2

3


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 16. aprila 2015  Leto XXV, št. 16


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: 
TISKARNA KLAR 
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB

Porabje, 16. aprila 2015

Porabje, 16. aprila 2015

PREKMURJE - PODOBA PANONSKE POKRAJINE
STR. 2
»Vse je puno, srce, duša in glava«
STR. 5

Skupen šolski dan dvojezičnega poučevanja 

Na dvojezičnih osnovnih šolah v Prekmurju in Porabju že drugo leto poteka projekt z naslovom »Dvig jezikovnih kompetenc pedagoških delavcev v jeziku manjšin v dvojezičnih vzgojno-izobraževalnih zavodih Prek-murja in Porabja«, delno financiran iz Evropske unije, natančneje iz Evropskega socialnega sklada, in Ministrstva RS za izobraževanje, znanost in šport. Ena od številnih vsebin projekta je tudi dejavnost z naslovom »Skupen šolski dan dvojezičnega poučevanja za porabske in prekmurske dvojezične šole«, ki se je odvijala 27. marca 2015 na vseh štirih dvojezičnih osnovnih šolah v Prekmurju (DOŠ I Lendava, DOŠ Genterovci, DOŠ Dobrov-nik in DOŠ Prosenjakovci). V sklopu programa so se vsi učenci in učitelji obeh porabskih dvojezičnih osnovnih šol (Dvojezična osnovna šola in vrtec Števanovci; Dvojezična osnovna šola Jožefa Košiča Gornji Senik) vključili v pouk po razredih na prekmurskih dvojezičnih osnovnih šolah. 
Skupen šolski dan se je izvajal na vseh štirih dvojezičnih osnovnih šolah. Učenci prvih petih razredov obeh dvojezičnih osnovnih šol iz Porabja so se vključili v izvajanje pouka na Dvojezični osnovni šoli I Lendava, učenci višjih razredov porabskih šol pa so bili pri dvojezičnem pouku na ostalih treh dvojezičnih osnovnih šolah (DOŠ Genterovci, DOŠ Dobrovnik in DOŠ Prosenjakovci). Povsod so bile ure kot tudi spremljevalni programi predstavitev šol in dejavnosti skrbno pripravljeni. Čutili smo zavzetost in predanost tako vodstev šol kot učiteljev temu, kar delajo; naučiti učence čim več in čim bolj, ohranjati in razvijati narodnostno materinščino – vse to pa početi na sodoben in privlačen način – so glavni cilji učiteljev, ki nimajo težav z ohranjanjem lastne materinščine, ker v tem poskušajo biti učencem vzor vsepovsod, ne le v učilnicah. Kljub lepim in vrhunsko opremljenim šolam se tudi v Prekmurju srečujejo z usihanjem narodnostne materinščine zunaj šolskega okolja, a položaj ni in ne more biti primerljiv s porabskim. H kvalitetnemu delu na področju ohranjanja jezika pri učencih pa v prekmurskih dvojezičnih šolah največ prispevajo dobri, zavzeti in vzorni učitelji.
Obiskala sem vse štiri šole in poskusila dobiti bežen vtis; začela sem v Prosenjakovcih, kjer so porabski učenci in učitelji spoznavali, kako se lahko integrirano poučuje jezik in tehnika ali geografija in matematika, na dobrovniški šoli sem pokukala k skupni zgodovini in matematiki. V Genterovcih so števanovski učenci z domačimi spoznavali zanimivo e-gradivo za pouk zgodovine, pri likovni vzgoji pa so seniški učenci pridno izdelovali predmete iz žice. Na lendavski dvojezični šoli so ta šolski dan preživljali učenci in učitelji nižjih razredov porabskih šol; ob srečanju so mi predvsem najmlajši povedali, da je bilo zelo lepo.
S tem načinom pristopa k spoznavanju dvojezičnega poučevanja v Prekmurju bi lahko poleg učiteljev svoje izkušnje izmenjali tudi učenci dvojezičnih šol; seveda pa je en sam dan premalo, toda izvrsten poskus nečesa novega, kar se lahko razvije v stalno prakso, če bi bila na razpolago finančna sredstva, predvsem pa želja in volja sodelujočih. To je ena od dodanih vrednosti projekta, namreč večja izmenjava dobrih praks med učitelji in večje povezovanje dvojezičnih šol v Prekmurju in Porabju. Upamo lahko le, da odličen projekt, ki se bo iztekel koncem tekočega šolskega leta, ni bil zadnji, saj bi za porabske šole to pomenilo ukinitev vseh slovenskih dejavnosti, trenutno financiranih iz projekta. O tem pa kdaj v prihodnje.
Valerija Perger


Števanovski osmošolci in učitelja Barbara Nagy in Kristof Tompa s prosenjakovskimi učenci


Pri likovni vzgoji v genterovski šoli, v ospredju Attila Kovács, vodja projekta, in Valerija Perger, koordinatorka za porabski del projekta

Nove knjige

PREKMURJE - PODOBA PANONSKE POKRAJINE

»Knjiga Prekmurje - podoba panonske pokrajine povezuje razprave slovenskih in tujih znanstvenikov v zgodbo o Prekmurju. Raziskovalke in raziskovalci so s svojim preučevanjem zaobjeli prostranost in raznolikost te panonske pokrajine. Prehodnost in negotovost časa, v katerem živimo in delamo, pa sta prekinili nekatere načrte za prihodnost,« je v uvodu v knjigo zapisala njena urednica dr. Maja Godina Golija. Uvodničarka je ob vsebinskem poudarku napovedala tudi negotovo usodo edine znanstvenoraziskovalne ustanove v Pomurju. Vsaj tako zdaj kaže, da ZRC SAZU, ki ga vodi dr. Oto Luthar, nima denarja za delovanje raziskovalne postaje ob domačiji pokojnega dr. Vaneka Šiftarja na Petanjcih, odprte oktobra 2008, čeprav se raziskovalke lahko pohvalijo z nadpovpreč-nimi raziskovalnimi, publicističnimi in organizacijskimi rezultati, med katere spada tudi knjiga Prekmurje - podoba panonske pokrajine. Predstojnica Raziskovalne postaje Petanjci je Maja Godina Golija, prvi raziskovalki, prav tako od začetka, sta bili, zdaj že doktorici Ivanka Huber in Klavdija Sedar. 
Knjiga Prekmurje - podoba panonske pokrajine je zbornik z istoimenskega simpozija jeseni leta 2013 na Petanjcih, na katerem je sodelovalo osemnajst referentk in referentov z osemnajstimi referati, med njimi tudi etnologinja Marija Kozar Mukič iz Sombotela in Gleb Pilipenko, z Inštituta za slavistiko Ruske akademije znanosti iz Moskve, Porabja se dotika tudi razprava Rebeke Kunej Etnološko raziskovanje Prekmurja in Porabja: Preko Mure - Preko oceana. Razprave tematsko segajo od obravnav folklornih, etnoloških in socialnih značilnosti do naravnih danosti Prekmurja. S prehodi iz ene tematike v drugo se poglavja povezujejo s pisano podobo panonske pokrajine. »Ta ostaja, žal, nekoliko okrnjena in ne do konca izrisana. Okoliščine, ki so v zadnjem letu globoko posegle v delovanje postaje, so prekinile načrtovano delo in pripravo srečanj raziskovalcev, na katerih bi osvetlili življenje drugih skupnosti v Prekmurju (predvsem madžarske in romske) in delo pomembnih prekmurskih osebnosti,« ocenjuje nezavidljiv finančni položaj raziskovalne postaje predstojnica, Maja Godina Golija, sicer izredna profesorica in znanstvena svetnica.
Vsebina knjige je razdeljena na tri obsežnejše razdelke. Prvi predstavlja bogato kulturno podobo pokrajine, ki se zaradi odmaknjenosti in zgdovinskih dejavnikov razlikuje od večine slovenskega ozemlja. Tu so prikazane tudi folklorne značilnosti, ki nazorno osvetlijo posebnost in drugačnost pesemskega in plesnega izročila Prekmurja. Življenje Prekmurcev, stoletja povezano s težkim delom na zemlji, sezonstvom in izseljevanjem, ubesedenim v literaturi prek-murskih avtorjev. 
Razprave v drugem razdelku osvetljujejo zgodovinsko in socialno podobo Prekmurja - od najstarejših obdobij poselitve tega panonskega prostora do oblikovanja narodnostnih in verskih skupnosti ter njihovega skupnega sožitja v pokrajini. Pestrost in številčnost skupnosti sta pomembni značilnosti Prekmurja in njegove cerkvene, upravne in lokalne ureditve. Tretji sklop obravnava prekmursko pokrajino. V razpravi o gozdni vegetaciji v Prekmurju je orisana zelo raznolika in mestoma dobro ohranjena vegetacija neposredno ob reki Muri in na gričevnatem svetu Goričkega, o čemer pričata tudi dve razglašeni območji Natura 2000 v Prekmurju, ki sta pomembno zatočišče flore, favne in habitatnih tipov, med njimi tudi gozdov. 
Prehrana v Prekmurju in Porabju, je tekst Marije Kozar Mukič, v katerem poudarja, da so Prekmurje in Porabje ter Stražna krajina (Őrség) geografsko del panonske regije, kar določa poljedelstvo in živinorejo ter s tem tudi prehrano. »Slovensko in madžarsko prebivalstvo pripravlja iz istih surovin podobne jedi, lahko pa jih popestri s svojimi specialitetami ali z drugačnim načinom priprave in uživanja. Skupni so na primer: bučno olje, zelje in krompirjevi žganci...«, zapiše Marija Kozar Mukič in podrobneje predstavi nekatere juhe, prikuhe in enolončnice, kaše, žgance in zlivanke (šterc) in močnate ter mesne jedi. »Značilnost zgodnjih etnokoreoloških raziskav na Slovenskem je usmerjenost na obrobje. Takšni območji sta bili tudi Prekmurje in Porabje,« začne Rebeka Kunej referat Etnokoreološko raziskovanje Prekmurja in Porabja; Preko Mure-preko oceana. V razpravi predstavlja vsebine Preko Mure - snemanje na magnetofonski trak; Preko oceana - snemanje na gramofonsko ploščo in zapiše podatek, da segajo začetki raziskovanja slovenskih ljudskih plesov v Prekmurju in Porabju v leto 1938, v čas, ko je v Beltincih raziskoval France Marolt. »Najstarejši posnetki slovenskega ljudskega petja so prav iz Prek-murja in so domnevno nastali že konec 19. stoletja, vendar pa je bila ljudska inštrumentalna glasba tega območja dokumentirana šele leta 1955.« 
Razprava, ki sklene knjigo, obravnava estetski pomen prekmurske krajine »katere primer je jugovzhodno Gorčko«. 
S prekmursko postajo ZRC SAZU na Petanjcih vseskozi odlično sodeluje Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija (tudi pokojni dr. Vanek Šiftar, na katerega domačiji je postaja, ni bil »le« profesor ustavnega prava, ampak je proučeval številna druga področja družbenega dogajanja, od življenja Romov do književnosti in se, kot eden redkih, če ne edini v Sloveniji, zavzemal za sodelovanje s Porabskimi Slovenci, s Slovenci na avstrijskem Štajerskem in Hrvati na Gradiščanskem, če omenim le nekaj njegovih interesnih in raziskovalnih področij), zato fundaciji ni vseeno, kako bo s postajo in raziskovanjem v bodoče. V imenu fundacije je Marjan Šiftar na predstavitvi v soboški Pokrajinski in študijski knjižnici poudaril, da ne bo mogel nihče mimo znanstvenih in strokovnih spoznanj, zapisanih v zborniku, ko bo proučeval Pomurje, zato se zastavljeno delo mora nadaljevati z domačimi in gostujočimi strokovnjaki. Velika škoda bo, če se mladi strokovnjaki ne bodo mogli vrniti k začetemu raziskovalnemu delu.
Kakšna bo usoda raziskovalne postaje na Petanjcih, bomo za eno prihodnjih številk Porabja povprašali direktorja ZRC SAZU dr. Ota Lutharja v Ljubljani. 
Ernest Ružič


Dr. Maja Godina Golija, urednica zbornika Prekmurje - podoba panonske pokrajine


LUDVIK  VREČIČ, PRVI  PREKMURSKI  AKADEMSKI  SLIKAR

Življenjska pot v današnjem času že dokaj poznanega prekmurskega slikarja Ludvika Vrečiča je sicer kratka, a slikarsko intenzivno obarvana. Njegova likovna dela so odsev njegove življenjske poti in so nastajala v njemu lastnem ustvarjalnem svetu. Rodil se je aprila leta 1900 v Skakovcih pri Cankovi, kjer ga je že v otroških letih na domačiji vedno znova očaralo vzhajajoče in zahajajoče sonce. Oče Štefan in mati Judita sta bila lastnika manjšega posestva, ki pa sta ga zaradi zadolženosti težko vzdrževala, saj sta že pred Ludvikom imela dva otroka. Osnovno šolo je Ludvik obiskoval v Strukovcih in v Muski Soboti, v tem obdob-ju pa je že izrazil svoj risarski talent, saj mu je uspelo narisati skoraj vse, kar je videl. Ker sta bila starša zavedna evangeličana, sta si nadvse želela, da bi Ludvik študiral teologijo. Zato sta jima takratni soboški evangeličanski duhovnik Štefan Kovač in nadučitelj Franc Ruža svetovala, naj se njun sin vpiše na evangeličansko licejsko gimnazijo v Šopronu. Tam je Ludvik leta 1916 svoje šolanje uspešno končal in se nadalje vpisal na trgovsko šolo v Zalaegerszegu, kjer je dve leti kasneje tudi maturiral.
Leta 1918 je bil Ludvik Vrečič vpoklican k vojakom v Veszp-rém. Po služenju obveznega vojaškega roka je zaradi težkih gmotnih razmer ostal še nekaj časa pri plačani vojski v Szombathelyu. Ko pa so se razmere po letu dni, po končani prvi svetovni vojni, nekoliko izboljšale, se je vrnil domov. Iz tega obdob-ja so ohranjene številne njegove risbe, pasteli in prva olja na platnu. Na vso moč pa si je želel nadaljevati študij. Možnosti v domovini so bile skromne in povrhu vsega je bilo v takratnji Jugoslaviji zelo malo visokih šol. Zato se je odločil, ker je dob-ro obvladal madžarščino, za Budimpešto. Vpisal se je v višjo trgovsko šolo, kjer je ostal med letoma 1920 in 1921. Temu pa je sledil študij na Visoki slikarski šoli v Budimpešti (Országos Magyar Király Képzőművész-eti Főiskola), kjer je diplomiral leta 1929. Omeniti je treba, da sta bila Vrečičeva profesorja tudi znana madžarska slikarja Rudnay Gyula in Réti István. Med študijem je dobil madžarsko državljanstvo, dva meseca je bil tudi vojak v Mariboru, kjer se je tedaj celo srečal z našim impresionističnim slikarjem Božidarjem Jakcem.
Po končanem študiju leta 1929 je Vrečič dobil naziv profesor in akademski slikar. Hkrati je postal najstarejši predstavnik prve šolane generacije prekmurskih slikarjev, ki jo predstavljata še slikarja – lipovski Karel Jakob in lendavski Lajči Pandur ter rankovski kipar Franc Kühar.
Po diplomi je Vrečič nekaj časa služboval kot profesor risanja na neki budimpeštanski gimnaziji, kasneje pa je delal kot svobodni umetnik. Imel je lasten atelje v Budimpešti, žal pa je bil ves čas v precejšnjih finančnih težavah, saj je veliko ustvarjal, a malo prodal. Posvetil se je študijskim potovanjem po Sloveniji; še posebej blizu so mu bili kraji Ljubljana, Bled, Bohinj in Maribor. Prav tako je prepotoval velik del Srednje Evrope. A najraje se je vračal v rodne Skakovce, kjer je našel najljubšo motiviko za svojo umetniško izpoved. Tam je spoznal tudi življenje Romov iz sosednjih Krašč in Domajinec in tako naslikal veliko njihovih portretov ter domovanj.
Leta 1928 je Ludvik Vrečič prvič razstavil večje število svojih del v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Sama razstava potrjuje Vrečičevo samozavestno držo, da je že v času pred diplomo na Visoki slikarski šoli v Budimpešti predstavil svoja dela likovni kritiki in širšemu slovenskemu občinstvu. To je bilo od njegovih začetkov leta 1916, ko je še obiskoval trgovsko šolo v Zalaegerszegu, pa do najnovejših, nastalih v letu 1928. Vrečič je z razstavo prvič predstavil slovenski javnosti svoje značilne pejsaže panonskega sveta, sončne vzhode in zahode, poglede na vasi, ciganske motive in kmetske značilnosti življenja te severovzhodne slovenske pokrajine. Vendar pa njegova dela takrat niso bila pravilno razumljena. Vse je ostalo na nivoju »neke preprostosti«, kar pa je predstavljalo nekaj novega oz. »drugačnega« za ljubljanske meščane. Ne le njegovo šolanje na Madžarskem, kjer so ob poudarkih na realizmu bili prisotni še dodatki na ekspresiji, temveč predvsem dejstvo, da je prihajal iz okolja brez likovne tradicije, se je Vrečičevo slikarstvo zadržalo zgolj na ravni realistične likovne govorice. 
Šele 30. leta 20. stoletja pomenijo za Vrečiča zrelo obdobje njegovega slikarskega ustvarjanja. Prav ta čas velja za njegov prispevek k uvajanju ekspresionističnih (izrazitih, močnih) likovnih prvin. Te opazimo v njegovih portretih in prvinsko občutenih krajinskih motivih. Kar pa se tiče njegovih likovnih tem, le-te izražajo močno čustveno dovzetnost do življenja, do ljudi, do prekmurskih šeg in običajev, narave, kmečkega življenja in do evangeličanske vere. Omenjeno namreč potrjujejo nešteti motivi prekmurskega človeka, goričke pokrajine in cerkva. Prav on nam je znal upodobiti skrajno osebno doživetje domače prekmurske zemlje. Domača pokrajina se je globoko vtisnila v njegov čustveni svet in je tako skozi njegovo likovno potezo silovito privrela na dan. O tem so spregovorile tudi njegove intenzivne barve, kot so rdeča, oranžna, rjava, zelena in modra. Te je slikar doživljal kot lastno razpoloženje ob srečanju z rodno grudo, ki je bilo enkrat otožno in tesnobno, drugič spet spokojno in osamljeno. Njegova značilnost je upodabljanje težkih in temačnih oblakov, ki napovedujejo nevihto, kot da bi s tem želel sporočiti svoje lastno stanje duha.
Najvišjo umetniško raven pa je Vrečič dosegel v portretnem slikarstvu. Rad je slikal svoje najbližje – očeta, mater, brata, sestro in ostalo sorodstvo, veliko pa je ustvarjal po naročilih. Portreti predstavljajo umetniško najbolj dovršen izraz njegove ustvarjalnosti. Nastali so v razponu od akademskega realizma do barvnega ekspresionizma. V njih je mogoče zaznati slikarske sposobnosti opazovanja in izražanja ustvarjalca in realen obraz ter duh portretiranca. 
Ludvik Vrečič predstavlja danes največjo avtoriteto med prek-murskimi slikarji 20. stoletja, saj je bil v svojem ustvarjanju povsem izoblikovana osebnost. Njegova likovna dela so izredno cenjena tako v strokovnih krogih kot med ljubitelji umetnosti. Kljub razpetosti med dvema narodoma, slovenskim in madžarskim, je v sebi združeval visoko mero strpnosti in razumevanja do obeh, kar je dokazal s svojimi razstavami med leti 1928 in 1944. Med tem je še razstavljal v Benetkah, v Budimpešti, med vojno pa tudi z ostalimi prekmurskimi umetniki, Jakobom, Pandurjem in Küharjem. Sicer je ustvarjal še na mnogih likovnih kolonijah na Madžarskem. Njegov močan ponos, da je slikar, ga je ves čas motiviral, kjub težkemu materialnemu položaju v času 2. svet. vojne, ko je vladala svetovna ekonomska kriza in so temu botrovale negotove družbenopolitične razmere. Imel je še načrte razstavljati, kar pa mu je na žalost preprečila mnogo prezgodnja tragična smrt.
Ludvik Vrečič je umrl po koncu druge svetovne vojne, leta 1945, ko se je sprl z ruskim vojakom na vlaku v Monorju in le-ta ga je nato ustrelil. Njegov poslednji dom je na pokopališču Monor na Madžarskem.
Vrečiču je bila po slovesu iz tega sveta posvečena biografija, saj je le tako omogočen najboljši vpogled v razvoj in vrednotenje njegovega umetniškega dela. Spominska razstava ob 100. obletnici njegovega rojstva je bila na ogled v soboškem Pokrajinskem muzeju, prenesena pa v ljubljansko Mestno galerijo in mariborsko Umetnostno galerijo. V njegovem rojstnem kraju pa spominja nanj doprsni spomenik, ki je delo akad. kiparke Irene Čuk.
Mojca Polona Vaupotič



Pokrajina

Avtoportret


Hiša

Velka sobota, vüzenski pondejlak v Andovcaj

OD
SLOVENIJE…

Zdaj že več kak petdvajsti lejt je tauma, ka smo po dugi lejtaj v Andovci najprvin ogenj vužgali na velko soboto. Tau je pa zato bilau, ka ladjeni prejšnje generacije so zanikoj valaun bili, pa se je ta stara šega že skorok cejlak pozabila v Andovci. Za volo tauga smo si te mi, gda smo že malo zrasli, tak zmislili, ka ohranimo kresovanje na velko soboto. Sprvoga so tej ognji samo taši mali bili, dapa od leta do leta so vekši gratali, pa ranč tak je več lidi prišlo k ognji. Tistoga reda smo še nej meli »štüka«, samo s taši malimi škatülami smo strejlali, v šteraj je farba bila. Sledkar je že vsakši z dauma šunko prineso pa tisto smo sküjali. Nikdar ne pozabim, kak so nam sline tekle, gda smo go rezali, pa smo kumaj čakali, aj že gnauk konec baude meši, pa go leko kauštamo. Najvekša problema je zato vsigdar tau bila, sto de neso šunko svečat, zato ka šteri smo delali, nejsmo meli časa pa nej volé dvej vöre stati v cerkvi. Kak nas je več bilau pri ognji, tak smo vekši ogenj meli pa več drv smo mogli vküpzvoziti, ka je nej bilau malo delo. Tak je tau bilau letos tö, v soboto predpodnevom z dvöma traktoroma smo se vozili po guščaj pa smo iskali süje bore, tope, breze pa hrastovi smolak, s šterim fejst dobro leko podažiga. Tau je letos nej bilau žmetno delo, zato ka lajnski viher je dosta drejv vözobrno. 
Kak največkrat, zdaj sem šunko tö dja gor-djau küjat. Leko bi pravli, ka k taumi nej trbej dosta pameti, dapa tau je zato nej tak leko delo. Zato ka gda sem plin (gáz) vužgo pod piskrom, nejsem znau, kak de tau vrelo za pau ali za edno vöro. Te čas sem dja na Gorenji Senik mogo titi kak vsakšo leto po krpit, dapa malo so mi noge zato trepetele, ka da me doma čakalo. Leko ka šunka že brez vode ostala, ali tau se tö ma zgoditi, ka sirauva ostane, če nede vrejla. Dapa baug je pomago, pa tak dobro se je sküjala, kak če bi stoj cejli čas tam pri špajerti stau.  
Večer v ausmoj vöri smo ogenj vužgali, zato ka te je že konec meše bilau pa lüstvo se je že tö začnilo zbirati. Kak vsigdar, s štükom se je tö samo potejm začnilo strejlati, ka je letos fejst dobro šlau. Tašo ešče vejn ranč nej bilau, ka vsakšo paut se je posrečilo strliti, leko povejm, ka ranč zapravti smo nej mogli, kakoli smo delali. Gda smo tisto fajn meko šunko vse podjeli, stera se je sama küjala cejli zadvečerek, z domanjim hrenom pa djajci, te smo ešče malo pili pa pripovejdali, kak je tau vsigdar šega bila, pa gda je zadnji vaudjeu tö vövgasno, te smo mi tö domau odišli. 
Mogli smo vöpočinjeni, friški biti, zato ka vüzemski pondejlek smo trenerali za romanje do Triglava. Tau je letos prvo paut bilau, zavolo tauga smo samo petnajset kilomejtrov šli, pa nej po asfalti, liki prejk po goškaj. Iz Andovec smo štartali pa prejk števanovske gošče smo šli najprvin do trej ramov (háromház), kak so Montiski bili doma. Leko bi pravli, ka tau je zemla, štera se nikan ne drži, nej k Sakalovcom pa nej k Števanovcom. Tam se zdaj več niške ne drži, samo eden leseni križ stoji pa iz tauga leko vejmo, ka je gnauksvejta tam lüstvo živelo. Od tec smo tadale šli dola po grabi pa kak smo prišli k Žlaban, tam smo edno vretino najšli. Tau vretino tak zovejo ka Sakalovska vretina, s te vretine smo se dobro napili, pa tak smo se te potistim nazaj domau napautili.
Karči Holec

Volitve, ki so Slovenijo popeljale v samostojnost
V Cankarjevem domu je potekala slavnostna prireditev ob 25. obletnici prvih svobodnih večstrankarskih volitev. 8. aprila 1990 so bile namreč v Sloveniji prve demokratične večstrankarske volitve, na katerih so volivci izbirali predsednika in člane Predsedstva Republike Slovenije, delegate družbenopolitičnega zbora in delegate zbora občin tridomne Skupščine Republike Slovenije. Predsednik republike Borut Pahor je poudaril, da ima dragocenost in slavnost prvih večstrankarskih volitev leta 1990 vsaj trojni značaj. »Prvič, vzpostavile so demokracijo. Drugič, omogočile so pogoje za ustanovitev lastne države in njeno povezovanje v združeno Evropo po lastni volji. In tretjič, bile so konstitutivnega pomena za narodno spravo,« je dejal predsednik republike. Na volilni dan je svoj glas oddalo skoraj 84 odstotkov volivcev in za družbenopolitični zbor Skupščine Republike Slovenije največ mandatov (47) podelilo Demosu, med posameznimi strankami pa ZKS-ju-SDP-ju (14). Izvoljeni so bili tudi štirje člani predsedstva Slovenije: Ciril Zlobec (Socialistična zveza Slovenije); Matjaž Kmecl (ZKS-SDP), Dušan Plut (Zeleni Slovenije), Ivan Oman (Slovenska kmečka zveza). Med kandidati za predsednika predsedstva je 44,4 odstotka glasov dobil Milan Kučan, sledil mu je Jože Pučnik (26,6 odstotka), Ivan Kramberger (18,5 odstotka) in Marko Demšar (10,4 odstotka). V drugem krogu volitev 22. aprila je nato zmagal Kučan z 58,6 odstotka glasov. 
Slovenski vojaki padli v zasedo
Slovenski vojaki, ki delujejo v mirovni operaciji Združenih narodov v Libanonu (Unifil), so padli v zasedo, neznana arabska milica pa jim je iz oklepnih avtomobilov vzela računalnik. Incident se je zgodil med redno patruljo enote na jugu Libanona. Vpletenih je bilo osem vojakov iz mariborske 72. brigade, do streljanja pa ni prišlo.



Z možnarom so strejlali mlajši tö

V gauški smo vsekli süji lejs



Plameni andovskoga ognja so visko segali

Šunka je bila rejsan žmana


Na vüzenski pondejlek smo šli na pohod 

… DO
MADŽARSKE

Tanja Buzeti  je eno leto vandrivala po svejti

»Vse je puno, srce, duša in glava«

Tau, ka bi vse doma njau pa odišo za neka cajta po svejti, senja dosta lidi. Samo malo je takši, ka té svoje senje tüdi spunijo. Tanja Buzeti in Černelavec, stera že par lejt živi na Vaneči na Goričkom, se je odlaučila, ka si té svoje senje tüdi spuni. »Moj celi žitek je eno velko potovanje. Gda sam študerala in sam tüdi delala za mednarodno študentsko organizacijo, sam začnila vandrivati po svejti. Odkrila sam, ka mam posebno veselje te, gda delam in se drüžim z lidami iz različni kultur, steri svoje probleme rešavlejo ovak kak mi,« povej Buzetijova, stera je svoje enoletno potüvanje po svejti planejrala že te, gda je nekaj cajta živela v Belgiji, gé je spoznala dosta lidi s cejloga sveta.
»Ge sam rada tam, tüdi pri deli, gé trbej neka na noge postaviti, gda pa stvari že dejo, pa dem tadale in si raj drügo delo ziščem. In tak sam že kak študentka bila v enom tali Afrike in Azije, pa tüdi po Evropi, in sam spoznala delo mednarodnih organizacij. Nazaj domau v Prekmurje sam prišla 2002. leta. Te, gda sam dobila delo na Zavodi za zdravstveno varstvo v Murski Soboti, sam pravla, ka mi morajo takšo delo dati, ka de vezano globalno, na svejt in Evropo, ka ge ovak nemo zdržala. Tau moje delo je bilou te rejsan vezano na Svetovno zdravstveno organizacijo. In te, gda sam začnila broditi, ka bi šla po svejti, sam škela povezati svoje delo in vandrivanje. S poznanci, stere sam spoz-nala prejk Svetovne zdravstvene organizacije, san se zgučala, ka smo na moji pauti najšli takše projekte, gé sam ge s svojim znanjom leko pomagala,« raztolmači vandrošica, stera brodi, ka dosta lidi pravi, ka bi šli za duže cajta po svejti, samo ka tau ne morejo zavolo penez: »Pravla mo, ka me je tau koštalo neka takšoga, kak en avto, takši srednje velki. Tau pa mislim, ka je nej tak fejst dosta«. Prekmurka je na svojoj pauti največ cajta, šest mesecov, preživela v Južni Ameriki, gé se je njeno vandrivanje tüdi začnilo. Tam je najprva dosta cajta namenila tüdi tomi, ka se navči  španjolsko. »Vsakši den sam se po pet vör včila toga gezika in leko povejm, ka sam po peti kednaj že dosta znala. Mejla sam leranco, ka je samo mené včila. Pauleg toga sam živela pri enoj familiji, pri steroj sam se tö dosta navčila. Prvi keden je šlau malo žmetno, te pa vsakši den baukše. Mislim, ka je dostakrat problem v tom, ka se lidgé bojijo gučati en gezik, če mislijo, ka ga ne gučijo perfektno. Ne smejš biti nesrani, ka te se ne moreš navčiti gezika,« pravi sogovornica, stera je v tom tali sveta dosta lejpoga vidla, pauleg toga pa je v Braziliji pomagala padaškinji, stera je te bila namestnica ministrice za zdravje, gda so probali na nauvo postaviti zdravstveni sistem v tistom tali toga rosaga, gé živejo domorodci ob reki Amazonki.
Dosta cajta je v Južni Ameriki, gé sta jo en kračiči tau poti v Peruji, Boliviji in Čili spremlala tüdi brat in padaškinja iz Slovenije, preživela v viski bregaj: »Dosta kondicije sam si nabrala, ka sam dosta v brege üšla. Rejsan je lejpa ta narava v tej Andaj, steri se vlečejo vse od Ekvadora do Čila. Na pauti sam srečavala dosta sebi podob-nih lidí, starij od 20 pa do 70 lejt, iz različni rosagov. Naša sküpna strast je bilou vandrivanje«. Na pauti proti Aziji se je stavila na Samoi, rosagi, steri leži na tre otokaj, ma pa okauli 200 gezero lidi: »Tam so palme, plavo-zeleno morje, leko povem, ka rejsan raj na zemli. Čütenje maš, ka samo ške eno stubo gor staupiš, pa si že v nebesaj. Vse majo, vse njim zraste, cejlo leto je toplo in skor ne nücajo ramov, zatau majo samo streje pa viske stebre. Zvüna spiš, dva metra vkraj pa je maurdje. Te skor ne moreš razmeti, ka majo v tom raji lidgé telko problemov. Tü sam zatau malo pomagala, ka so glij te gor postavlali agencijo za promocijo zdravja«.
Prek Filipinov je Tanjo Buzeti paut dale odpelala do Vietnama, Kambodže in Laosa, sfalilo pa ji je cajta za Tajsko. »Vietnam je tak kulturno bogati, ka če deš od severa do juga, je en mejsec premalo. Gda sam prišla v Kambodžo, sam se mogla za nekaj dni staviti v eni mali ribiški vesnici, ka sam počivala. Tüdi Laos mi je šau trnok pod kaužo. Nej je ške tak fejst turističen, lidgé pa so umirjeni in te pistijo na meri,« pove sogovornica, stera je v Afriki dosta cajta preživela tak, ka je v Zimbabveji pomagala organizacijam, stere pomagajo srmakom, ka bi njim baukše šlo v njihovom žitki.  V glavnom varaši Harareji je ženske včila, kak bi si leko peneze prislüžile z odavanjom tistoga, ka pripauvajo v gračenki. 
»V enom leti se dosta vsega zgodi. Če si doma, se obrneš, gda pa je tak, ka pogosti prmeniš okolje, spoznaš dosta nauvi lidi, prideš domau kak drügi človek. Na takši pauti maš tüdi več cajta za sebe, ka leko premišlavleš, ka sploj škeš v življenji, ka se pitaš, zakoj se telko sekeraš in živceraš za tau pa ovo in vidiš, ka po sveti lidge z dosta menje včasi dosta bole srečno živejo kak mi. Pauleg toga vidiš, ka se moreš vsaki telko časa staviti, ka ne moreš naprej. Nücaš, ka premisliš, ka si vse doživo in vido. Vse je puno, srce, duša in glava,« je ške povedala Tanja Buzeti.
Silva Eöry

Madžarsko je lani zapustilo za 50 odstotkov več ljudi kot leto prej
Po podatkih Centralnega statističnega urada je lani zapustilo Madžarsko 1,5-krat več ljudi kot leto prej in skoraj 6,5-krat toliko kot leta 2009. Gre za gospodarske migrante, ki nameravajo ostati v tujini najmanj eno leto ali več. Lansko število migrantov je bilo 31.500, 44 odstotkov le-teh je mlajših od 30 let,  77 odstotkov še ni dopolnilo svojih 40 let. Državo torej večinoma zapuščajo mladi ljudje, ve-činoma moški, 54 odstotkov le-teh je neporočenih.
Sodelavci Centralnega statističnega urada so mnenja, da njihovi podatki niso točni, kajti precej migrantov svojega odhoda ne prijavi, čeprav je to obvezno. To potrjujejo tudi podatki tujih držav o sprejetih migrantih, ki so višji, kot kažejo madžarske statistike. Po teh podatkih in podatkih Eurostata približno 300 tisoč Madžarov dela in živi v tujih državah, predvsem v Avstriji, Nemčiji in Združenem kraljestvu.
Izjava o premoženjskem stanju obvezna in javna tudi za družinske člane?
Nacionalna volilna komisija je odobrila referendumsko vprašanje civilnih organizacij, ki se nanaša na premoženjsko stanje poslancev in politikov. Če bi referendum uspel, bi bile javne tudi izjave o premoženjskem stanju družinskih članov politikov, ki živijo z njimi v istem gospodinjstvu. Izjavo morajo družinski člani izpolniti že sedaj, toda vpogled vanjo imajo le člani komisije za imuniteto, če poteka zoper politika kakšen postopek, ki je povezan z njegovim premoženjem. Bogatenje nekaterih politikov, ki ni v sorazmerju z njihovimi dohodki, oziroma primeri, ko politiki kupijo luksuzno stanovanje in ga prepišejo na ime mladoletnega otroka ali svoje žene (torej ga v lastni izjavi o premoženjskem stanju ne napišejo), so spodbudili civilno sfero, da je dala pobudo za referendum.


Tanja Buzeti je eno leto vandrivala po sveti


Prekmurka se je na Galapagosi drüžila tüdi z več kak stau let starimi želvami

NAČRT PROGRAMOV

Zveze Slovencev na Madžarskem za leto 2015
A Magyarországi Szlovének Szövetsége 2015. évi programterve

april - maj
Slovenski filmski klub za mlade in odrasle v Porabju 
Szlovén film klub fiataloknak és felnőtteknek. 
10. april
Otvoritev razstave HARANGLÁB, ZVONIK, HOLZGLUCKENTURM v Slovenskem domu
Kiállítás megnyitó a Szlovének Házában. 
11. april
Filmski popoldan v Slovenskem domu: ogled filma Življenje kot v filmu
Szlovén ifjúsági film megtekintése a Szlovének Házában. 
17.april
Predavanje Andreje Rustja o Amiših
Andreja Rustja előadása az amisokról
25.-26. april
Porabski večer (folklorni, literarni, pevski) na Reki na Hrvaškem
Rába-vidéki szlovének kulturális estje a Rijeka-i (Fiume Horvátország) szlovéneknél.  
29. april
Seja predsedstva Zveze Slovencev na Madžarskem
A Magyarországi Szlovének Szövetsége Elnökségének ülése 
7. maj 
Gledališka predstava z naslovom Kje je nosek! v izvedbi gledališča Ku-Kuc za vrtce Monošter, Sakalovci in Dolnji Senik v Slovenskem domu v Monoštru
Szlovén animációs színdarab a Rába-vidéki szlovén óvodások részére - Szentgotthárd, Szakonyfalu, Alsószölnök - a Szlovének Házában. 
8. maj
Ogled dokumentarnega filma o »mejnem pasu« v Slovenskem domu  
Erdélyi János A nyomsávon című dokumentumfilm bemutatója.
15. maj
Otvoritev likovne razstave Draga Medveda v Slovenskem domu
Drago Medved képzőművész kiállításának megnyitója a Szlovének Házában.
22. maj
Volilni občni zbor ZSM v Slovenskem domu v Monoštru
A MSZSZ választó közgyűlése a Szlovének Házában Szentgotthárdon.
23. maj
Prekmurski večer z gastronomijo in degustacijo vin 
Muravideki est ételbemutatóval és borkostolással.
… maj ali september
Predavanje o gobah, nabiranje in priprava gob pri Porabski domačiji v Andovcih; predavanje bo imel Slavko Šerod, predsednik Gobarskega društva Lisička Maribor
Slavko Šerod a maribori gombász egyesület elnökének előadása a gombákról, majd gombaszedés és ízletes ételek elkészítése gombákból.  
7. junij
Jubilejni koncert Komornega zbora ZSM Monošter ob 10-letnici delovanja v Slovenskem domu v Monoštru  
MSZSZ szentgotthárdi kamarakórúsának 10. jubileumi koncertje a Szlovének Házában Szentgotthárdon.     
…junij
Sodelovanje Športnega društva Slovenska ves na mednarodni prireditvi 39. Srečanje mladih slovenskih športnikov iz obmejnih dežel v Sloveniji
39. Nemzetközi Ifjúsági Sporttalálkozó Szlovéniában, közreműködik a rábatótfalui SE ifjúsági futballcsapata.
20.-21. junij
46. Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, ki se ga bo udeležil MePZ Avgust Pavel Gornji Senik
46. Nemzetközi Szlovén Éneklő Tábor Šentviden, amelyen a MSZSZ felsőszölnöki Pável Ágoston Vegyeskara 43. alkalommal vesz részt. 
.... junij
Odkritje spominske plošče porabskim deportirancem v sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja (Katarina Munda Hirnök) v Monoštru
Emléktábla avatása a Hortobágyra kitelepített Rábavidéki szlovének  emlékére Szentgotthárdon.
27. junij
Mladinski program z naslovom Jedi iz krušne peči; zvečer zabavni program v Hiši jabolk na Gornjem Seniku
Ifjúsági program Kemencés ételek címmel, este szórakoztató program az Almalakban Felsőszölnökön.  
18. julij
Srečanje Porabskih Slovencev - Porabski dan v Andovcih 
Rába-menti Szlovén Nap Orfaluban. 
8.-15. avgust
14. mednarodna likovna kolonija v Monoštru
14. Nemzetközi Művésztelep a Szlovének Házában Szentgotthárdon.
22. avgust
30. obletnica Folklorne skupine ZSM Gornji Senik
MSZSZ felsőszölnöki néptáncsoportjának 30 éves jubileumi műsora.  
….. avgust
45. Mednarodna likovna kolonija mladih iz Slovenije, Avstrije, Italije, Hrvaške in Porabja v Avstriji 
45. Nemzetközi gyermek rajztábor Ausztriában szlovéniai, ausztriai, olaszországi, horvátországi és Rába-vidéki szlovén általános iskolások részére.
september-oktober-november
Tečaj slovenskega jezika v Slovenskem domu (tedensko) 
Szlovén nyelvtanfolyam a Szlovének Házában. 
september
Mednarodni kolesarski maraton v soorganizaciji ŠDK Monošter
Nemzetközi kerékpártúra a szentgotthárdi Sport-kerékpár Egyesület közreműködésével.
... september
Seja predsedstva Zveze Slovencev na Madžarskem
A Magyarországi Szlovének Szövetsége Elnökségének ülése 
17. oktober
II. Vrajža nauč v Andovcih v soorganizaciji PKTD Andovci 
Szellemek éjszaka Orfaluban a RSZKTE társszervezésében.
…november
Otvoritev razstave ustvarjalcev XIV. Mednarodne likovne kolonije v Monoštru; izdaja kataloga
XIV. Nemzetközi művésztelep alkotásainak kiállítása a Szlovének Házában Szentgotthárdon. Katalógus megjelentetése. 
... november
Seja predsedstva Zveze Slovencev na Madžarskem
A Magyarországi Szlovének Szövetsége Elnökségének ülése 
7. november
Proslava ob 25-letnici delovanja Zveze Slovencev na Madžarskem in časopisa Porabje v Monoštru 
Ünnepi megemelékezés a MSZSZ és a Porabje újság 25 éves fennállása alkalmából. 
4. december
Miklavž obišče porabske malčke v vtrcu 
Mikulás járás a Rába-vidéki óvodákban. 
16. december
Otvoritev likovne razstave v spomin na 10. obletnico smrti Jožeta Vilda v Slovenskem domu v Monoštru
Jože Vild halálának 10. évfordulója emlékére kiállítás szervezése a Szlovének Házában Szentgotthárdon.
december
Božični koncerti
Karácsonyi koncertek
ZSM si pridržuje pravico do sprememb načrtovanih programov/A programterv változtatási jogát fenntartjuk.
Gyöngyi Bajzek, 
sekretarka Zveze Slovencev 
na Madžarskem


Horoskopi pa eške vse drugo

Pismo iz Sobote

Zakoj, zakoj?

Kak je mali Peter gučati začno, so se za njegve stariše začnole nebeske nevoule. Njegva prva rejč je nej bila »mama« ali pa »ata«. Nej, sploj nej! Njegva prva rejč, ka go je vedo vöprajti, je bila »zakoj«. Pa je vsigdar škeu za svoj »zakoj« nazaj dobiti tö, »zatoga volo«. Depa stariša vsigdar ne vejta tak povedati, kak bi mali Peter tou škeu čüti. 

Bole so ovakši časi, ka je živemo, lidge vse več škejo vedeti o tejm, ka vse ji v živlenji eške čaka. Takšni lidi, steri tou vejo ali pa sploj ne vejo delati, je vse več pa vse več. Ponüvajo se nam na teveni, prejk radiona, v novinaj, leko prejk mobija, SMS-a pa eške prejk interneta ranč tak. Pa, ka si nete brodili, kak sam ranč ge tisti, steri od toga nika neške čüti. Nej, sploj nej! Ranč ovak! Pomalek sam cejli nouri grato na vse té ženske pa moške, steri od mojga žitka več vejo prajti kak pa ge sam. Depa kak sam obodo s tejm delom, tou pa je nika vcejlak drugoga. 
Najprva sam na teveni gledo nikšno žensko. Že nin za tri minute se mi je povidlo, kak je tou nikšna ovakša ženska. Vse je vejdla, gezik njoj je šou kak dobro namazani motor. Zovém go, zovém go, aj ge tö na red pridem. Na, nin za pou vöre nekak telefon gor zdigne. Povej mi, aj malo počakam, ka brž na red pridem. Čakam, čakam eške skur pou vöre, depa po tejm je tista ženska na teveni svoje delo zgotouvila. Na, nika nede z moje sreče, nika nemo zvedo, kak si moram svoj žitek tadale ravnati. Depa nin za deset minutov SMS dobim. Tista ženska mi je napisala, aj njoj nazaj napišem, ka škem zvedeti. Nejsam dugo brodo. Kak najbole brž sam njoj napiso, aj mi vöovadi, stere numere moram vöokroužiti, če škem na lotoni velke pejneze dobiti. Kumam sam zgotouvo, sam numere doubo. Depa nej numere od lotona, numere od njenoga računa, kama aj 150 evronov gor dejem pa de una po tejm vse naprajla, ka mo srečen tö brezi pejnez. Vrag babdji, sam si pravo, ti namé ne boš za norca mejla. Tak sam isko tadale. Sam škeu ziskati nekšno drugo žensko ali pa moškoga, ka mi rejsan kaj čednoga od mene povej pa od moje sreče. Tak sam prejk interneta najšo nekšnoga moškoga, steri 99,99 % vse vej od človeka povedati. Ranč njemi ga nej trbej videti, nej se srečati z njim. Un tü leko vse ovak naredi kak pa drugi. Šou sam v akcijo. Sedem se za računalnik. Pišem od sebe pa eške tou, ka vse škém od sebe zvedeti. Nej ena, nej dva, mi moški že nazaj piše. Tak mi napiše, ka un ne more vse nagnouk obrediti. Oba vküper va tou po falataj delala. Dob-ro, si brodim, aj bou po falataj, samo aj se mi vse vküper na srečo obrné. Možakar mi je že včasin po tejm napiso, kak mi na mojo pout nikšna ženska pride. Nikšna ženska, zavolo stere se mi cejli žitek koulak obrne. Pa eške tou mi je napiso, kak mi zvejzde kažejo nika vcejlak svekloga na toj pouti. Pitam ga, ka bi tou sveklo aj bilou, un mi nazaj napiše, kak mi tou drgouč vöovadi. Dobro, si pravim! Tou sveklo dun nika vcejlak lejpoga pa veseloga znamenüje. 
Tak sam šou v nouvi den do kraja optimističen. Dem po dvouri, na pout mi stane moje tašča Regina, trno čedna ženska. Vse sam blejdi grato. Tou je ta ženska, ka mi na pout stane? Vej pa una mi je tou že zdavnik naprajla pa mi je žitek rejsan koulak obrnoula. Tak me je strousilo od nevou-le, ka sam na tisto sveklino vcejlak tapozabo. Depa brž mi je na pamet prišla, gda se je oblisnolo, ka me je eden sumar z avtonom tavdaro. Dobro, ena potrejta rouka pa plava ouka je boukše kak pa kaj üjšoga. Tak doma na posteli ležim dneve pa dneve, kcuj pa si obečavam, kak na takše lidi več ranč brodo nemo. Ja, ge sam rejsan nej brodo. So pa uni name brodili. Najprva sam račun od tiste ženske s televizije doubo. Za tisti telefon, ka sam šenki skur pou vöre čako pa eške za vse mobine, ka mi je una poslala pa eške za tistoga, ka sam njoj ga ge sam poslo. Vej pa mi doma za elektriko, vodou pa eške kaj drugo menje plačamo! Tak je una loto dobila, nej pa ge. Že za dva dneva eške eden račun pride. Leko si brodite, sto mi ga je poslo. Ja, tisti možakar z interneta! Na, pri tom računi sam gor prišo, kak sam si s tejm zdaj rejsan pamet küpo. Sam gor prišo, kak z našo srečo drugi pejneze slüžijo. Od mene več enoga filejra ne dobijo!
Miki

 Mrzlo pa vrouče

Mali Peter trno rad pomore svojmi ati pri deli. Zvekšoga bole zaplejče, kak pa dela, depa dun volo ma. Ranč njemi nej trbej prajti, aj dé pomagat. Kak se ata gene, tak je mali Peter že skrak njega gé. 
»Kama déva,« šké mali Peter znati pa vedeti, ka ta z atom delala.
»Tavö po drva deva,« ga ata primle za drouvno rokou. 
»Zakoj,« mali Peter ne more ovak, kak pa ka ato pita.
»Peter,« ata mora znouva tumačiti. »Vej pa vejš, ka drva za küriti mamo. Z njimi se segrejvamo. Vej pa tou dun vejš?«
»Zakoj?«
»Peter, ka spitavaš,« ata že drva v košar klade.
»Vej pa, zakoj se trbej segrejvati?«
»Peter, vej pa tou vsikši vej. Segrejvati se trbej, ka nam nede mrzlo,« ata drva že nut v ram nese. 
»Zakoj?«
Ata košar na pragi doj deje. Gleda koulak sebe, iške, kak aj tou sinej povej. Kak njemi aj tou od mrzloga pa od toploga vrejmena tapovej.
»Peter, pogledni! V naši krajini pa eške nindrik indrik mamo toplo pa mrzlo vrejmen. Gda je toplo gé, se nam nej trbej segrejvati, ka nas vrejmen segrejvle. Gda pa je mrzlo gé, se moramo sami segrejvati. Razmejš,« ata šké košar zdignoti.
»Tak malo razmejm, depa zakoj?«
»Vej sam ti pa že povedo,« ata košar nazaj doj deje. »Gnouk nas vrejmen segrejvle, drgouč pa se sami segrejvlemo. Zdaj mo mi s tejmi drvami sami sebe segrejvali. Škem prajti, drva do gorela, mi mo pa na toplom sejdli.«
»Zakoj,« mali Peter eške ne vej vse tisto, ka šké vedeti.
Ata več nema rejči. Pun košar z drvami nut nese. Tam v künji je nut v lado sklada. Mali Peter je že vcejlak skrak njega. Eške un sam eno poleno nut v lado deje. 
»Ata, zakoj je gé vrejmen mrzlo ali pa toplo?«
»Zatoga volo, ka je gnouk zima, drgouč pa je leto, zmejs pa eške sprtolejt pa gesen. Na, tak, zdaj pa vse vejš,« ata lado skrak peči doj zapre. 
»Zakoj? Škem prajti, zakoj je nej vrejmen vsigdar toplo gé,« si mali Peter doj na lado sede. 
»Tou se boš pa v šouli včiu,« kcuj k atinoj nevouli mama stane. 
»Zakoj kuman v šouli. Ge škem zdaj o tejn vse znati,« mali Peter že gor na ladi sto-dji, samo aj se vidi, kak je un že velki gé.
Ata pa mama se skrak njega na lado sejdeta. Vsikši sidi na ednom kraji, mali Peter pa stodji zmejs med njima dvöma. Gledata eden drugoga, znouva Petra gledata pa tak tadale pa tak naprej. Mama rejč napej vzeme.
»Peter, müva z atom tö vse ne vejva, ne pouniva vse tou, ka je na svejti gé. Niške ne vej, ka vse se godi koulak nas. Eni znajo več, drugi pounijo menje. Depa ti boš gnauk svejta vedo skur vse. Po tejm nama ti povejš, zakoj je gnouk mrzlo, drgouč pa je bole toplo gé.«
Mali Peter je že skur pito. »Z« se njemi je že zadgno v lampaj, »akoj« pa je nej vöprišlo. Na velko srečo svoji starišov, na velko brodi, kak de  gnauk svejta. 
Miki Roš

VABILO


Zveza Slovencev na Madžarskem Vas vljudno vabi na 
predavanje popotnice  
ANDREJE RUSTJA,  
z naslovom 
ŽIVELA SEM MED AMIŠI,
ki bo (v petek) 17. aprila 2015, ob 16. uri 
v Slovenskem domu v Monoštru.
Predavanje bo bogato ilustrirano z diapozitivi in povzeto tudi 
v madžarščini. 


MLADI FOLKLORNIKI Z GORNJEGA SENIKA NA OBMOČNI REVIJI V BELTINCIH

PETEK, 17.04.2015, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ. 11.05 MI SE MAMO RADI, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 11.55 PANOPTIKUM, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 OSMI DAN, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 KDO SI PA TI?, DOKUMENTARNA SERIJA O MLADOSTNIKIH, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 ŽIVALSKI ČIRA ČARA, RISANKA, 18.15 PUJSEK BIBI: ORKESTER, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.25 NA LEPŠE, ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB: KLUB ZA SRCE, 0.20 DNEVNIK, 0.50 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFO-KANAL 
PETEK, 17.04.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.15 DOBRO JUTRO, 12.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJ, 13.20 AVTOMOBILNOST, 14.00 GIMNASTIKA - EVROPSKO PRVENSTVO: MNOGOBOJ (Ž), 16.00 NOGOMET - VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 16.25 ŠPORT, 18.30 GIMNASTIKA - EVROPSKO PRVENSTVO: MNOGOBOJ (M), 21.00 OSIVELI PRIJATELJI, ANGLEŠKA NANIZANKA, 21.30 POPRAVLJENA KRIVICA, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 22.15 ŽELEZNI KRIŽEC, AMERIŠKI FILM, 0.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.10 ZABAVNI KANAL 
* * *
SOBOTA, 18.04.2015, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.55 JELENK - SVETA GORA STAROVERCEV, IGRANO-DOKUMENTARNI FILM, 11.55 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.50 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.20 PARADIŽ (I.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 15.15 NA POTI: Z DR. NADO PRAPROTNIK, DOKUMENTARNA SERIJA, 15.55 NEOKRNJENI KOTIČKI SVETA: AZORI, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 VIKEND PAKET, 18.30 OZARE, 18.40 PETER ZAJEC: POVEST O NEZASTRAŽENEM VRTU, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 20.00 VIKTORJI 2014, 21.55 BOMBARDIRANJE, NIZOZEMSKO-BELGIJSKO-MADŽARSKI FILM, 23.40 POROČILA, ŠPORT, VREME, 0.10 SCOTT IN BAILEY (III.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 1.00 OZARE, 1.05 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFO-KANAL 
SOBOTA, 18.04.2015, II. SPORED TVS
8.00 NAJBOLJŠE JUTRO, 10.00 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: MARIBOR, 10.30 NA LEPŠE, 11.00 POLNOČNI KLUB: KLUB ZA SRCE, 12.15 Z MONTYJEM DONOM PO FRANCOSKIH VRTOVIH: ZELENJAVNI VRTOVI, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 13.25 RAD IGRAM NOGOMET, 13.55 NOGOMET - VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 14.30 GIMNASTIKA - EVROPSKO PRVENSTVO: ORODJA, 16.50 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA BAHRAJNA - KVALIFIKACIJE, 18.10 KOŠARKA: DRŽAVNO PRVENSTVO - KRKA : UNION OLIMPIJA, 20.00 NOGOMET - DRŽAVNO PRVENSTVO: RUDAR : MARIBOR, 21.55 MAFIJSKI RAJ - KUBA PRED REVOLUCIJO LETA 1959, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.50 ARITMIJA, 23.50 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 0.25 ZABAVNI KANAL 
* * *
NEDELJA, 19.04.2015, I. SPORED TVS
7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 DANOV DINOSVET: KEGLANJE Z DINOZAVRI; OSAMLJENI ZOB, KANADSKA OTROŠKA NANIZANKA, 10.45 SLEDI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 15.20 NA SVIDENJE JUTRI, FRANCOSKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 TOČNO POPOLDNE, 18.20 Z VRTA NA MIZO, 18.40 MUK: PUŠČAVSKI ARHEOLOGI, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 20.00 ZADNJI TANGO V HALIFAXU (II.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 21.00 INTERVJU, 21.50 NA POTI: S HERMANOM GVARDJANČIČEM, DOKUMENTARNA SERIJA, 22.25 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.50 OBLAST (I.): PRVI TOREK V OKTOBRU, DANSKA NADALJEVANKA, 23.55 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.20 DNEVNIK, 0.45 ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI,
NEDELJA, 19.04.2015, II. SPORED TVS
8.00 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 8.25 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 8.50 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 9.40 RAD IGRAM NOGOMET, 10.15 JAZZ PARTY: LISA SMIRNOVA, SIMFONIČNI ORKESTER RTVS IN DARKO BUTORAC (P. I. ČAJKOVSKI, F. GULDA), 11.15 MOZARTINE: MLADINSKI PEVSKI ZBOR RTVS IN DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR GIMNAZIJE CELJE - CENTER, GODALNI ORKESTER RTVS IN SIMON KREČIČ (J. G. RHEINBERGER: MAŠA V A-DURU), 12.15 OČI IN UŠESA BOGA - VIDEONADZOR SUDANA, DOKUMENTARNI FILM, 14.00 2. ISTRSKI MARATON, REPORTAŽA, 14.30 GIMNASTIKA - EVROPSKO PRVENSTVO: ORODJA, 16.50 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA BAHRAJNA, 19.00 ODBOJKA - DRŽAVNO PRVENSTVO: FINALE (M), 3. TEKMA, 21.00 ŽREBANJE LOTA, 21.05 UMORI NA PODEŽELJU (XVI.): DIVJA ŽETEV, ANGLEŠKA NANIZANKA, 22.35 NIKJER DOMA, BELGIJSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 23.55 ARITMIJA, 1.00 ZABAVNI KANAL 
* * *
PONEDELJEK, 20.04.2015, I. SPORED TVS
6.15 UTRIP, 6.30 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 11.10 MI SE MAMO RADI, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.35 POLNOČNI KLUB: KLUB ZA SRCE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 DUHOVNI UTRIP, 16.30 ODPRTA KNJIGA: ALBERT EINSTEIN: TEORIJA RELATIVNOSTI, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 ČARLI IN LOLA: JAZ ŽE NE BOM PUSTILA, DA MI IZPADE ZOBEK, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OPUS, 23.35 SLOVENSKA JAZZ SCENA: KURT ELLING (VOKAL) IN LAURENCE HOBGOOD (KLAVIR), BIG BAND IN SIMFONIKI RTVS, DIRIGENT MICHAEL ABENE, 1/2, 2013, 0.25 DUHOVNI UTRIP, 0.40 DNEVNIK, 1.10 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFO-KANAL 
PONEDELJEK, 20.04.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.15 DOBRO JUTRO, 12.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.30 NA LEPŠE, 13.55 OBZORJA DUHA: ZALOGA MODROSTI, 14.40 PROJEKT NA DEŽELI, DOKUMENTARNA SERIJA, 15.05 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.35 PRAVA IDEJA! 16.00 TO BO MOJ POKLIC: KEMIJSKI TEHNIK, KEMIJSKI INŽENIR, DOKUMENTARNA SERIJA, 16.35 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.05 VIKEND PAKET, 18.15 MOLDAVIJA - MED SVETOVI, AVSTRIJSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: DOM ZA VINCENTA VAN GOGHA, NIZOZEMSKA MINI-SERIJA, 21.30 KRAJ ZLOČINA: MEJNI PRIMER, AVSTRIJSKA MINI-SERIJA, 23.00 ŽIVLJENJE V HIPU, AMERIŠKI FILM, 0.25 ODPRTA KNJIGA: ALBERT EINSTEIN: TEORIJA RELATIVNOSTI, 0.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.35 ZABAVNI KANAL  
* * *
TOREK, 21.04.2015, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 11.10 MI SE MAMO RADI, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 12.05 DUHOVNI UTRIP, 12.20 SLEDI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 NAGLAS! 14.35 EVROPSKI MAGAZIN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: KANAPE – KANAPÉ, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.10 OPUS, 16.40 EKO UTRINKI: RECIKLIRANJE GRADBENIH ODPADKOV, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 OLIVIJA: VESELJE, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 POKLIČITE BABICO (III.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 21.00 TEHNIKA LJUDSTVU, DOKUMENTARNI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 GLOBUS, 23.40 PRIČEVALCI: BRANKO DOBRAVC, 1.00 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 1.25 DNEVNIK, 1.55 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFO-KANAL 
TOREK, 21.04.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.15 DOBRO JUTRO, 12.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.30 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 14.50 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.15 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: DAKA, 15.40 MOSTOVI - HIDAK: KANAPE – KANAPÉ, 16.10 VIKTORJI 2014, 18.05 NEOKRNJENI KOTIČKI SVETA: AZORI, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 ODKRITO, 20.50 AVTOMOBILNOST, 21.20 NAPAD, BELGIJSKO-FRANCOSKO-LIBANONSKI FILM, 23.00 PLESNI VEČER: GIOVANNI BATTISTA PERGOLESI - EDWARD CLUG: STABAT MATER. SOLISTI IN ANSAMBEL BALETA SNG MARIBOR, BAROČNI ORKESTER AG IN EGON MIHAJLOVIĆ, 23.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.30 ZABAVNI KANAL 
* * *
SREDA, 22.04.2015, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 11.10 MI SE MAMO RADI, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 12.00 TEHNIKA LJUDSTVU, DOKUMENTARNI FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 INTERVJU, 14.25 GLASNIK, KULTURNO-IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 MALE SIVE CELICE: OŠ BEŽIGRAD IN OŠ ŽELEZNIKI, KVIZ, 16.20 GLOBUS, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA: MEJE ZDRAVEGA TEKA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 OBLAKOV KRUHEK: NAJMANJŠI VRT NA SVETU, RISANKA, 18.20 MINUTA V MUZEJU: HIERONYMUS BOSCH: SVETI JAKOB IN ČAROVNIK, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 FILM TEDNA: KAVLEŽ IFLA, ANGLEŠKI FILM, 21.35 VSAK PRAVI PESNIK, IGRANO-DOKUMENTARNI PORTRET TOMAŽA ŠALAMUNA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 TOČKA PRELOMA, 23.35 TURBULENCA: MEJE ZDRAVEGA TEKA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 0.05 DNEVNIK, 0.30 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFO-KANAL 
SREDA, 22.04.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.30 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 12.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.55 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.30 TOČNO POPOLDNE, 15.25 Z VRTA NA MIZO, 15.50 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 16.20 TO BO MOJ POKLIC: ARHITEKT, INŽENIR GRADBENIŠTVA, DOKUMENTARNA SERIJA, 16.50 RAD IGRAM NOGOMET, 17.25 NOGOMET - POKAL SLOVENIJE: POLFINALE, POVRATNA TEKMA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORTNI IZZIV, 20.30 GIMNASTIKA - EVROPSKO PRVENSTVO: IZBOR NASTOPOV, 21.50 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.25 TISOČ STVARI, ŠVEDSKI FILM, 0.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.50 ZABAVNI KANAL 
  * * *
ČETRTEK, 23.04.2015, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 11.10 TURBULENCA: MEJE ZDRAVEGA TEKA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.55 ODPRTA KNJIGA: ALBERT EINSTEIN: TEORIJA RELATIVNOSTI, 12.15 NAGLAS! 12.30 EVROPSKI MAGAZIN, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 ODKRITO, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: POD DROBNOGLEDOM - NAGYÍTÓ ALATT, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 15.45 PIM IN POM: SKRITI ZAKLAD, RISANKA, 15.50 V BOJU S ČASOM (II.), NEMŠKA NADALJEVANKA, 16.15 TOČKA PRELOMA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55 NOVICE, 18.0 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 NUKI IN PRIJATELJI: POD LUNO, RISANKA, 18.15 TINKA IN ŽVERCA: TINKA IN ŽVERCA NA PIKNIKU, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA,  ŠPORT, VREME, 20.00 TARČA, 21.30 PRAVA IDEJA! 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM: DRŽAVA IN NJENA KULTURNA POLITIKA, 0.25 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 0.50 DNEVNIK, 1.20 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFO-KANAL
ČETRTEK, 23.04.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.30 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 12.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.10 ARHITEKT MEDITERANA, PORTRET VOJTEHA RAVNIKARJA, 15.00 NEOKRNJENI KOTIČKI SVETA: AZORI, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 16.00 PRIČEVALCI: BRANKO DOBRAVC, 17.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 18.00 MOSTOVI - HIDAK: POD DROBNOGLEDOM - NAGYÍTÓ ALATT, 18.30 GLASNIK, KULTURNO-IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 ŠPORT, 21.00 NOGOMET - EVROPSKA LIGA: ČETRTFINALE, POVRATNA TEKMA, 22.55 IME ROŽE, NEMŠKO FRANCOSKO ITALIJANSKI FILM, 1.05 TRGOVINICA ZA SAMOMORE, FRANCOSKI ANIMIRANI FILM, 2.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 3.10 ZABAVNI KANAL 


Otroška FS DOŠ z Gornjega Senika se je udeležila Območnega srečanja otroških folklornih skupin v Beltincih, ki ga vsako leto organizira JSKD Slovenije, Območna izpostava JSKD Murska Sobota, in je letos potekalo 1. aprila 2015. Folklorna revija je potekala v veliki telovadnici OŠ Beltinci. OŠ Beltinci in Beltinci sami veljajo za »zibelko« folklore v Prekmurju, poleg otroške skupine na OŠ, ki šteje kar 100 članov, delujejo v kraju še 3 odrasle folklorne skupine.
 Mladi plesalci z Gornjega Senika so se predstavili s plesi iz Porabja, ki so nekateri nekoliko drugačni od ostalih plesov na območju Prekmurja. Plesov so se naučili v okviru projekta, namenjenega vzgojno-izobraževalnim zavodom Prekmurja in Porabja. Na harmoniki jih je spremljal Matej Smej, vaditeljici skupine sva Margit Gyeček z Gornjega Senika in Valerija Žalig, ki sem sestavila program. Margit je kot spremljevalka prišla s plesalci iz Porabja, v Beltincih sva jih čakala Matej in Valerija. Plesalci so se odrezali dobro in smo z njihovim nastopom vsi zelo zadovoljni, to je povedala tudi strokovna spremljevalka  JSKD in pohvalila izvedbo plesov ter sproščenost naših mladih plesalcev med nastopom. 
Folklorno revijo si je ogledalo veliko gledalcev, dvorana je bila polna, gledalci pa so posebnim in dragim gostom iz Porabja, tako jih je predstavila mlada napovedovalka, glasno zaploskali.
OŠ Beltinci je mladim gostom iz Porabja omogočila ogled šole. Po nastopu so se mladi plesalci ustavili tudi v centru Beltinec in si privoščili sladoled, kar je bila nedvomno »največja« nagrada. 
 Območne revije se je poleg skupine z Gornjega Senika udeležilo tudi 6 otroških skupin iz OŠ, ki spadajo k Območni izpostavi JSKD Murska Sobota. Udeležba na podobnih dogodkih je za vse mlade folklornike zelo pomembna, saj se družijo z vrstniki, ki prav tako kot oni negujejo ljudsko izročilo svojega kraja in imajo priložnost, da si ogledajo tudi programe drugih skupin.
Valerija Žalig

OPRAVIČILO
Opravičujemo se članom gledališke skupine Duo Fodor, da smo v prejšnji številki v naslovu narobe zapisali njihovo ime. Seveda vsi vemo, da se imenujejo Duo Fodor in ne Fofor.
                                                         Uredništvo