Mtsina
p3T53l?rana.
Uredništvo
In
upravništvo Usta je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119.
Štev. 28.
V Ljubljani, 15. julija 1922.
Leto KB.
Izhaja vsako soboto
Celoletna naročnina 37 50 D mesečna 3 50 „ Posamezne številke se ra-čunijo po 75 p.
Inseratl se računajo: pol str. 350 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 95 p.
Kaj hočemo?
ii.
Avtonomistično-federativno urejena Jugoslavija mora imeti sebi primerno vsebino.
Slovenci, Hrvati in Srbi smo po ogromni večini kmetje, delavci in obrtniki; industrijsko-trgovslu kapital predstavlja pri nas neznatno plast prebivalstva, ki izginja v morju malega človeka. Zato bi se morala gibati vsa gospodarsko-socialna politika v tej smeri. Z drugimi besedami: v boju med delom in kapitalom, ki zlasti sedaj po svetovni vojni pretresa svet, da se maje v svojih temeljih, je treba, da osvobodimo delo od zasužnjenja po kapitalu. Duh mora gospodovati nad tvarjo, ideja nad materijo, človek nad zemljo in strojem. S tem ni rečeno, da mora izginiti kapital, marveč se mora le vrniti svojemu pravemu namenu, da služi človeku v pridobivanje gospodarskih, za življenje potrebnih dobrin. Kapital se mora podrejati produktivnemu delu, dočim je sedaj narobe, ko gospoduje mrtvi kapital nad živim delom, kar označujemo z besedo kapitalizem, ki žanje, kjer ni sejal, da sejavcu ostanejo samo paberki. Kaj storiti?
Družbo in njen doslej najvišji organizem: državo je treba postaviti na nova tla. V boju med srednjeveškim absolutnim vladarjem in njegovimi plemiškimi vazali se je rodila t. zv. ustavnost, ki je omejevala vladarsko oblast na korist posvetnega in duhovskega plemstva. Tak je bil začetek leta 1215. na Angleškem. Na Francoskem se je ob veliki revoluciji 1789. leta dvignil tretji stan, t. j. meščanstvo, proti absolutnemu vladarju in fevdalnemu plemstvu, da si izvojuje udeležbo pri državni vladi. Od tod se je kakor val širil t. zv. parlamentarizem po Evropi in ž njim gospodarstvo meščanstva. Parlamentarna vladavina — monarhistična ali republikanska — je ger-mansko-romanska politična tvorba; njen oče je 1 e r a 1 i z e m.
Parlamentarizem se je v današnji obliki preživel, ker razkraja prebivalstvo na drobce brez medsebojnih vezi razen strankarske pripadnosti, ki postaja sama sebi namen. Parlamentarna politika vzgaja špekulante, ki love stranke in mandate; ona ustvarja umetne večine, podkupuje volilce in dela v imenu države nasilje verstvu, narodnosti, gospodarstvu, vzgoji, znanosti, umetnosti, kakor pač ugaja trenutni stranki, ki je na krmilu; ona namenoma razpi-
huje strasti, ker jih potrebuje za osebno ali strankarsko politiko: dejanske koristi širokih ljudskih množic ostajajo v ozadju. Parlamentarizem vsebuje — kakor se je bil razvil po načelih liberalizma — veliko korupcijo in veliko laž.
Nasproti germansko - romanskemu parlamentarizmu je postavila ruska boljševiška revolucija 1917. leta t. zv. sovjetski sistem. Ni to sicer nekaj čisto novega, slovansko-ruskega, ker imamo vzporeden pojav v francosko-italijanskem revolucionarnem sindikalizmu in angleškem »cehovskem« socializmu, vendar je ruski človek že od nekdaj (n. pr. slavjanofili) uvideval slabe strani zapadnega parlamentarizma, kar je potem boljševizem praktično izvedel.
Podlaga sovjetskemu sistemu je marksistična misel o proletarski diktaturi, ki se ni tako obnesla, kakor je bila zamišljena, ker je preveč enostranska. Ruska revolucija je plod svojevrstnih političnih in socialnih razmer; zato je ne moremo slepo posnemati, dasi so nam njene izkušnje dragocena dediščina. Človeštvo išče potov, da se reši kapitalizma: po 1‘28 letih, ko je s francosko revolucijo zavladal liberalizem s svojim parlamentarizmom, prihaja ruska revolucija, da uveljavi socializem. Njene zmote nas ne smejo varati: socialna misel zmaguje, smer razvoja je dana. In za to gre.
Bilo bi utopično, ako bi pričakovali, da pade z enim udarcem kapitalizem s parlamentarizmom vred, kakor tudi kapitalizem ni zamenjal srednjeveškega fevdalizma hipoma; pač pa se da družabni razvoj s smotrnimi sredstvi pospeševati in uravnavati.
Na Slovenskem je bil že dr. Krek, ki je uvideval škodljivost dosedanjega parlamentarizma; zato je n. pr. predlagal, da bi imel centralni parlament v Jugoslaviji dve zbornici: narodno-politično za t. zv. pragmatične posle in socialno-politično za stanovske interese. V čem je bistvo vprašanja?
Današnja družba je razbita v drobce, ker ne pozna skupnosti: vsak naj dela, kar in kakor hoče; od tod divje tekmovanje in zatiranje šibkejših. Liberalizem je razglasil formalno enakopravnost, a odvzel možnost dejanske enakopravnosti. Polastil se je države, da z njeno pomočjo vlada: slučajna parlamentarna večina odločuje o pravici in resnici po matematičnih pravilih. Vse je mehanizirano. In vendar ni človek gola
številka, ampak živo bitje, ki ima določeno razmerje do sočloveka po verstvu, narodnosti, poklicu, kot konzu-ment, producent itd. O vsem tem bi moral odločati sam s svojimi somišljeniki in sotrudniki v samoupravnih korporacijah, a sedaj prepušča političnim strankam in njih vodjem, da skrbe za njegovo” duševno in telesno zdravje. Posledica je v§3no več strank in volitev, a na drugi strani vedno težje življenje. Odpomoč je potrebna. Država ne sme mehanično absorbirati vsega duševnega in gospodarskega življenja državljanov. Ona naj ščiti in podpira splošno blaginjo z določevanjem pravnih odredb za vse v državi organizirano prebivalstvo, a prepušča posameznim socialnim skupinam njih kulturno-gospodarsko samoupravo, pri čemer
je treba s primernimi sredstvi izločevati dobičke brez dela, kakor tudi številne posredovalce med producenti in konsumenti. Važna vloga pripada kmečkemu zadružništvu in delavskim strokovnim zvezam, ki naj bi bile v organični zvezi med seboj. Ne more se kratko in malo pripraviti za vse primere veljavna formulacija, marveč se le da načelno določiti smer. In ta je, da je treba po gospodarsko-stanovskih skupinah samoupravno organizirati produktivno'delo z izločitvijo parasitstva, a država bodi za-ščitnica in izvrševateljica skupne volje delavnega ljudstva. Duševne posle opravlja izobraženstvo, ki postaja voditelj vse kulture in vsega gospodarstva.
To so temeljna načela naše socialne politike.
POLITIČNI PREGLED.
A.	Domača politika.
Iz parlamenta. V parlamentu se vrši sedaj razprava o državnem proračunu za bodoče proračunsko leto. Številke, ki jih bodo določili in ugotovili gospodje poslanci kot državne dohodke in stroške, ne bodo držale niti mesec dni. Vrednost našega denarja namreč stalno pada in v takem slučaju je vsak proračun odveč in vsako kalkuliranje nemogoče. Vzemimo n. pr. stroške za enega -vojaka. Vojak mora dobiti vsak dan določeno množino hrane. Cene za živila pa stalno rastejo. Kaj naj vzamemo sedaj za računsko podlago, da ugotovimo, koliko bo državo, t. j. davkoplačevalce, veljal en vojak celo leto: Ali naj vzamemo za merilo in podlago današnje ce-, ne ali pa za nekaj odstotkov višje cene? In če vzamemo višje cene — za kolibo višje? Vsaj ne ve nihče, koliko bo vredna krona čez 1 ali 2 meseca! Tako je z državnim proračunom na celi črti in škoda je časa in truda za sestavljanje številk, ki že jutri niso več res!
Govor dr. Trumbiča, bivšega našega ministra vnanjih zadev, o razmerah v naši državi tekom proračunske razprave je politične duhove v Belgradu silno razapalil in razdražil. To pa zaradi tega, ker se je dr. 'F rum bič upal povedati belgrajski gospodi pošteno resnico v obraz. Glavne misli dr. Trumbičevega govora bomo prinesli v eni prihodnjih številk. Za danes omenjamo le, da je dr. Trumbič zalsti naglašal temeljno razliko med Srbi in Hrvati glede razumevanj »narodnega edins.tva“ na obeh straneh. Srbi ^matrajo »narodno edinstvo“ kot ujedinjenje vseh Srbov, Hrvatje in Slovenci pa kot ujedinjenje Srbov, Hrvatov, Slovencev in Bolgarov v eno državo. Ker hočejo Srbi celo državo „posrbiti“, se jim upirajo Hrvatje in Slo-
venci, in če bodo Srbi ostali pri svojih gospodarskih namenih, bo ta država ravno tako propadla kot je propadla Avstrija zaradi nasilja nemške in madž. gospode nad zatiranimi narodi. Dalje je dejal, da Srbi sploh za nič drugega niso dovzetni kot za ropotanje z orožjem in za vojskovanje. Ta očitek je Srbe silno zbodel. Nič^ manj jih ni zbodlo očitanje dr. I rumbiča, da so oni vse pogodbe, ki so jih sklepali med vojno in oib prevratu z ostalimi Jugoslovani, prelomili in dano besedo snedli. Ti očitki so silno razburili srbsko javnost in srbski in sploh vladni časopisi bruhajo danes na Trumbiča ogenj in žveplo, ker je govoril resnico. Zadeli so pa ti očitki toliko bolj v živo, ker je bil dr. Trumbič prej minister vnanjih zadev in na besede takega moža svet vse drugače posluša kakor na govorjenje navadnega poslanca, ki ga nihče v svetu ne pozna.
Govor dr. Mandiča v proračunski debati ni napravil skoro nič manjšega utiša kakor dr. Trumbičev govor. Odlomek iz njegovega govora priobčujemo v prihodnji številki.
Vladna kriza. Naša vlada pada iz krize v krizo. Komaj se posreči'zakrpati eno vrzel, se že odpre druga vsled odstopa tega ali onega ministra. Nekaj časa so govorili, da bo odstopil dr. Žerjav. Po najnovejših vesteh pa se je gospodu ministru dr. Žerjavu popravilo njegovo telesno in tudi politično zdravje tako zelo, da bo zopet prevzel vodstvo svojega ministrstva, vsaj za nekaj dni kakor misli belgrajska „Politika“.
Odstop g. ministra Puclja? Zaradi zahteve samostojnih kmetov, naj se izgradita iz ameriškega posojila tudi dve železniški progtci v Sloveniji, bi bil kmalu „padel“ tudi g. minister Puceli. •oda g. minister je doma iz Vel. Lašč
LISTEK.
Profili *
Franc Govekar.
Franc Govekar je glasom Gla-serjeve zgodovine slovenskega slovstva sin učitelja, kar za tiste čase šel ne pove mnogo. Obiskoval je ljudsko šolo in gimnazijo in šel potem na Dunaj, da bi študiral medicino. Takrat je bil mlad in vesel in dekleta so ga imela rada kakor je to sam na-
* Ker so se sedaj začeli zbirati podatki za slovenski biografski leksikon, smatramo za svojo dolžnost, da prispevamo po svojih skromnih močeh k zbiranju gradiva. Samoobsebi umevno je, da se pri tem ne bomo mogli držati abecednega reda.
tančno popisal v podlistku »Slovenskega Naroda« ob priliki smrti prof. Bezka. Tam tudi navaja, da bi se ukvarjal danes s pincetami in operacijskimi noži, če bi bil doštudiral medicino. Tako pa je dal medicini slovo in jo zamenjal za vojvodski plašč. [Primerjaj o tem njegov podlistek v že citiranem listu, v slavnostni številki na čast sedemdesetletnici Ivana Hribarja, kjer pravi: »Ko je šel on, sem moral iti tudi jaz; kajti kjer leži vojvoda, tam leži tudi njegov plašč.«) Od takrat dalje je nepretrgoma v Ljubljani na magistratu, pri »Slovenskem Narodu« in gledališču, samo zadnjič je bil na deželi pri ministru dr. Gregorju Žerjavu in mu posvetil v »Jutru« podlistek »Luna sije.«
Franc Govekar se je do danes mnogo udejstvoval v slovenski pisariji. Pisal je romane in novele, kjer
je s fino psihologijo znal združiti pornografijo in sentimentalnost. Važno je tudi to, da je že tedaj slutil amerikanizacijo našega življenja in jo uvedel v svoje spise superlativni slog z izrazi, ki so domači med trgovskimi pomočniki in kolikor toliko razumljivi tudi meščanskim kuharicam.
Druga njegova panoga so podlistki, ki jih piše pod različnimi psevdonimi. Ti podlistki so skoro manj pornografski od njegovih novel in obdelujejo različne predmete. Poleg opolzkosti vsebujejo lepo mero nav-duševalnosti za vse lepo in blago in toaletne predpise za različne prireditve.
Tretje polje njegove delavnosti so politični članki v »Slovenskem Narodu«. Ker vsebujejo deloma tvarino, navedeno sub 1) in 2), bi bilo tukaj omeniti samo, da piše take
članke ob priliki štrajkov, velikih javnih nesreč in sprememb v politiki. Ob takih prilikah je zelo hud, ali pa jako milosrčen. Kakor v svojih dramah, ki jih tudi piše.
Poleg tega se udejstvuje marljivo tudi v neki-ologih, kjer pa ima to grdo razvado, da nosi na grob posetnice, kakor je povedal ob smrti gospe Reisnerjeve.
Končno bi bilo še omeniti, da mu je domovina hvaležna, ker je znal presaditi v slovensko zemljo nežno cvetko dunajske žurnalistike, kakor tudi to, da je postal plodovit zlasti po Cankarjevi smrti.
Glede morebitnih nadaljnih želj bi opozorili komisijo za izdajo biografskega leksikona na dr. Kraigherjevo zadnjo dramo, in osebo »Antriga.«
in to je blizu Ribnice, kjer ljudje niso od včeraj. To dejstvo je g. Pašič prezrl. Minister Pucelj bo še ostal minister, ker je pameten politik. On si je mislil: Čc dobim železnice, bom povedal doma, da sem jih pridobil jaz — kar bo pri volitvah prav dobro vplivalo na volilce. Če jih pa ne dobim, grem v opozicijo, kar bo zopet blagodejno učinkovalo na človeška srca v Sloveniji. So ljudje na svetu, katerim se izpremeni vse v zlato, kar primejo v roke.
Shod zaupnikov JDS. Centraldemo-kratski zaupniki so imeli prošlo nedeljo svoj sestanek v nekdanji ljubljanski kazini. Reševali so o vprašanju: Kam drži na desno cesta — kam pelja na levo pot? — Zedinili ali da govorimo z g* dr. Kukovcem: »skoncentrirali" se še niso, kar pa nikomur nič ne škoduje in nič ne koristi. Kar danes ni, se jutri še lahko zgodi.
B.	Vnanja politika.
Z Bolgari naša vlada nima sreče. Najprej so v Belgradu bolgarski vladi zagrozili z vojsko, če bolgarska vlada ne nastopi energično proti onim četa-šem in hajdukom, ki stalno ogrožajo javni red in mir v Južni Srbiji. Tozadevno so se vršila že neka diplomatska pogajanja z Rumuni in z Grki. Proti takemu nastopu pa se je Bolgarija pritožila na Zvezo narodov. Ta pritožba je razgrete možgane v Belgradu zelo ohla-d:!a, ker še niso pozabili, kak> so odrezali pred Zvezo narodov v albanskem vprašnju. Tudi rumunski minister Bra-tianu je dal v Belgradu razumeti, da bi bilo dobro, čc bi belgrajska vlada nekoliko pobližje izprašala svojo vest in pogledala, če ni tudi ona sama oziroma
njeno uradništvo precej kriva četaštva in hajdučije v Macedoniji. In kot na komando so začeli belgrajski listi pisati o neznosnih razmerah v Macedoniji popolnoma tako, kakor smo mi že zdavnaj poročali. Če bi bila belgrajska vlada pravočasno poskrbela za ozdravljenje razmer v Macedoniji, bi si bila lahko prihranila neizogibno blamažo, ki jo čaka pred Zvezo narodov.
Pogajanju z Italijo bodo te dni končana. Pašič je konečno pristal na vse, kar je sklenil v Rimu v imenu naše države minister dr. Krstelj (Dalmatinec). Ta rešitev je pa le začasna, diplomatič-lia. Naša diplomacija se je morala zadovoljiti začasno s tem, kar se je dalo v danih okolnostih doseči. Kadar bodo pa razmere drugačne, utegne rešitev našega spora z Italijo drugače izpasti.
Konferenca v Haagu se bliža svojemu koncu. Končala bo brez vsakega uspeha, ker je nasprotstvo med zapad-no-evropskimi kapitalisti in med ruskimi komunisti preveliko.
V	Nemčiji politični položaj še vedno ni razčiščen. Monarhistično gibanje in ž njim združena misel na krvavo re-vanšo Francozom je bila — in je še — trdnejša kakor je domnevala vlada. Politična napetost v Nemčiji pa je silno vplivala na Angleže in na Francoze. An-gieži se močno zavzemajo za znižanje nemške vojne odškodnine, ker uvide-vajo, da brez rednega gospodarskega življenja Nemčija tudi politično ne pride do miru. Francožje so se pokazali zadnji čas tudi nekoliko dostopnejši za gospodarsko pomirjenje z Nemci, vsled česar ni izključena, da pride prej ali slej res do temeljite revizije mirovnih pogodb, na katerih sloni ustroj današnje Evrope.
Radikalsko-demokratska kamarila.
Od zelo ugledne strani iz Bosne smo prejeli sledeči dopis, ki ga radi priobčujemo:
„Ves današnji „jugoslovenski“ po-kret ni nič drugega kakor perfidna igra demokratsko - radikalske kamarile. De-mokratje in radikalci hočejo sami upravljati državo brez sodelovanja kulturnih Hrvatov in Slovencev, ker jim tako veleva njihova gospodarska korist. To je tista kamarila, ki ni bila sposobna upravljati niti male Srbije, in je seveda še v veliko manjši meri sposobna, da upravlja današnjo veliko državo. Noče pa sodelovanja Hrvatov in Slovencev zato, ker se boji, da se ne bi marsikaj izvedelo... Razun tega je vse ta kamarila napolnjena starega »velikosrbskega" duha. Za te ljudi so Bosna, Hercegovina in Dalmacija »čisto srbske'* dežele in to jim trobijo šč danes na ušesa razni srbski „učenjaki“, med temi tudi Cvijič. Hrvatje in Slovenci so za to kamarilo balast (breme), zato pa tudi ni čudno, da so Vesnič in tovariši prodali nad pol milijona Slovencev in Hrvatov Italijanom in avstrijskim Nemcem, samo da dobe črnogorske „Srbe“ v svojo »Veliko Srbijo". Na drugi strani pa so znali srbski diplomatjc navleči v našo sedanjo državo silno množino tujerod^ nih elementov (Madžarov, Rumunov, Nemcev in Bolgarov), samo da ne ostane niti en Srb izven državnih mej, da bodo vsi Srbi, in tudi Macedonci, v tej kraljevini. Ostale Hrvate in vse Slovence pa je treba preko »jugosloven-
skega" mostu prepeljati na čisto srbska tla, t. j. pretvoriti jih je treba v Srbe. V tem oziru sta radikalec Pašič in demokrat Pribičevič popolnoma složna in tekmujeta, kdo izmed njih bo več Hrvatov in Slovencev »pojugoslovenil". In sedaj je začela kamarila Hrvate in Slovence preganjati, zlasti še dalmatinske Hrvate, ker nočejo postati »Jugo-sloveni", potem pa »Srbi". Temu žalostnemu poslu so se udinjali neki naivneži, neki učeni šovinisti, a tudi mnogo plačancev. Velikosrbska kamarila dobro ve, da niti „Mala“ niti »Velika Srbija14 ne more živeti brez dostopa do morja; ker pa ima ta dostop Dalmacija, zato je treba to deželo »pojugoslove-niti“, a potem „posrbiti“. Če bi prišlo do »amputacije" — kakor nekateri mislijo — evo, pade cela Dalmacija v krilo Velike Srbije in ž njo vred tudi dohod do morja. Vi pa, ostali Hrvatje in Slovenci, idite, kamor hočete, če nočete postati Srbi. Nekaj milijard dinarjev ste že plačali v srbsko blagajno za svojo „osvoboditev“, zato vas Srbi ne potrebujejo več. Tako rezonira radikalsko-demokratska kamarila. Dokler ne bodo ti velikosrbski prenapeteži iztisnjeni z vsakega kulturnega polja, bo cela država trpela, ker se bo nacionalna mržnja ved^io bolj krepila in širila. Zato je najbolje, če ta »jugoslovenski" most porušimo in ostanemo v narodnem oziru to, kar smo bili pred prevratom."
Ostre so te besede, a brez stvarne podlage žalibog niso!
Ker smo „bratje“.
V	finančnem odboru našega parlamenta so te dni razpravljali o uporabi ameriškega posojila. Finančni minister je pri tej priložnosti naštel celo vrsto železnic, ki naj se zgrade z ameriškimi dolarji. Večina novih železnic se bo seveda gradila v Srbiji, na Hrvate in Slovence pa ne odpade skoro nič, čeprav bodo ravno Hrvatje in Slovenci morali globoko sezati v svoje davčne žepe, da bodo plačali obresti za to državno posojilo.
Tekom dotične razprave pa je nepričakovano (?) vstal poslanec Rajar (SKS) in zahteval, da se iz ameriškega posojila zgrade tudi v Sloveniji dve mali železniški progi (Št. Janž-Sevnica in Kočevje-Moravice). Dostavil je, da morajo samostojni kmetje izstopiti iz vlade, če vlada tej njihovi (res zelo skromni) zahtevi ne ugodi.
Izgleda, da delajo vsi slovenski poslanci brez razlike strank samo na to, da kolikor mogoče izkoristijo vsako priložnost za obogatenjem Slovenije na račun ostalih delov države. Sodeč po razpoloženju (med vladnimi strankami) vlada ne bo pristala na zahtevo slovenskih samostojnih kmetov, ki se ravno tako kakor vsi njihovi plemenski bratje zelo malo brigajo za ostale pokrajine in so z silo slabo razpoloženi na žrtve za državo... O tem egoizmu (= sebičnosti) bratov Slovencev bomo pisali še obširnejše.14
Tako „Beogradski Dnevnik" od 10. julija 1. 1922. Temu listu se je pridružila tudi demokratska „Pravda“, samo da piše „Pravda“ v dostojnejši, t. j. bolj prikriti obliki, pove pa isto.
Tako pišejo o Slovencih in o »slovenski sebičnosti" listi, ki izhajajo v mestu, kjer bi bila že zdavnaj poginila
vsa cincarska trgovina do zadnje branjarije, če ne bi bilo prečanskega in med tem tudi prav znatnega slovenskega denarja, ki ga je vlada metala belgrajski cincariji in porodičariji v njeno nenasitno žrelo potom raznih žigosanj bankovcev;, valutnih in deviznih odredb ali pa-z direktnimi podporamif
Nadejamo se, da mišljenje „Beo-gradskega Dnevnika" ni mišljenje srbskega ljudstva. Pač pa je »Beogradski Dnevnik" v vsi gnusni goloti razkril pohlepno požrešnost po denarju, in zlasti po prečanskem denarju, ki edina vodi in vlada vse dejanje in nehanje onih, ki danes vladajo nad srbskim, hrvaškim in slovenskim ljudstvom. Taki ljudje morajo doli, ali pa mi od njih! Gospodarska sužnost je stokrat hujša kakor po-litičnoi robovanje! Boj za avtonomijo pa je boj za gospodarsko neodvisnost!
Avstrija, Nemčija in mi.
Nemška Avstrija, ali kakor je danes na kratko imenujemo: Avstrija, hira in umira. Stvor, ki se je izrodil kot posledica antantine zmage nad centralno Evropo, ne more ne živeti ne umreti. Ali res ne more, ali pa noče, to je drugo vprašanje. Dejstvo je, da Avstrija hira in' lepega dne je ne bo več, če pojde < tako naprej.
Avstrija je danes čist8 narodna država, ker je celokupno njeno prebivalstvo nemško. Veliki nemški narod živi torej razkosan v dveh 'čisto narodnih državah, brez vsake tuje primesi. Ali je potem čudno, če oba dela stremita po združenju v eno samo državo?
Nemci so velik narod i po svojem številu i po svoji kulturi. To je dejstvo, ki se kljub vsem nacionalističnim frazam in kljub vsi mržrtji do germanstva ne da izbrisati iz sveta. Danes je nemštvo sicer potlačeno in ponižano, gotovo pa je, da bo tudi za Nemce hapočilo zopet nova doba moči.
Gibanje za združenje z Nemčijo je živo zlasti v Avstriji, kar je tudi popolnoma razumljivo. Avstrijski Nemci vidijo svojo rešitev edinole v pomoči, ki ijm jo lahko da njihov veliki brat v raj-liu. Njihove želje po ujedinjenju ne ovira ■ nobena verska posebnost, ker bodo našli v nemških katolikih dobre tovariše, ne ovira noben strah' pred industrijsko konkurenco, ker avstrijska industrija nima danes nikakih »privilegijev" več, narodnostna misel pa ujedinjenje naravnost zahteva.
Edino oviro na potu do ujedinjenja avstrijskih in rajhovskih Nemcev tvori danes še francoska politika, ki se ujedi-njenju protivi iz strahu pred pojačanjem Nemčije s priklopitvijo Avstrije. Ni pa dvoma, da bo prej ali slej padla tudi ta ovira in mogoče bodo šli Nemci v danem trenotku tudi preko nje. V tem slučaju nastane za nas vprašanje: Kaj potem?
Prvo vprašanje, ki ga bo treba rešiti, kadar bodo tvorile Karavanke mejo med nami in med Veliko Nemčijo, bo vprašanje slovenske Koroške. Kako naj se to reši? S silo ne bo šlo. Za vojni nastop proti Veliki Nemčiji bo1 Jugoslavija šibka že z ozirom na število prebivalstva. Ostala bi torej le še pot sporazuma in dogovora.
Je pa mogoč še drug slučaj. Kdo nam jamči, da bodo Nemci na Karavankah tudi ostali in samo od daleč gledali na Trst,? Nemška politika, ki je znala tudi bivši Avstriji vsiliti svojo voljo, ni bila baš tako kratkovidna kakor bi se dalo sklepati iz trenotnega neuspeha v svetovni vojni in je dobro vedela, zakaj je z vso silo podpirala svoje-časno gradnjo turske železnice, ki Trsta ni zbližala z Dunajem ali s Prago, ampak z — Monakovim! Ta železniška proga obstoji še danes in Še danes kaže Nemcem na črto: Hamburg-Trst, ne pa na črto Hamburg-Karavanke. Kaj hočejo Nemci na Karavankah početi?
Ne trdimo sicer, da se bo to zgodilo, ampak trdimo le, da se to lahko zgodi, toliko lažje, če se bo učvrstila rusko-nemška zveza. Takrat bi prišli Slovenci znova pod zgodovinsko kolo. Takrat bi bila res dana prilika, da vzamejo Nemci Lahom tudi še slovensko Primorje in združijo tako vse Slovence. Nastopila pa bi istočasno možnost, da nas vse skupaj odtrgajo od Jugoslavije.
Kaj potem? Ali bi se mogel mali slovenski narodič, kljub svojemu morebitnemu ujedinjenju še vedno majhen, obdržati v velikem nemškem morju? Če bi Nemci vpeljali pri nas in nad nami centralističnio vladavino?
Mnogo ugodnejši bi bil položaj za nas v slučaju take morebitnosti, če bi naše celokupno ljudstvo, bodisi da živi v Jugoslaviji ali pa izven nje, prevzemala in prevevala misel o naši lastni državnosti. Dve točki sta, ki nas družita lahko vse: Mi moramo skupaj in hočemo svoje gospodarstvo. Potem pa naj nas neso valovi svetovne zgodovina v eno ali drugo višjo skupino-. Proti svetovno-političnim valovom smo zaenkrat preslabi, nismo pa preslabi na znotraj, da ne bi razširili in utrdili med celokupnim narodom zavesti, da hočemo živeti skupaj kot narod in da hočemo biti, kolikor je pač mogoče, sami svoji gospodarji.
Zato smo tudi iz navedenih vnanje-političnih ozirov proti centralizmu in za najširšo avtonomijo, za tako široko, da se ne bo več mnogo razločevala od samostojne države. Upamo, da nas bodo sedaj razumeli tudi oni, ki so nas obsojali, ko smo prvič zapisali besedo o lastni državnosti.
Dnevne vesti.
Ali je vlada želji samostojnih kmetov ugodila ali ne, je za nas za enkrat postranska stvar. Nas zanima trenotno v prvi vrsti to, kakšen odmev je našla zahteva slovenskih samostojnih kmetov v srbski javnosti in v srbskem časopisju.
Neverjetno je, kaj najdemo tu!
Tako n. pr. piše »Beogradski Dnevnik", torej list, ki ga baje denarno podpira sam Pribičevič, sledeče:
»Zahteva poslancev slovenske samostojne kmečke stranke... je napravila nenavadno mučen utis ne samo pri vladnih strankah (t. j. pri demokratih in radikalcih), ampak tudi pri opoziciji. Skoro vse parlamentarne stranke so ozlovoljene zaradi tega napada Slovencev (torej: vseh Slovencev!!), ki naš trenotni spor z brati Hrvati pri vsaki priliki sebično izkoriščajo.
Odstop vlade. Kakor poročajo listi, je 'turška vlada baje odstopila. Namreč ona v Angori, ja, v Angori..
Žensko v belgrajskih ministrstvih. V mnogoštevilnih belgrajskih ministrstvih je zaposlenih ogromno število žensk. To pa niso delavke v navadnem smislu besede, ki n. pr. brišejo prah, pomivajo okna in pometajo sobe in hodnike, ampak prave uradnice, ki imajo »ukaz« kot »pisar 1. klase«, »sekretar 2. klase« itd., čisto enakopravno z moškimi. O »delovanju« teh žensk piše belgrajski »Politiki« neki uradnik sledeče: »Gospod urednik! Nedavno ste zabeležili, da so začeli nastavljati v naših ministrstvih tudi že dekle kot uradnice. Jaz mislim, da v moji pisarni ni nobene dekle, vendar pa je vredno zapisati, kako v tej pisarni izgleda. V oddelku, kjer delam jaz, je dvanajst žensk in trije moški. V na-
ši sobi stoji omara z nebrojem predalov in predalčkov. V predalih je vse polno pudra,, cunjic in flik, pomad in žajfe. Ko začno »dame« zjutraj prihajati seveda z znatno zamudo, stopi vsaka najprej pred ogledalo, »da se vidi«. To trpi le par sekund. Potem pa pridejo »probe« na vrsto. »Da probam tvoj klobuk!« —»Da pro-bam tvoj plašč!« — Kdor je oženjen, že ve, .kako izglodajo take »kratke« probe, »Zafrkni klobuk nekoliko na levo!« — »Obrni se!« — Itd. Potem pa pridejo na vrsto novice: o »njem«, o »njej«, potem razprava o kikljah, klobukih, nogavicah, čevljih itd. — Nato začno »delati«. Da, »delati«! Če pride kakšna stranka, vse vstanejo in se zbero okoli nje in poslušajo, kaj bo. Od tega dela utrujene morajo »piti kafu«. Ali pa čaj, limonado, ali karkoli. Tako pride enajsta ura. Sedaj se že ne izplača več začeti z de-
lom. Ko pa se približa poldan, se je treba zopet našminkati, napudrati in si popraviti lase. Popoldan se pa v taki vročini sploh ne izplača delati. — Bog čuva Srbiju« — vzklika dopisnik in dostavlja: »Toda, g. urednik, kaj pa bo, če se bo Bog naveličal »čuvati Srbiju«? — Ta sličica iz življenja po belgrajskih uradih je mimogrede rečeno popolnoma točna in resnična.
Čuden slučaj. V zagrebški „Slo-bodni Tribuni" beremo: „Med tem ko so v nedeljo politični nasprotniki dr. Tavčarja na svojem „konventiklu“ (= za-upniškem sestanku JDS) nad njim izrekali svojo obsodbo, je kralj na Bledu sprejel deputacijo uredništva „S!oven-skega Naroda“ in v svojem govoru na-glašal, kako mu je žal, da bolezen ovira dr. Tavčarja v njegovem javnem delovanju, ko domovina ravno danes tako zelo potrebuje tako poštenih mož, kakor je dr. Tavčar." — Huda je ta!
Čekovni urad v Zagrebu. Čekovni urad v Zagrebu je navadno v velikih zadregah, ker belgrajska vlada z denarjem čekovnega urada razpolaga navadno „po svoje". V Belgradu seveda nimajo smisla za procvit tako važnega zavodi, prvič ker nočejo, da bi se Zagreb gospodarsko! preveč razvil, drugič pa tudi, ker sploh ne vedo, kaj je
pravzaprav čekovni urad. Vsaj niti poštne hranilnice ne poznajo, ki jo pozna pri nas vsako dete! Vseh takih modernih gospodarskih naprav pa tam doli ne bodo poznali, dokler bodo visoki uradniki v poštnem (poštnem, ne „po-štenem") ministrstvu radovedno vpraševali drug drugega: „Ti čuješ, pa šta je to: kliring (clearing)?"
Kaj pravi „Slovenski Narod"? Že tri leta prav nič.
Dvogovor.
Centralist:
Domovina, vedno mislim na te in na neosvobojene brate.
1'omovina:
Pesnik, ki te verze je izustil, prvi svoje brate je zapustil.
Centralist:
Domovina, čuj, pri moji veri, centralistom tega ne zameri!
D o m o J i n a :
Vem, za pare vam je in redove.
Kaj vam mar za bratov težke dnove!
Centralist:
Domovina, ni brez nas ni tebe!... Kaj tako ti ljubiš sama sebe? —
Domovina:
Čuj, da v vas ni egoizma tega, konec bilo bi gorja že vsega.
Gospodarstvo.
Izgledi naše valute.
(Konec.)
Imeti moramo pred očmi, njegovo dvojno nalogo: ona je prvič narodno gospodarsko in drugič mednarodno plačilno sredstvo za blago. Naš di-
nar ima doma neko kupno vrednost. Zato ga jemljo ne le delavci in uradniki kot plačilni ekvivalent za svoje delo, temveč tudi trgovci za svoje
B^ilBllEaBflBBHBBBBflBBflHnBflHBBH
m
mestraa foiNsmiinica v Zagrebu.
Razpis.
sa
„ Mestna hranilnica v Zagrebu razpisuje konkurenco za načrt novega poslopja na Jelačičevem trgu št. 20 (sedaj gostilna Tolovič) pod sledečimi pogoji:
1. Konkurence se lahko udeleže vsi strokovnjaki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
2. Vsak projekt mora obsezati siedeče načrte:
a) Tlorise prizemlja, mezanina L, II. in III. nadstropja z označbo, katerim svrham naj služijo posamezni prostori;
b) presek, ki jasno kaže prostorno (sliko poslopja;
c) ulično^ pročelje (fasado) poslopja -g. vse v merilu 1 : 100.
3. Načrtom opremljenim z geslom, naj bo priložena zapečatena kuverta z naslovom konkurenta. Mačrti
biti dnpaslani ravmafelSjntvii Mestne hranilnico w Zagrebu, Petpjnjska ulica st. 5, 8. nadstropje
do 12, ure, dne 15. septembra 1.1922.
„ \ Zakasneli ali pomankljivi načrti bodo iz konkurence izločeni m nimajo pravice do nagrade ali kake odškodnine.
5. Razsodišče tvorijo:
a) inžener Milan Čalagovic, profesor tehniške visoke šole v
Zagrebu;
b) arhitekt Ed. Schon, profesor tehšniške visoke šole v
Zagrebu;
c) arhitekt Leon Kalde, stavbeni podjetnik v Zagrebu.
V razsodišču sodelujejo še trije člani hranilničnega ravnateljstva s posvetovalno pravico.
6. Nagrade: I. nagrada 80.000 K, II. nagrada 60.000 K. III. nagrada 40.000 K.
Ravnateljstvo si nadalje pridržuje pravico, da na predlog razsodisca odkupi nenagradene načrte za svoto 20.000 K.
7. Tloris stavbišča, program in natančnejše pogoje dobe reflektanti lahko pri ravnateljstvu Mestne hranilnice v Zagrebu Petrinjska ulica št. 5. I. nadstr.
h
m
n
m
■
■
■
B
B
V Zagrebu, 8. julija 1. 1922.
Ravnateljstvo.
IBBBBBBBBBBBB^
prodano blago. Kot mednarodno plačilno sredstvo pa je dinar danes brez pomena. Prvič ga zelo redko kdo, ki producira v »zdi-avejši« valuti, hoče vzeti za prodano blago, češki tovarnar ga n. pr. noče, on zahteva temveč češko krono, (Kč), laški trgovec zopet zahteva liro (efektivno ali pa devize); ravno tako zahteva Švicar svoj frjjgik, Francoz pa svojega. An-gleši trgovec zahteva za blago, ki ga je n a m prodal, zgolj funt ali kvečjemu ameriški dolar, noče pa sprejeti dinarja. Pa četudi bi ga vzel, bi ga takoj zamenil po mednarodnem kurzu, n. pr. na curiški borzi. Po tem kurzu pa je naš dinar mnogo manj vreden kot pa je pri nas doma, ali z drugimi besedami:	dinar	kot
mednarodno plačilno sredstvo ima mnogo manjšo vrednost kot pa domače narodno gospodarsko plačilno sredstvo. Zaradi, »tega moramo kriti potrebo našega ifnporta in obresti izključno v tujih devizah, ki pa jih je dobiti za primerno ceno le pri prodaji naših eksportnih predmetov. Naš eksport pa je, kakor rečeno, zelo omejen in poleg vsega precej odvisen od — vremena, od samih nebes božjih.
Ker je dinar kot mednarodno plačilno sredstvo danes manj vreden kot domač narodno-gospodarski ekvivalent (novec: blago), je evidentno, da so tudi cene naših domačih produktov in mezde za delo še pod svetovno pariteto. Vzemimo stavbo ene hiše. Postavimo srednje veliko hišo v mestu za trgovino in stanovanja, kakršna je stala pred vojno, ko je bila avstro-ogrska krona še paritetna s švicarskim frankom, recimo 100.000 K. Po svetovni pariteti, recimo, da je kurz naše Jugokrono danes v Curihu 1.80, bi stala danes enaka stavba 18 milijonov kron. Gremo pa stavit glavo, da enaka stavba danes pri nas ne velja mnogo nad 12 milijonov. Toraj delajo danes pri nas vsi za nižje cene, kakor so bile običajne začetkom leta 1914! To vidimo tudi na sledečem primeru: V Trstu velja preprosto kosilce v gostilni 2.20 lir. Recimo, da velja danes ena lira ca. 15 kron. Enakega kosila pa v Ljubljani ne dobiš za 30—35 kron, ampak komaj za 40—50 naših kron. Kvalificirani delavec zasluži v Italiji dnevno ca. 20 lir. Toraj bi moral pri nas zaslužiti 15 krat 20, kar bi zfrašalo 300 kron dnevno. Kateri delavec pa zasluži pri nas toliko? V tem se zrcali naše obubožanje. Delovni ljudje se morajo omejevati ne samo pri oblačilih, kurjavi, hrani, temveč vsepovsod. Če k temu prištejemo še razne tiste omejitve, katere še uvaja prisilno državno gospodarstvo, n. pr. pri najemninah za stanovanja, bi bila ta razlika med domačo in vnanjo vrednostjo našega državnega novca še vidnejša.
Stabilizacijo naše državne valute ni mogoče doseči drugače, kot tako, da se polno vpošteva njena dejanska vrednost pri produkciji.
Po mednarodnem (curiškem) kurzu ima 100 naših kron vrednost komaj 2 zlatih kron, v resnici še manj. Oe je ta mednarodno priznani novčani kurz pravičen, potem se to pravi, da je ves naš sedanji eksport razsipanje naši hdomačih na-rodno-gospodarskih vrednot. Logični zaključek te ugotovitve bi bil, da naša gospodarska, carinska in fi-
Sli ste se že napočili na revijo Joti Zapiski"?
Izdajatelj: ALBIN PREPELUH. — Odgovorni urednik: JOŽE PETRIČ. — Tiska: Tiskarna J. BLASN1KA NASL. v LjubljanL
i„TEXTILir,
II LJUBLJENIH, Kpetaov ipg st.
Delniški kapital K 12,000.000.
10. |
i
i
■
Največja zaloga češke in angl/manufakture. [
in
d. d.,
Telefon 177. Centrala a Ljubljana. Brzojav: ,Textilia‘ ® Samo na debelo I	Samo	na debelo! i
nančna politika po svojih rezultatih dosega tole: da pomeni naš eksport, zlasti pa živil, za domačega konzu-menta draginjo, za inozemskega kupca pa cenenost. Tu more država imeti en sam korektiv: državno kontrolo izvoza tudi glede prodajnih cen in odvzemanje tujih deviz po določenem kurzu v korist države.
Glede zopetne uvedbe zlatega kritja za krožeče bankovce je pa stvar težja. Pri 4 in pol milijardah papirnatih dinarskih bankovcev, bi morali imeti vsaj 1 milijardo zlata v tresorjih, da bi smeli upati na trajnejši in znatnejši dvig mednarodne vrednosti našega državnega novca. Narodna banka v Belgradu Je izkazala n. pr. 8. maja 1922 nov-čanic za Din. 4.446,497.545, dne 15. maja 1922 pa za Din. 4.773,447.545. Inflacija papirnih bankovcev se je torej nekoliko znižala. Kakšno kritje pa nudi Narodna banka za ta papir? Ona pravi, da ima »metalno« kritje, to je zlato in srebro. Tega kritja je bilo 8. maja 1922 za Din 370 milijonov, 449.390.02, dne 15. maja 1922 pa za 367,250.256.49. Torej se je znižala inflacija denarja, obenem pa tudi kovinsko kritje zanj. To kovinsko kritje je docela nezadostno. Zato je država zastavila Narodni banki za kritje svojih papirnih bankovcev — državne gozdove v fiktivni vrednosti 2.138,377.163. — Državni gozdovi so sicer doma veliko vredni, toda za inozemstvo samo toliko, kako se z njimi gospodari, to je: koliko čistega letnega dobička prinašajo. Ta zastava je zasilna in ima torej tudi takšen pomen. Inozemstvo bi dal^ na depot švicarskih ali ameriških deviz veliko več, kot pa na našo upravo gozdov, o kateri se vsepovsod ve, da ni prvovrstna in sigurna. Sedanje nezadostno »metalno« kritje se da v danih razmerah pomnožiti le z inozemskim posojilom. To posojilo smo dobili. Ono ima dve koreniti hibi: prvič je silno drago, tako glede no-minala, kakor tudi glede obresto-vanja; drugič je namenjeno predvsem investicijam pri nameravani Jadranski ž eleznici, ki bo služila pravzaprav le — mestu Belgradu. To posojilo bo še pomnožilo naše inozemske dolgove, ž njimi seve dolžno obrestovanje in že v bližnji bodočnosti najbrže tudi — novo inflacijo papirnatega denarja.
Prekomerna množina bankovcev pa v bistvu ni nič drugega kot — e k s p r o p r i a c i j a imetja brez vsake odškodnine. Naša državna u-stava ne pozna nobene ekspropriaci-je brez odškodnine, celo pri agrarni reformi ne. Ta ekspropriacija je najbolj nevarna sedanjemu socialnemu redu, ker je enostranska in zadene glavno male rentnike in hranilnice. To inflacijo je mogoče preprečiti samo s pomočjo socialne pravične ob-dačbe premoženja in eventualno s prisilnim notranjim posojilom na splošno premoženje. Vprašanje pa je, če ima naša država za to potreben in zmožen centralističen upravni aparat. Danes moramo to zanikati. Drugi prisilni pripomoček bi bil: zvišani dotok inozemskih deviz s pospešenim in kontroliranim (cene!) izvozom ih dvigom domače industrijske in obrtniške produkcije, da se polagoma zniža uvoz. Tretji zasilni pripomoček bi bila tudi še omejitev »metalnega« (zlatega) kritja na bankovce po Din 1000.—, ki edini dandanes še prihajajo v poštev kot m e d n a -rodno plačilno sredstvo. Ostali nižji bankovci naj bi imeli veljavo le za domači trg, katere bi krili ma-gari državni gozdovi. S tem bi se potreba zlatega kritja znatno zmanjšala. (Drobiž = Sckeidemiinze.)
Po današnjem stanju stvari, bomo srečni, ako se državni finančni upravi posreči našo valuto na mednarodnem trgu stabilizirati. Izgledi, da se trajno d v i g n e njen mednarodni kurz, so silno majhni. Naraščajoča draginja, ki se obeta za prihodnjo zimo, bo število papirnatih bankovcev, hočeš nočeš, še pomnožila. Ce se to zgodi, bo mednarodna vrednost dinarja še padla. Zato so takozvani »loterijski« upi glede dinarja brez realne podlage.
Abditus.
Stran 4.
AVTONOMIST
Štev. 28.
Jngoslooanska Union-banka Ljubljana-Beograd
in
du Slauenska banka d. d. Zagreb rm
Podružnice in ekspoziture:
Bjelovary Brod n. S., Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Monoštor (Baranja), Murska Sobota Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, Su-šak, Šabac, Šibenik, Škofja Loka, Velikovec, Vršac.
fuzijonirali sta se v
poslovne centrale:
Ljubljana, Zagreb, Beograd. Delniška glavnica in rezerve K 200,000.000
AGENCIJA:
Buenos-Aires (Argen-tinija.
AFILACIJE:
Jugoslovanska industrijska banka, Split; Balkanska banka Buda pest; Bankhaus Milan Robert Aleksander, Wien.
I
Kapital: K ZO,000.000
Podružnice
Noga mesto, Rakek,
Slov. eskomptna banka | Rezerve okrog K8, . Ljubljane, Selenburpa ulica št. 1.
S00.000
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje
Telefoni št. 146, 458 Brzojavke: ESKOMPTNA.
IManufakturni oddelek Gospodarske Zveze
LJUBLJANA, Dunajska cesta štev.'29 HT* na dvorišču/
VBlihB zaloga suknaza moške In ženske obleke, najlepša izbira vsakovrstnega spodnjega perila za moške, ženske in otroke in velika zaloga usnja, čevljev na drobno in debelo
Po loln.nia 'varno naložite svoj denar -v
vzajemni posommci
V L3UBMI
r. z. as o. as.
sedaj poleg nunske cerkve
I. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „Union“.
Hranilne vloge se obrestujejo po 5°/o brez odbitka rent-- nega in invalidskega davka.
Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 41/2%-
Hranilne vloge so vezane na dobo četrt leta po 5 V4 %> na dobo pol leta po 51/2 %.
Oblaeilniea za Slovenijo r. z. z o. z. v Ljubljani.
Zadružna centrala za manufakturo en gros en detail.
Zgolj prvovrstni češki in angleški izdelki
Skladišče v (»Kresiji**, Lingarjeva uliea 1, prvo nadstropje, **>->■ Prodajalna r\a drobno v Stritarjevi uliei št. S. Podružniea v Somboru (Bačka), Aleksandrova uliea št. 11.
Upoštevajte pni nakupih.
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
prodaja, lz slovenskih premogovnikov
MBT velenjski, šentjanški in trboveljski premog ^
vseh kakovosti v celih vagonih|po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo, kakor tudi
vza Industrijska podjetja in razpečava
la čehosloiiašhi in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog in črni premog.
Naslov: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. Ljubljana, Nunska ulica 1.
IBBBBBI
IflBBI
IBB
Zadružna gospodarska banka d. d.
Telefon št. Sl.
Telefon št. 21.
___________________________ ^	Ljubljana,	Dunajska	cesta	št. 38/1.	___________________
(začasno v prostorih Zadružne zveze).
   .................. Kapital	in	rezerve skupno z afilacijami čez K 50.000.000.	"	 -
Podružnice i Djafcovo, Maribor, Sarajevo. Sombor. Split, Šibenik. Ekspozitura s B»ed. - Interesna skup-
nost z Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu ter z Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
f	-	.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje, vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.