5 smodke in le 2 c garete. Vendar porabijo ti poslednji na leto s00 milijonov c gare : kateie bi ee 500 krat po do'gem položilo okolo zemlje. Togo in Oku — kristijana. Nekemu an-gležkemu listu je pisal angležki m s jonar, ki ee nahaja na Japonskem, da ata admiral Togo in general Oiu kristijana. Oba da ata ae pokristijanila pred nekoliko leti. Tudi soproga maršala Ojame da je krščanske vere. Porini poročila dcc 17. maja Tržaška borza. Napoleoni K 19.07— 19.C9—, ang!»ikp lire K —.— do _ _ London kratek termin K 24015—240.60 Francija K 95.35 -9f .55, Italija K 95.20 -95 50 italijanski bankovci K —.— —. Nemčija K 117.25—117.55, nemški bankovci K —----- avstrijska ednotna renta K 100 40 100.70, ogrs*B kronska renta K 9b.-- 98 30 Italijanska rentr. K __._ —.— kreditne akcije K 667.--669 — državne železnice K 670.-- 672—. Loaabardi K ?'0 50 9'/.—, JLlojrdove akeiie < 668.— — 672.— Srečke: Tisa K 342.£0 -346 50 Kredit K 484.— do 494.—, Bodenkredit 1880 K 3C7 — 315.— Ec-denkredit 1889 K 3j7.— 315 —, TnrSke K 142.— do 144.— Srbske —do —. Dunajska borza ob 2. url pop. „Tržaški Sokol" priredi v nedeljo dne 21. t. m. popoludne svojo prvo letošnjo javno televadbo na vrtu „Narodnega doma" pri Sv. Ivanu. Vstopnina za Člane 40 stot. nečlane 60 stot. za otroke 30 stotini-. Bratje „Sokoli" imajo priti v društveni obleki. Meblovana soba £ odda s 1. junijem v bližini »Narodnega domač. Po dogovoru tudi s hrano. Kje — pove uprava »Edinosti«. Službo pisarja^1 išče 26-leten mladenič, ki je dovršil 4 gimna zijalne razrede in je popolnoma vešč slovenskemu in nemškemu jeziku v besedi in pisavi. Naslov pove nasa uprava. Državni dolg v papirju „ n n arebru Avstrijska renta v zlatu „ „ kronah 4 °/0 Avst. investicijska renta 3'/,*/, Ograka renta v zlatu 4°/0 „ „ kronah 4V Q1 »» n J Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini vč raj ior-,95 10; 93 119.55 100 50 9 J.45 118.15 93 15 89.50 1649.— 6S7 — 2-40.31 117.30 23.48 19.10 93.35 11.30 danes Zadnje brzojavne vesti. Rusko-japonska vojna. Ruti v ae verni Koreji LONDON 17. »Daiiv Telegraph< poroča iz Tokija cd 16. t. m. : V severni Koreji se kaže zopst živehneje gibanje, 4000 Rusov je prekore č.lo reko Tumen. Nji bove sprednje straža eo ža v Keldšu. Torpedovke vladivo-stoške eskadre 83 videli na raznih mestih obrežja. Kosi s-> v^le 1 prod raaja Japoncev | odpjslali ojačenj j v Posjedrki zsliv. Japonski princ t Pariza. PARIZ 17. Predssdnik Lsubet je danes popoludne vsprejel princa in princeainjo Aririiga\ r. Orel* Tattenbach t Fezu. KOLIN 17. »Kola. Zeitungc poroča iz Feza od 13. t. w., da je bil nemški odpo- Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta i 9.3), italijanska renta 10o.22, španski esterieur 9152, akcije otomanske banke 6J5—. Menjice na London •„'S I .C5. Pariz. (Sklep.) AvBtrijske dtlava« žele- - ' p 724_ Lombardi 96 — unificirana turSka reatt 83 57 «vstri:. zlata ron^ 100 60, o^Tska 4 °/t zla*j» rjnt«' 1C0 70 Lindirbau 4^5-- turSke arečie 134 naržka bank - 13.61, italijanske meridi-jonaine akcije —.—, akc: e Rio Tisto 15.0i. Trda '. London. (Sklep' Konsolidiran dov- 90V8 Lombardi 33/4 srebro 265/kl Spaisk«* renta 905,'B ita lijanska renta 105'.^ tržni diskont, 2"4 meciioe a: Dunaja —. — dohodi: b-.nke —izplačila bank —.—. Trdca. Tržna poročila J7. maja. BndimpeSts. PSenicr. za m ij K 1T 92 do K 17 96; rž sa m*j K —.— do K —.— ; oves z* maj od K 13.7 k do 13 76; koruza za maj K 15 45 do K 15.48. PSenica : ponudbe poboljšanpovpraševanje s ed-n>, tendenca \zdržana. Prodaja 18.000 met. stot., nespremenjenDruga žiti vzdržano. Vreme : jasno. H a v r e. (Sklep.) Kava Sanns g ioti -| rage za tek. mesec po dO kg 4i.1/* f*k. ta julij 4-i '/,. New-York. ^Otvori * • Kava Rio za dobave, stalno. 5 do 10 stot. znižanja, 60J0 vreč Hazabarsr. (Skle.^ jop.) Kava Hantoa gio average 7.r .nai 36- z« serter.bsr dec. 37 l'4l za marec 37.3/4 Vzdržano. — Kavn Bio nfvrdri ioco 38—40 navadna reelna 41—42 navsoca del ri, 43—45. Hamburg. (Btiep > Sladkor t* mai 2 ».15, za jun j 23 2>, za julij 23 40, za aveust 23 75, za september—.--, za oVtober 20.05. Trdno. Viexe: lepo. Sladkor tuzem*ki. (Vntrifoeral nil« pront^" i K 74.50 do 75.50. zi m ij-avgu^i K. 7t.50 di 75.5) Concasf^ Meu- promp&ao K 75.53, za mij-avgu«t K 75.50 do 75. — . London. Ciladkor iz repe enrov lll/s 85". Stalno. Pariz. R* za tekoči tneeeo Iti 1), xl t« junij 16.40, za julij avgust 15 50 za aept3acber de-cember lf.25 ;mir.io.» — Punica za teoči m? sec 24.70, za junij 73 za julij - avgjst 23 90 za eept -december 21 75 mir o). Moka za te koči mesec 31.20, za julij 31.50, za ju ij-avgi a; 31.33, za s pt-december i9 10 (miraj). Itepiča^ MlnHamO ve®® slovenskega in nekoliko IIIIctUDVIIU nemškega jezika, star 20 let, želi vstopiti v kako poljedeljsko službo. Ponudbe pod > Mladenič c na „Edinost t. Vahiln na Javn' P'es» katerega prirede ■ ttllllv mladeniči iz Verhovelj, v nedeljo dne 21. maja v Dolu pod Repentabrom pri postaji nove železnice, na dvorišču gostilne g. Ivana Gulie. — Svirala bo popolna godba iz Prošeka. Začetek ob 3. uri pop. Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odraščene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic S trakovi in napisi. Slike na porcelanasti! ploščati za spmsiiits. Najnižje konkurenčne cene. Sprejemajo se vsakovrstna dela posebnih načrtih. Jlnstrovan cenili brezplačno in Mg. -m Tovarna pohištva = RAFAEL ITflLIfl — 5 Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij TRST ulica Malcanton štev. 1 po zelo nizkih cenah. ;=saS IIOIIOHOIIOHOIIOIIOIIOIIOI Tovarna pohištva Aleksander £evi Jtiinzi ulica Tesa štv. 52. R (lastna hiSa), ZALOGA: PIRZZR R05RRI0 (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih, ^-^oooccccc: Hu>trovan cenik brezplačno in franko lOliOHOllOiiOilOilOl'O'iOi Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s strojevnim obratom priporoča slavnemu občinstvu Bvojo zalogo pohištva prej ANTON ĆERNIG0J Tia tei Rettori ste?. 1 (Rosario) - v Trstu - tit cerlcve S?. Petra y niši Mareozi Največja tovarna pohištva primorske dežele. Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. Vsaka konkurenca je izključena. Album pohištva poSlja se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU, &PLJITU in ALEKSANDRI JI (OR JENT). Mi Ciai & A. VmiiLini r oznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela i:a hi^ten račun trgovino in avtorizovano kroj.ičnico Alla Citta, di Trie ste x u!. Torremte 4n (naproti gledišču Goldoni). 1 nn -e viiobiva velika zaloga izgotovljenih f bltk za o?lra^.tle in dečke. Delavske hlače prve vrste k. kor tudi blago vseh vrst in najposleilnejše —— novosti.-------------- JV3. S A P % M A V novi prodajalni?! jestvin in kolonija! pćtld r ulici Czi lisi št. 76 jp TiloMri vsakovrstne jestvine k'kor: . r .i, t?sTeuin? (ii»p*-l.!she), ilaJkor, turSčno in belo ii»f»hf». naravno maslo, svete, mil'), jedUno oijv prve vr*te po 26 siovč. — Blago \eduo sveže.— Suetko Hanibal SkerI =1 trgovec pri Sv. Ivanu--- priporoča svojo dobroznano prodajalnico jestvin in pekarno ter lastno = izdelane biškote. . Vedno sveže hl ago. Cene zmerne. Posebno priporoča kruh. koji tudi pošilja brezplačna na don:;. _ „ ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedenec. Trst - Carlo Goldonijev trg 11. - Trst. Zastopnik tovarne lota ii motokoles „Piich". Napeljava in zaloga električnih zverčkov. Izključna prodaja gramofonov, zonofonev in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica za popravljanje bivalnih strojev, koles, motokoles itd. Velika zaloga pnpadhov po tovarniških cenah TELEFON štev. 1734. j Dragotin Vekjet - zlatar v Trstu, Corso štv. 47 mmmmm "j priporoča vsakovrstne ! j»~zlatenine in srebrnine = ter žepne ure. ■V Sprejema poprave ter kupuje zlato. — Cene zmerne. — Zaloga pristnih dalmatinskih vin lastnega pridelka kakor tudi ===== oljkinega olja. Prodaja na debelo in drobno. Franko na o-koracijt fo*> s papifim, Slika:;;** sob in napisov v t-iog-h in n.\ vse načine. Ponarejen le.* in marmor. P.ar-v:=nje pohiitva. pciov itd. V*e po zmt-rnih eenah. točno in hitro. — Oolavnica: ulica Ugo Fcscoio štev. IS. MIRODiLNICA Siona SMar ulica Farne lo št. 33 podružnica ul. Settefontano C2 0 i sprejema tudi pismena naročili! ter pošilja na zahtevo blaga na dom po najnižjih cenah. MIRODILNICA Hsnrik Bonetta ul. Carradori 18 fTCgal 8e?pa) • Specijaliteta navadnih in me-I dicinalnih «lrog, barv, pokosti, j lakov, Uetk, ćopićev, navadnega ia parfamnega mila, petroleja, Špirita (žestei za goreti. — Barvilo za čiščenje — vina. — Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno Izvrstno jedilno olje po 28 nvč. liter v novi prodajalriici A. BERINI & A. STRINGARI ulica, di Torre bianca 45. Kis. milo. s vere in sodu. : SPECIJALITETA: likerji, pristna vina v buteljkah in na drobno. Cene zmerne. Maršala 80 nč liter, žganje 80 nvč. liter vermut 64 nvč. liter. Prodajalnica boteljk c cooccooLCCoono Svoji k svojim! Podpisani priporoča «vojo zalogo oglja, drva, premoga in ctrui:o razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha, ul. Čuvana (uhod ulica Ca-vazzeni 5t. 3). O Zcococccococoo Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče Cenli Dresplačno in frank Guerino Jvlarcon ulica Tivamella štv. 3 Priporoča svojo zalogo oglja in drv, ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Fođiljai: j o na dom. —- Telefon štev. 1664. — Rova prodajalnica . Romolo Perini zlatar in droguljar Via del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele. Popravlja ure na jamstvo. 6 t / 1 sa j^tanujakturna trgovina h S ^Stnbroslch § Jffodriskjf % ^ TRST - ul. Belvedere 32 - T ST ^ S --P I] Fuštanj za krila širok 90 cm po 36, 42 rovi. p ^ Fuštanj veleur od 27 rovč. dalje. bel. siv in ^ piquoi fuštanj. Kotenlna bela in siva. Maje. šlaji Iv đ In rute. Cdeja od volne ali bombaža. Pregrinjala t> 2 preproge zn nosteljo. Kravate, srajce za jj^ Q mnjr-ce »n ženska. Krila, uoiovice, čipke in žamat, ^ kakor lu-ii raznovrstne drobnarije. ^ Zaloga istrskih in dalmat. vin r ulici Cecilia 16 {vogal nI. Ruggero Manua) Zaloga je vedno preskrbljena z vini najboljših kletij. Cene : istrsko po t>4 st.. belo briško po 30 st. opolo iz Visa po 72 st . vse franko na dom. Za obilne naročbe se priporoča IVAN TO NE L najboljše sredstvo za čistiti vsako fino ru-meno ali črno obuvalo Najbolj £e priporoča za Boxcalis,Oscaria, Chevreaux in lakirane čevlje. D U NAJ, XIII f Najvg-odnejši pogfoji f # = za zavarovanje. sv E1)IM zavarovalna družba ki ima sioTiisiieii v £lavn e o zastopnika v Trstu A ^ ^ ** O* Zavaruje na življenje in // na dohodke — na vse načine po zelo nizkih postavkih Natančneja pojasnila daja glavno zastopstvo za slovenske šežde v Trstu, ulica Torre Bianca št. 21 I. nd. in njegova okrajna zastopstva v vseli mestih in v vseh krajih. Jfarodni kolek je vdoblti pri upravi „£8inost" TOVARNA POHIŠTVA l&NAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RlSPARMIG 5 MEBLOVANIE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAĆ?«0. Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem otvoril na Opčinah ur Kesitavraut Hacker | — opremljen po zahtevah, preskrbljen s slovečimi vini in najboljšim kraškim ^ teranom. S Vodstvo poverjeno je g. Angeiju Palma bivšemu voditelju „Grand Restavranta Hacker'4 tako, da slavno občinstvo dobi tudi na Opčinah vso tisto ^ .jedilno olje po nove. udobnost, katero sme danes zahtevati. Uverjen, da ga bo ugledno meščanstvo podpiralo kakor do sedaj, beleži udani' EMIL HACKER. X KONSTANTIN RUBINIK Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje iii čiščenje svetilk ua Dlin ob času selitve. Neprekosljive plinove mrežice. — VaakovTitni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. Zaloga izvozno-marčne (Ejport-Marzen) S in vležane (Lager) = pive == v -»dcekih in v buteljkah, kakor tudi iz tovarne Bratov Reininghaus Steinfeld pri Qradcu. zaloga JVTattonijcvc giesshubler vedno sveže kisle vode po zmernih cenah pri ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti štev. tO. Najboljše STISKALNICE ZA GROZDJE IN OLJKE so naše stiskalnice „ERGOLE" najnoTejsefra in najboljšega sestava z dvojn<» in nepretrgano pritiskalno moejo; zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse dru ere stiskalnice. HIDRAVLIČNA STISKALNICA. Naji-oljSe automati f no patontovane utue l>rizgaluice, ki delujejo same od seb«*, ue i jih i>ilo treba goniti. .Syphcnia'; plugi, stroji, za grozdje, sadje in oljke, mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadja in drugih vegetalnih, življenskih in mi- ralnili pridelkov. Stiskalnice za seno, -—^—' slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, AfltOfflatlČQa brizgalllica. č:stilniee, rcšetalniee. — Slamorezniea, ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi s roji za poljedelstvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najnovejžega izbornega uresničenega, najbolj pripoznanega in odlik, sestava. Stiskalnica za grozdje. PH. MAYFARTH & Co. tovarna za poljedelske in vinske stroje, DUNAJ, II. TABORSTRASSE št. 71. Od'ikovani v vseh državah sveta z nad 530 zlatimi, srebrnimi in Častnimi kolajnami. Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi kjer nismo zastopani. lllllllllliMlitt^^J C £ SSS EB 5 3 S ik BT U ^ " " HK^ novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. COMINI, Trst Barriera 2S ia Doge za parkete hrastove ali jelove prve vrste zzz=: prodaja pod jamstvom po tovarniški ceni. Zaloga lesa - Miciauz c ulica Fonderia št. 7 Nad 40-Ieten vspeh. Najstarejša medicinalna specijaliteta naše pokrajine. PASTIG-LIE PRENDINI (od ogolunjene sladke Skorje) Iznajditelj in izdajatelj P. PRENDINI v TRSTU. Odlikovane z kolajnami in diplomami na prvih mejuarodnih razstavah. Počaščene sfe zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domače zdravilo pri : grlobolu, kašlju, hripavosti, upadanji glasu, kataru. Zamorejo jih vživati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zadoi-fe cist in svež glas. XB. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno ..Pastiglie Prendini". V škatlicah : v lekarni ..Prendini v Trsfu" ter v vseh boljših lekarnah tukaj in v Evropi. F I L J A L K A c. kr. privat. AVSTH. KREDITNEGA ZAVODA za trgovino in obrt v Trafn sprejema: IZPLAČILA V KRONAH da blagajniške nakaze na naslovljena izplačilne prinoscu pisma l protU dnevai odpo?eJi21, » 8 > > 2% > 30 » > 3 c, proti 4 dnevni odpovedi 2x'a % » 39 » » 3°/o v z atili napoljonib na Izplačilna pisma proti 30 dnevni odpovedi 2°„ „ 3 mes. „ 21/4,/0 ti 2l/ 1 0 n t — J /<> Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi nov. obrestna mera v veljavo 1,5. odnosno 27. februvarj bodočega leta in sicer po dotičnej odpovedi. z 2' lianeogiro v kronali takoj v kolikor na razpolago Krone in zlati napoPoni na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, koji se stavijo od časa i Časa in sicer po loka odpovedi. Jzdajn nakazniee za Dunaj, Bu Jimpesto, Brno, Karlove vari. Kek >. Lvov, Prago, Reichenberg, Opavo kakor tudi Zagre:1 Arad, Belice, Gablonz. (Jratiec. Hermanstadt, Inomos? Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Saaz, riolnogra prosto stroškov. 5;e bavi a kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednostij. Sprejema iztirjevanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tuiii vseh cirugih iztirjevanj. Daja predujme na Warrante in vrednosti po jako zmernih pogojih Krediti 11a karikaeijske listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila. Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat i srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajn -zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice rBanca d' ItaliaJ v italijanskih lirah ali v kronan xcccccoccccc po dnevnem kurzu. cccccccc Kdor se hoče dobro in z veliko ekonomijo obleči, naj se poda v 9™1 prodajalnico izgotovijenih oblek I. FARCHl Barriera vecchia5 kjer se vsaki dan izdeluje obleka v lastni krojač niči. ___