Leto ra.	▼ 0*1)1 a« 25. j-Uja, L UM	Štor. 21.
DOMOVINA
Iskafo IV, 16 In St dan TMkefn meseca - Dopisi n»j m isvolijo pošiljati orsdniltvu in »i«r fr«nkir«no. - BokopM m m trstejo. - Za I—— ll m platajs veskokrstpo 10 kr. od gsnncnd-vrit*. ▼•ija na cel., leto f (Id. u pol l«U 1 gld, m fletrt leu ao kr ginhlii naj m pnMJs: DprMiiJtTo „itanii«" » CWJt
Branimo svojo čast!
Graški listi |.oročali ao prve dni meseca julija o groznem nbijalitvu. ktero on je dogodilo v Weitzl<arlhu nad Gradcem Nek I8letni hlapec ubil je avojo dietno sest rano. Mi hi ne črhnili besedice o tem prežalostnera dogodVu. ker se žalibog hudodelcev povs.nl nahaja; da ni graška teta .Tagespošta* porabila tudi to priliko, vre« kamen na nas Slovence, s tem. da je rekla morilec je .slovenske narodnosti".
Nemški list se tedaj sramuje tega hudodelstva in zato ga hočejo odvaliti od Nemcev na Slovence! Odkod pa si jemljete to pravico v — Samo od tod. ker sinje hndodelnik na slovensko ime Gregoritsch. A to ni nikakšen dokaz njegove slovenske narodnosti' Veaj .Tagespošta* sama nasprotno dokazuje, rekši. da je mati njegova bila kuharica v nekem graškem hotelu (za očeta, da se ne vel. zdaj. da sluti na Dunaji, da je njen ain hodil v Gradci v šolo. da so ga bili zaradi nepridnoeti vtaknili v neko varoval išče za izprijeno roladež. da. je potem služil v Wundschuh-u na vinskem štajerskem in na zadnje pri svoji teti v \Veitzhach-u. In ta popolnem v nemškim zraku vzrasli človek, ki morebiti o Slovencih še ne ve nič. da bi bil slovenske narodnosti!? če hočete, d* vaša trditev kaj volja morate dokazati, da hndodelnik res zna slovenski, da je slovenskega mišljenja in da ate ga vsaj pri zadnji ljudski štetvi 1. 1KV0. zapisali med Slovence.
Dokler tega ne dokažete, j« vaša trditev golo obrekovanje slovenske narodnosti. Dajte, da sodimo narodnost samo po imenu, tedaj vam koj čez noč vzamemo na tisoče vaših pristašev.
I začenši od celjskega Kakusrha pa do graškega Derschatte in naša pridobitev bo sto in stokrat j veča nego izguba.
Ako pa vam je prav, da se pri ljudskih štetvah na tisoče in tisoče Slovencev, kteri slutijo nemškim gosfiodarjem. zapisuje med Nemce. <la jih celo silite k temu, žugsje jim inače z izgubo službe in s preganjanjem. m<>ra vam tudi biti prav. da mi odbacivamo od sebe vso odgovornost glede morilca Gregoritsclia Zapišite si ga na svoj rovaš.
Nam Slovencem pa bodi to obrekovanje vendar enkrat glasno svarjenje in trajen nauk! Naši nasprotniki delajo od nekdaj na to. spraviti nas ob veljavo s tem. da nam jemljejo čast Vse. kar poštenega stori Slovenec, je v njihovih očeh ničevo; ako pa se pregreši pojedinec. potem pa joj! Ves narod je kriv pregrehe' Tako pišejo po svojih časnikih in kriče po svojih zborih. hoteč počrniti nas pred vsem svetom in dokazati, da smo — inferiore Ka-se. — pleme nitje vrste. Žalibog. da nam s tem neizmerno škodujejo, ker njih glas sega daleč, celo v naj više kroge.
Kaj sledi za nas istega? Na to odgovarjamo s tremi besedami Branimo svojo tast!
Kako pa? — S tem, da 1) sami vselej in povsod ravnamo pošteno in strogo izvršujemo vse svoje dolžnosti. 2) Da se krepko potegujemo za svoje pravice. Iiodisi osebne ah narodne. 3) Da odločno odbijamo vsako krivico, ktero nam delsjo naši nasprotniki.
Vsak stan. vsak sloj naroda, vsak pojedinec. bodisi gospod ali kmet. gospodar ali služabnik, trgovec, obrtnik ali prosti delavec navezan je na te dolžnosti. Kar poštenega stori pojedinec. |
na čast ni samo njemu temveč vsemu narodu; j kar pa se pojedinec pregreši, ponižuje veljavo vsega naroda. Te besede utisnite očetje in matere v sna svojim sinom in hčeram, učitelji v srca svojih učencev, gospodarji v srca svoji družini. Povejte jim. da ima vsak, tudi najneznatniši člen svoj delež na obrambi narodne časti. Posebno tistim, ki pojdejo na tuje. dajte med drugimi dobrimi sveti ta nauk aeboj. naj tudi na tujem branijo svojo in narodno čast; naj nikdar ne pozabijo, .la tujci po njih vedenji in dejanji sodijo ves naš narod, naj ostanejo tudi v tujini zvesti, pošteni Slovenci. Potem smo pokaaali, da smo boljši nego naš glas in potem mora prenehati grdo obrekovanje s strani nasprotnikov naših.
Celjske novice.
(Vabil*) .Kat. podp društvo v Celji" priredi v četrtek dne 27. in v nedeljo dne 30. t. m. pod vodstvom čast. šolskih sester v Celji igro .Pastarica Lurdska". Igrali bodo otroci zavoda v šolskem poslopjn Prijatelji mladine so uljadno vabljeni. — Prav veseli nas, da neumorno delavne šolske sestre tako lepo skrbe za duševni razvitek naše šolske mladine. Zato pa tudi pričakujemo, da jih bode naše zavecno ljudstvo podpiralo v tem težavnem poslu.
iSklsp šolskega lota) na tukajšnji gimnaziji bil je dne 15. t m. Šolo je obiskovalo 377 učencev. Od teh je 242 Slovencev. 134 Nemcev in I Hrvat Kaki so navedeni Nemci, o tem raje molčimo, ker si itak vsak lahko sam misli. — I čili so se dokaj dobro. Izkazanih je 44 z odliko, j prvi red jih je dobilo 281. dvojko 14 in trojko
.A kako si čital liturgijo (mašo)?'
,R kako?' Malo tako. onako; kakor pop Mi(5o: dum-nain nun! odgovori starec smejoč se. (Vladika Peter II. pripoveduje v .Gorskem vi-jencu*, kako je jecljal pri čitanji pod Mk'o v početku 13. veka).
.Pa menda ni bat tako?"
.Je. božja mi vera skoro tako!" — No, v zdravje Gospodaijevo, glej bodo nam deca znali več. nego mi. DA. mi smo ti divji ljudje, prave bestije. Ne znamo ničesa razvea biti ss, klati se. kakor zvetjad.
.Taka je bila doba. a danes Bogu hvala nastala je druga", reče glavni nadzornik in poslovi se s prisrčnim domačinom, kateri mu jo priporočal svojega sina, da govori (glavni nadzornik) vladiki. da ga zapopi (mašnika posveti), ker. reče: zvršil je tri šole. a nemam troška, da ga dam na Cetinje.
Glavni nadzornik mu odgovori, da to ssdaj ne more biti, ker js bogoslovija. pa tn-ba, da vsak sedaj zvrfti bogoslovijo na Cetiaju. ako želi. da liode pop ali učitelj. —
Dospevši na han (h krčmi), posvetuje se glavni nadzornik z učiteljem, komu da nagrado iz zaklade za podpomaganje pridnih a siromašnih učencev. (Ta zak'ada je postala 1871. leta ko jo nekoč glavni nadzornik na Kjski v haau predložil zbrani gosp>Vli .-etinjski. da ranujejo tak fond. Navzočni tam gosti dadrf neki po dva. neki
LISTEK.
Šolska obiskava v Črni Gori.
Vršil jo in (...pisal Milan Kosti«. glavni na.lx.raik, (Ds|)t.)
Videlo se je. da bi vse moglo biti v redu. da ni kapitan malo zanikaren. Zato ga nadzornik zabeleži, da naznani senatu in knjazu o nemara prestojnikovem. On razloži še na kratko učitelju: kaj treba iz katerega predmeta da dopolni: kaj da predrugači v poučevanju; kako da pazi pri poučevanju ia pri izpraševanji; da ne bode preveč &trog itd. Učitelj rad vsprejme pouke in opazke nadzomikove in zahvali ga še za oče-tovaki avet.
Pri vrnitvi iz šole ni mogel nadzornik odreči srčnemu povabilu starega popa Miloša, kateri ga je prosil, da mu ne dela te sramote, nego. da pride k njemu na kavo in na rakijo
.E pa pojdimo!* reče glavni nadzornik družbi, in gre v sobo.
Cela h ša ol»t«.ji iz jedne sobe. A ta soba je tudi klet in kaSča in hram ob j-dnem. Pri jednem koncu gori ogenj, kjer je okolo ognjišča popodjeno s kameneniroi ploščami.
Nad veliko posteljo visi orožje: puške, pistolje. sablje in handžarji in torbe za patrone. Poleg postelje je velik sod z vinom, a malo
J dalje zopet škrinja z robo obleko. Ni tu ni spo-i mina o kvadropu in šifoneiju. A ni bilo tu ni ; ogledalo za toalete. Na pol hiše je bil strop spleten I od šibja. a ostala polovica brez stropa. Malo | dalj- od ognja ležali »o na pleterih gori kosi j slanine in suhega ovčjega in kozjega mesa
Dimnika — naravno — nima črnogorska hiša. To je luksus. Dim si naj išče pota koder hoče: on po sobi, nakadi okolo ognja sedeče, pa zopet mora ven nekaj skoz streho, nekaj skoz vrata A je dosta hiš, kjer se todi redko kedaj dimi v hiši.
Ko ao vnišli notri v hišo. pride k prišlecem popova snaha — ker pop Miloš je vdovec, ima odrasle sinove in vnuke — in po vrsti poljnbi prišle.-e v roke. To je običaj v Črni Gori. da ženske poljubljajo moškim roke, kjer koli jih srečajo. (Kakor da gledam, kako se posmehujejo naše ženske!)
Dokler dlan o dlan. pa je ogen progorel na ognjišču, in dokler gosti nopijejo po čašo vinske rakije. prinese že gospodinja tudi kavo v turških šali.-ah lire* pogoja.
Pop Miloš je pripovedoval marsikaj iz svoje mlajše dobe.
.Nismo imeli mi mnogo muke s naukom. Jaz sem se naučil n.-kaj faslovca (brevirja) in naučil sem se do devete katizme v jealtir (knjiga psalmov). pa so me za popili (posvetili mašnika'.
A učencev. Ostalim je dovoden ponavljalni izpit. — Obli meje nam ni moč poročati o gimnazijo, ker ae ravnatelju ni uvidelo potrebno, tudi na šemu listu, katerega gre nad 1900 med svet in ga imajo večinoma stariši učencev zavoda, poslati jeden izvod Šolskega poročila. — Deželna meščanska šola v Celji je tudi sklenila svoje šolsko leto dne 15. t. m. Sa tem zavodn bilo je Slovencev 44. Nemcev 4.1. druge narodnosti jeden učenec. Ponk je bil seveda v nemškem jeziku. 0 ti slovenska mladina, kako se imaš boriti, da si pridobiš potrebnega pouka za življenje. Če pa je to v korist deželi in državi, to je drugo vprašanje.
i Odvetniški izpit), s prav dobrim vspehom, napravil je dne 16. t. m. v Gradci. gospod dr. Dragotin Tr»o. — častitamo!
i Farna cerkev sv. Danijela v Celji) se bode precej prenovila in popravila
Medto zdravnika-primarija na deielni bolnišnici celjski i razpisuje deželni odbor štajerski z letno nagrado BOG gld. do 15. avgusta Čemu to. ko že vrabci na strehi čivkajo, da dobi to službo znani protektor slatinske nemSkutarije?! I
■Ustanovitev novih posojilnic.' V sporaz- , umljenji z domoljubi v Mokronogu in Trebnjem. -sklicuje .Zveza slovenskih posojilnic*, katero ; bode zastopal g. Lapajne v Krškem, ustanovne 1 občne zbore za nove posojilnice v Mokronogu in | Trebnjem v četrtek dne 3. avgusta ob 10. uri dopoldne v gostilni g. PleterSnika. (Mokronog*, oz. ob 4. uri popoludne v gostilni gospe Rozman (TrebnjeV
Lepa ravnopravnoet nauftnega minister
atva!i Na celjako gimnazijo pridejo z bodočim ; letom štirje novi profesorji: Dva z Dunaja jeden z Gradca in jeden z Melka Koliko znajo ti slo- j vensko? Gotovo besedice ne! In vendar bodo I podučevali večinoma slovenske otroke, katerim posebno v početku trdo z nemščino gre. In ti profesorji, ti pristni Nemci jim niso v stanu učenje olajšati, kakor to terja od njih postava in zdrava [ pedagogika.
i Pri obrtnem odaeku v državnem zborui bila ata zaslišana 21. t. m. tudi odpoalanca slov. i obrtništva apodnještajerskega .Občeslovensko j obrtno društvo" v Celji odposlalo je g. Drag. Hribar-ja; obrtne zadruge II. III. in IV. oddelka | pa g. Martin Karbo v Ljutomeru. O tej zanimivi enketi poročali bodemo natančneje v prihodnjem .Obrtniku".
(NaArti »Narodnega doma") v Celji. bili so pri obč. odbora seji dne 21. t. m. predloženi. Mestni svet izročil jih je pravnemu odseku v pretres. — Kakor čujemo ae občinstvo zelo zanima za krasno stavbo, katera bode res v olepšavo mesta. Ker bodo celjski obrtniki imeli tudi mnogo zaslužka baje mestni zastop ne bode več delal sitnosti. — Prav bi bilo.
(Odbor slov. politi*, društva) za Štajersko imel je preteklo soboto 15. t. m. oejo. Sklenil je med drugim, da se priredi 8. septembra izvan-redni občni zbor v Marilioru. Shod ol*sta biti jako zanimiv, ker se bode razpravljalo o vseh naš narod tičočih zadevah.
(Oeobne vsoti.) Premeščen je rudniški svetnik goap. Jakob Schwinger iz Celja v Ljubljano, na njegovo mesto pa pride višji rudniški komiaar g. dr. A. Toldt iz Ljubljane. — Gospod svetnik Schu inger je kaj pravicoljuben in res čislan v tukajšnjih krogih.
(Gospodarstvo msstnih očetov celjskih) dalo nam je že večkrat priliko povdarjati, kako dobro bi bilo za Celjane, če bi v meatni zbor prišlo par alovenakih talentov. Lep izgled za našo trditev doživeli amo te dni. Znano je, da je poslopje. v kterem prebiva okrožno sodišče, mestna lastnina. Zadnji del tega poslopja se je pred tremi leti popolnoma na novo prezidal in o. kr. erarju v najem oddal. Toda že takrat ao nekteri trdili, da je vaa stavba skvarjena. Letos pa je postalo zidanje tako nevarno, da ao morali vse strope podreti in na novo vzidavati. Tudi lesovje pod streho je baje vse zveriženo. Vse to bode trpelo meščanstvo, ki bode moralo pri dokladah nekaj tisočakov plačati. Mi se ne bodemo čudili, če liodejo davkoplačevalci vprašali, kdo je bil takrat odbornik, kdo je delo prevzel in kdo je to spakedrano stavbo pregledal in odobril? Opravičeno torej trdimo, da bi celjski mestni očetje bolje storili, če bi na take reči gledali, ne pa akrbeli za smešni .Parteitag", .Deutsches Haua", Sedanfeier itd. Toda Bog daj n..... pameti
iNeaaoone razmere i mej celjskimi pro-feaorji so ae končale a tem, da so štiri prestavili. Kar se pa nam pri tem čudno zdi, je to, da so zloglasnega Mihelna Knittelna prestavili zopet med Slovence v Gorico. Tam ao ae s težko siki znebili oatudnega dopiauna .Tageapoate" prof. Babscha. Zdaj pa dobijo to zameno! če pomislimo, da ao po vaem Slovenakem c. kr. uradniki, osobito gozdarski, najbolj zagrizeni dopisuni nemških listov, potem se nam res zdi. kakor da si vlada smatra za dolžnost skrbeti za take pere-aarake obrekovalce slovenskega naroda Zares. Slovenci smo razvajeni.
(Inatitat Haussnbuchli je jeden onih dekliških zavodov na slovenski zemlji, kamor dajejo slovenske rodbine svoje hčerke, da se ponemču-jejo, ker žalibog Se vedno nimamo slovenske viSje dekliške šole. Kako se odgojuje v tacih zavodih, dokaže najbolje govor, kterega je žlobudrala načelnica tega celjskega zavoda ob sklepa letošnjega šolskega leta. Rekla je. da bode ona vedno skrbela da bode vzgojevala ne samostojne dovice, ampak prave nemške gospodinje! čestitamo slovenskim stari Sem!
Spodnje-itajerske novice.
pri i. duhovščini, i č. g. Fr.
črnenšek. kaplan pri av. Vidu pri Ponikvah, je premeščen v št. Pavel pri Preboldu, lyer gre ondotni č. g. J. Spende radi bolezni na dopuat. Č. g. provizor Jak. Očgerl je dobil župnijo pri av. Andreja v Slov. goricah. — Č. g. prof. in katehet Iv. Krušič. btarosta celjske gimnazije, stopil bode po 35 letnem, jako zaslužnem služ-bovanji na tem zavodu v pokoj.
(Naie ljudsko Matvo.) Iz poročila o štajerskem ljudskem šolstvu I. 18!'2. posnamemo, da je bilo največje število navadno nadarjenih otrok, kateri ao bili brez poduka v aledečih okrajih: Sevnica (19 odatotkov). Gomjigrad (17*,>. Slovenska Bistrica (9*,). Celjska okolica (8*,). laški trg (o*,). iZakaj pa? Ker nimajo ti okraji še doeta šol.) Največ otrok pa kateri radi napak niao mogli v šolo hoditi, je bilo v okrajih: Rogatec (11*.). Konjice (11*,i, Brežice (8), Kozje 18*„), Celjska okolica <7*.), Ptujska okolica (5« „1. Mariboraka (4*,). (če tudi ni bila oddaljenoat do šole kriva temu?)
(Teharaki ftapaai a .fieejem" vred. ne Ve. kako bi ae maščeval nad puščavnikom pri sv. Ani in pa teharakimi Slovenci. Zmislil si je. da bi se dal zapreti neki javni pot. ki je morda celo stoletje v rabi in zato aklical obč. sejo. nem-čurakega obč. zastopa ki mu je to pritrdil. A Slovenci ae amejejo nasproti temu početju, ker vedo. da te želje, ki jih je dal župan pred cerkvijo oklicati, ne bodo držale.
(Čisto sloveasks šole) ni v vseh 20 alovenakih šolskih okrajih na apodnjem štajerskem, marveč je 9 šol Cisto nemških. 50 šol je dvojezičnih in 107 je aicer alovenakih šol, na katerih je nemščina učni predmet. Tako poroča .Popotnik". ki sicer pravi, da je 362 šol na spodnjem Štajerskem, a jih potlej gledd na učni jezik na-šteje le 9 + 107 -i- 60 - 177. Kako torej je''
(Bralno drufttvo pri sv. Juriji ob Tabora> zboruje v nedeljo, dne 30. t. m. ob 4. uri popoldne v prostorih g Brišnika (Rizgoni v Oj-atrijski vasi s-'- sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika 2. Sprejemanje novih udov. 3. Volitev tajnika. 4. Govor: Bralno društvo in kmetovalstvo. 5. Razni naaveti. Po zborovanji proata zabava. K obilni vdeležbi vabi odbor.
ib Laškega okraja i Učiteljsko osobje 4 razredne ljudske šole s slovenskim učnim jezikom v laškem trgu izreka tem potom najarč-nejšo zahvalo vsem dobrotnikom, ki ao z radodarno roko pripomogli našej mladini k izvrstnemu izletu v sv. Marjeto pri Rimskih toplicah dne 7. t. m. Posebno pa hiše A. Elsbacherjevi in Drobničevi. rimskemu grofu, prečaititemu g. H. Dunay-ji, S. Kukecovi ter gosp. vikarju J. Boge-taji, ki ao v gmotnem ozira to podjetje veliko-
po jeden dukat in skupijo zmesta 12 dukatov. Pozneje je po raznih prilogih naraala ta zaklada na 62 tolarjev, kateri ao na leto dajali 52 dvnj-aetic obresti: ker v Črni Gori je redna obreat: dvajsetica od tolarja srebra.
Tu so morali strogo paziti, da ne store komu nepravo; kajti črnogorska deca so preveč kočljiva, pa ne trpe, da se jeden napravo povzdigne nad drugimi. Odtod se tako poganjajo pri učenju, ker neče nijeden. da je slabSi od drugega Nekateri se hoče ukončati. ako se uči malo težje. Ta se muči po dnevi in po noči, dokler ne dojde svojih tovariSev. Redko učitelj črnogorski opominja otroka da se uči. Samo treba malo. da je navajen svojemu delu in da pozna narav svojih učencev.
Glavni nadzornik izda potrebne naredbe kapitanu po stotinaSu in reče mu: ako za mesec dnij ne bode vsa šola opravna in ako kapetan ne pripravi vsega kar je naročeno, naj zna da pride pred Gospodarja na odgovor in da ne bo prešel brez glolie. a morebiti tudi ne brez česa drugega. —
Pohvalivši trud učiteljev, priporoča mu. da ae briga tuli od sedaj za Solo, kakor do sedaj, in da mu naznani, česa Se treba, in je li kapitan izvršil vse po njegovi naredbi. —
Z Rjeke krene glavni nadzornik s krajnim šolskim nadglednikom na čolnu Karuča in Dodo-Sem, ker ste tudi ti Soli bili pod njegovim nadzorom.
Čoln je precej velik za štiri vozače in za petega kormonoša. Pobarvan je črno. Na n)«™ se vozi tudi prek Skaderskega Blata v Skader. Rjeka črnojevica vije se med visokimi planinami. Redko kje se vidi kateri grm ali drevo. Zvečine ao tudi tod gole pečina Na nekaterih mestih razlila se je reka na širje in tam so razne vodne rastline, lopah itd.
Na več mestih kazali so vozarji s prsti, pripovedujoč, kako je to ali tam ta ali oni učinil pogibelj od Torkov.
.A glej race," — začujem jaz nadglednika in dokler se obrnem, kar poči puSka in raca ae z leta atrmoglavi v vodo.
.Uprav za pečenko," — reče jeden vozarjev.
Malo dalje /apszijo vozarji raco uhatko, katera ima lepo goato belo perje, kar ae drago plača pri naših kožohaijih; ker plačnjo od nje kožo po pet dvajoetic na mesta. Kamor Črnogorec nameri, tam mora todi zadeti; in uboga uhatka pričakala nas je mrtva na mestu, kjer se je baš hotela potopiti.
Dospel je čoln Črez jed do aro in pol na .lovišče".
Tu na lovišča lovijo Črnogorci drobno mastno ibo .okljevo". po italijanski »korsnea To so ribe majhne. kakor sardine in tako, da se ne bi mogle z oljem spretno pripraviti, kakor t**. Takih lovišč je šest: Karuč, Volač. Grab. Razagur. Ranj in Ploča. — Karoč. Volač in Grab so svojina
cetinjskega samostana, katere on daje v zakup, a ostala pripadajo plemenu Caklinjskema.
Ceklinjani morejo v nekaterih letih za ribe dobiti i po 50 do 70 tisočij gld To zavisi od višine vodine in od zime. Kedar je voda manjša a zima hujša tedaj je todi lov alabeji.
Po reški obali ao postavljene hiše, ali bolje da rečem, koče brez oken, a z jednimi vrati. V njih se priselijo Ijodje črez zimo, od sv. Nikolaja pa do polovice ali konca februarja Vsaka moška glava ima ta jedoak del pa ko bi a* rodila oni dan, kedar k>v& Kdor neče sam pomagati loviti, soliti in sošiti ribe — ukljeve, ta proda svoj del drugemu po 5 do 10 in več tolarjev.
Kedar pihne aever, on izžene ribe trumama v reko Rjeko č moje vira; to one l>ež^ v topleje globlje kraje v ,oka". Na planini je postavljena straža katera po vodi poznaje. koder se vyejo ribe. in ona daje znamenja in naznanja lovcem: kod ao pomika trama in kako poprijemlje v objema
Na mah se na njihove besed* spuste na čolnič lovci in obkolijo vso trumo, pa potapljajo vesla, mečoči jih dokler jim aega moč v globine: a tem zganjajo ribjo trumo van nabliže in gošče. Kedar ao ribe spodili v tesno in prgnali jih bliže k bregu, spusta mj ostali lovci na velika dva čolna, na katerih js pripravljena mreža in spuščajo v mrežo.
i Dalje prihod^M)
nedelje popoldne v gostilni g. Komna pri Velenji. predložili za tem pravila vin c. kr. n*mestniji v potrdilo, kar m je zgodilo z odlokom vi«, o. kr. namestnije z dne 24 aprila 189:1. — I .epa, okusno izdelana .vabila* iz domače drultvene tiskarne g. Drag. Hribarja v Celji, so nam pa naznanjala slavnostno otvorjenje tega druitva na dan l»9. junija 1*9.1, v praznik sv. Petra in Pavla Vrt pri gostilni g. Korana, kjer se je svečanost vriila, je bil okusno okinčan. Mnogo brojne zastave v cesarskih, deželnih in narodnih barvah so plapolale znad streh in drevja Pri vstopu na vrt nss je pozdravljal lep slavolok z napisom: tHobio doili" in na zadnji strani s napisom: .Bodi zdrava domovina mili moj slovenski kraj'* Ob določenej uri in ko so utihnili zadnji akordi domače drnitvene godbe, vstane g. prvosednik Sknbic, ter mnogobrojno navzoče s pri prosto, umliivo besedo prav srčno pozdravi. Razloži namen in pomen bralnih druitev, sosebno ie naiega druitva, ki ima namen, ne vtikaje ae v nikake politične reči, draitvenikom z dobrimi zdravimi knjigami, časopisi, govori in dragimi nauki pomagati: vabi navzoče naj bi v obilnem itevilu pristopili druitvu, ker dandanes se z združenimi močmi — vi riba« unitis — ie največ doseže. Pozdravlja zastopnike sosednih bralnih druitev, čitalnic itd. in zakliče slednjič varovalen vseh draitvenih postav, presvitiemu cesarju Franjo Josipu I. trikratni .živijo." na kar gromoviti trikratni .živijo" zaori. Godba ZMvira cesarsko himno, ki se je navdoiano in stoje pela. Za tem se je vriila volitev stslnega druitvenega odbora Voljeni ao per acclamationem naslednji gospodje: Prvosednik: starosta velenjskih Sk>ven<-ev, zdravnik g. Franjo Sknbic; namestnik: g. župan velenjski. Vinko Ježovmk; blagajnik: g. Matevž I Ah dom. Tonič, posestnik v Št. Janžu na Peči; tajnik g. Zmsgoalsv Zskoiek mL, poa m pek. sin v Velenji. Odborniki: g. Balt. Gluiič, župan in poa v Št Janžu n. P ; g. Ivan Kraajc, veleposestnik v Št Ilju pri Gradiču; g. Virt Josip mL, poa ia usnj sin v Velenji; g Koran Franc; g Ant Rotnik, poa. nad Velenjem; g. Gril, poa v Št Ilju. — Za tem je bilo vpisovanje novih udov; pristopilo je ie k starim udom ki so m Aa prej vpiaali. lepo itsvilo novih udov in todi g. blagajnik je dobil do voljno denarno podpora Obstanek druitva je toraj trden in zagotovljen. — Slavnostni govor je imel g. Vinko Ježovnik. Da je njegov dovrien. gladek govor napravil velik ntia svedočilo je mnogokratno .živijo" in ploskanje predno je stopil z odra Potem je sledil koncert. Med koncertom so sledili govori, nspit-nice, petje itd. V imena ioitnnjske čitalnice je govoril z znano navdušeno besedo g. Ivan Voi-njak; G. Vivod iz Doliča js izročsl pozdrave bralnega drnitva Št. Florjan v Doliču. Posebno se mi je dopsdls njegova umljiva prosta beseda in burno se mu je pritrjevalo, ko je rekel, da naj bi ne bik) ne lare ne občina kjer bi ne bilo bralnega drnitva. Sploh so bile zaatopane vse sosednje fare in občine. Ker se je ravno tisti dan otvonlo tudi .bralno društvo v Št Pavlu v Savinjski dolini," smo mislili da ne bo Savinj čanov, pa vrli narodni ti g Žavec je poslal 2 zastopnika v osebah g. Kač a in g. Nidorferja Tudi J. K. Savinjski je krepko govoril. Druitvena godba pod vodstvom g. Franjo Korana Kože-Ijskega je vrlo svirala, kar nas je z ozirom na kratek čas njenega obstanka presenetilo. Tudi njej je veljal marsikateri .živyo". — Tako seje vriila ta slavnost lepo, navdušeno, da je Se celo hudourna ploha zvečer mak) upljivala Novemu .kmečkemu bralnemu društvu gornje šaleške doline* toraj kličemo: Vivat floreat creecat!" — Is Savinjska dolina. Velečastita duhov ščina gornje in spodnje Savinjske doline obžaljujei da je nekdo v dopisu iz Brasiovč v .Slov. Gospodarja" št 21 o tamošnjem živ inozdravnika gospodu .lelovšeku objavil neke besede, iz kojih bi utegnil bralec sklepati, da bi bil imenovani gospod duhovnikom oovražen. S takim tolmačenjem bi se mu delala krivica G. JelovSek je duhovnikom prijazen, pa tudi od njih čislan. To spričnje radostni sprejem, kojega se v vsakem farovžu oveseli, kamor pride. Saj je pa tacega spoštovanja todi vreden, kajti je poštenegn obnašanja in s svojo umnostjo ter izvrstno prakso rad pomaga komurkoli, tudi najubožnejšemu
kočlarju. ako mu kako živinče zboli. Vrh tega tudi kaj rad podnčuje živinorajca V u namen aklicuje tu pa tam kmete ter jim v gladki slovenščini prodnata koristne naoks o živinoreji in živinozdraviljstvu. V politiko se metati, ni njegova navada, če je pri poslednjih volitvah v občinski zastop braslovlki. za U-ga ali onega moža kako besedo pregovoril, tega ni storil na korist kaki nemčorski. ali liberalni stranki, kajti take tam ni bik). Vsi kandidatje so bili narodni in konservativni možje. U škoda, da je bilo preveč takih, ki bi bili radi sebe. ali avoje pri jatelje v zastop spravili. Po temtakem jih je moralo nekaj propaati. Pa volitve ao končane in potrjene. Zdaj bi bilo menda boljše i/voljene može v njih poslu podpirati, kakor pa srdito se v nje zaletavati.
O« Dravlnjs. Jaaniti se je zsčelo todi v onem delu Slovenskih goric, v kojem so žalibote predolgo gospodarili .neraiki" Svetlenarčanje Ljudstvo ae prol.uja! — Da se mu pa odpirajo tako počasi oči za narodno atvar, krivo je tndi mnogo naše aicer vrlo in narodno ačiteljatvo. Trpelo je in ie trpi mnogo pod hudomušno silo nekaterih g. tovarišev od Sv. Trojice in Sv. Lenarta Sreča da jih ni mnogo! Da js temu tako, hočemo navesti nek žaloaten in vendar tudi nekako vesel prizor.
Pri Sv. Antona nekako v srcu Slovenskih goric, zl>orovalo je v nedeljo 2. julija učiteljstvo svetlenarskega okraja Pri tem zlom vsaja dobil je neki gospod vendar toliko .korajže*, da je povzdignil svoj glas in predlagal, naj se v prihodnje govori pri zborovanjih v slovenščini in nsj se pišejo istotako tndi zapisniki v slovenskem jezika To js bila zbranim strela iz jasnega nsba In kaj as je zgodilo? Predlog se je dal na gla aovsnja Videlo as je hite > dovolj rok vzdigneitih zs predlog; pa — oh nesreča! — g. predsednika js začel od strahu vid zapuščati, da je naštel premalo glasov in — predlog je propal in to pri — slovenskem učiteljstvu. Tudi ni bilo nikogar, da bi g predsedniku M. potrkal takoj na prste in bi celo atvar predrugačil. Veseli pa amo vendar, ker vidiaao, da se začnejo gibati in krone iz glav metati svojim nemško Misleči re tesnim. Vrli učitelji svetlenarskega okraja poka žite sveta, da ste sinovi slovenskega naroda ia prepričajte slovenske stariie, da vam sasajo veselega srca pošiljati v odgojo svoje otročtče. Popravite pa tudi, kar vam je zadnjič po aak-ljučbi spodletelo. .Beseda miče. a zgled vleče* — Dajajte slovenskemu ljudstvu dober vzgled in bodite narodnjaki.	Zadrvanjaki
Ia ■■»■■sOngn akrija na Kranjskem I Iz v. dop.) Akora vno nam js v spomladi huda suša vse rastje hotela uničiti, da smo se posebno bali. da nam bode zopet sena primanjkovalo, akoravno je i>ozneje — meseca maja — dež zelo nalival, ter nam zopet s avojo mokroto rastje ovirati hotel — vendar ae je v našem okraja v meseca juniju rastlinstvo tako lepo razvilo, da ae smemo z veselim upom dobre letine nadejati, če tudi ne povsod, kjer ni trtna uš popolno ma vse uničila, vendar v Mjših vinogradih, v krajih, kjer razumni gospodarji trti škropijo, ter so to i letos storili, kaže nam vinsks trta posebno lepo. Take bojne, čvrste rasti, toliko zaroda kakor letos — nismo uže dolgo vrsto let opažali. Kdor naše vinograde ob Triki gori prehod1, kdor se s tukajšnjimi vinogradniki meni, vsak sprevidi, da kjer razumnost vlada kjer vinski trti strežejo, jo prav gojijo, da mu ona lep sad obeta in d A. — Kdor posebno deželne nasade na vinorejski Aoli na Grmu. nje ameriške vinograde v Triki gori. v Smoleni vasi in v vi-nogradih v zavodu pregleda ne more se načuditi, kako lepo vse kaže in koliko bogato trgatev obets; ne more ae dovolj načuditi, koliko m js v teku B—7 let is teh vinogradov storilo, kaj vae zamore razumno in strokovnjaiko gospodarstvo napraviti. Ameriški vinogradi kažejo vže tako, ua ae zamore vaak ie tako pesi m »etičen človek takoj prepričati, da imamo v teh trsih iskati ne le nadomestek sedanjemu vinskemu trsu, ampak, da ga bode v vsakem ozira preko silo. — Želeti bi le bilo. da bi m naši vinogradniki bolj požurili za novo nasaditev, da bi se bolj zanimal: za napredek, ter da bi ae na avoje I oči hoteli prepričati, o uspehih vinorejake tole,
ds bi ae potem s lahko vestjo in pridnoatjo lo tili njo posnasaatL Zato js pa aopst taisti, ds bi m vale slavni deželni odbor kranjski, ki a dobrohotnim namenom podpira ta prekoristai deželni zavod, potrudil in storil, kar je v njegovih močeh, da pridno vinogradniki do dovodne množine amsriikegn traja a katerim bi an-roogli avoje vinograde aa novo zaanditi. Le po tem potu mogoče jo dospeti do vspeka do tega da aa asm nata Dolenjska v vinnratvu povzdigne. Res je aicer, ds je letos visoki deželni zbor kranjski storil lep in vsega priznanja vreden korak, s tem, da ja dovolil podporo zn osnove novs nsssditvs zn ameriike potlahtnsns trte, vendar bojimo m, akoravno js tndi visoko mi nistsrstvo zs poljedelstvo svojo pomoč obljubilo, ds se bode vsa stvsr prspočnsi in s pre-majhnimi stroški in v prsmsjkni msri vršila tako. da bode morala nata Dolenjska ta mnogo let čakati, predno bode is njih t raj* dovolj dobivala. — Upi uspehi, na viaorejaki šoli. strokovnjaiko znanje tamotajega g vodje, njega izvanredns pridnost morali bi merodajnim krogom biti porok in jim crpiti veselje z vso mogočo eneržijo delovsti nn to. ds se nata Dolenjska v viasrstvu zopet na boljšo stopinjo povzdigne In da m slednje zgodi, v to želi vaak zaveden Dolenjec, posebno, ko vidi. kako leto aa letom tukajšnje blagostanje gine! letošnje stanja vino gradov kaže nam očitno, da se da mnogo storiti'
Književnost
(JHavnaaka kajj'"'m") Meseca oktobra začne izhajati v Gorici vaških 14 daij v zvezkih po 4 tisk. pole v msli 8* .Slovanska knjitnics*. ki bo po izgledu dragih enakih aiovaaskih podjetij prinašala prevode leposlovnih del iz vseh slovanskih jezikov. Uredništvo so prevssla spretne roka Zs prevode bo skrbelo več mladih, nade-polnih močij. ki veliko obetajo Tri povesti ao Is gotova m tisek. Naročnina bo znašala le t gld. 60 kr. aa leto, ali po 10 kr. za vank zveaak. Posamični snopiči se bodo drata prodajali. — .Slovanska knjižnica* bo redno izhajala Ker imamo v slovenskem jezika veliko premalo Ispo-»lovnegs berila ni dvoma da bo zlasti sata mladi na z veseljem čitala to naznanilo Naročnike bo sprejemalo nata apravniitvo.	.Soča"
(Pasmi,' za visoki glas a spremi je vanjam klavirja zložil K Hoffroeister, poklonil goapej Miliki Gerbicevi Marljiva knjigarna g L Schveat nerja v Brežicah je podala slovenskemu občin atvu novo lično izvrtano mnzikano delo znanega našega glasbenika ki ae je a tremi peasasmi prav srečno nam predstavil tudi kot skladatelj vokalne glasbe Pesmi: I. Pravljica stara to bila 2. Narcisov cvst in 3. Akat so asm ugodno znane od glasbenega večera, ko jih je pel g. Ra-zinger a prav lepim vspebom. Ne dvomimo, ds se bodo te duhovite skladbe priljubile v najširših krogih in da bodo prav rade aegale po njih nai* pevke in pevci, ki itak nernajo premnogo novih domačih skladb za aolo petje. Peamam je poleg slovenskih besed pridejsn tudi izvirni češki tekst, po katerem jih js prevel g. Funtek. G HofTmeister je izdatno obogatil s tem svojim nsjnovejim delom našo skromno muzikslno literaturo, za kar mu moramo biti prav hvaležni Cena pesmam je 1 k. M) via ali 75 novčičev.
(glivmafci širnih! slovar. Izdan na t roške rajnega knezoškofa ljubljanskega Antona Alojzij* Wolfa Uredil M. Pleteršnik. Peti sešitek. V Ljubljani. Založilo in na svetlo dalo kneaoikofijstvo Tiskala Katoliška Tiskarna 1*93 Str. 321—400 Ta sešitek obseza slovarsko gradivo od besede izaaolčdovati do besede klftjmk._
iteflui Bouoob,
stolar
Graika easta itsv. 23, Csljs
ss priporom sa aapravn vsakovrstnega v njegovo stroko sesd^ofega dela. 1'revssna todi v p..prav. a »lamo ali
•ko pletene ia dnigs stole - Cene make. delo solidn-ia trajno ter hitra piutre««.	<*>> IJ-ll
Več učencev,
kateri bi imeli Tearfje do kljatanua. ao km ki ia zdravi, aptejme t	K. SKV, kljaCar v Celji.
Oznanilo.
Okrajni Itipaudij latalb 120 gld «> bode od dal ».mu utaaru is »Ijakcn okraja na »Ino-rejakl koli » Mariboru Prolijlkl Ml .lotijo do-MM protaj. do L aapttBbra 11 pri okrajn.m odboru r l'«lj i
Okrajni odbor 0»lju,
II. julija I HM	(»I
Načelnik dr. ~
L«]M liUSTMO* •"'•
in nk»r: dva a. .bi t prvem nadstropji ■ krmnim ru |Mom, kuhinja podatrr-Aje, klet in drvarnica, "d'tati je e I. avguatom v Celji, ■ jako ugodnimi pogoji. Več ne iavo v uredništvu .Domovine'

II	III
ZDeelca,
Preselitev.
Slavnim p. n. naročnikom in kup- ( cem uljudno naznanjam, ila nem avojo r kroj ai ko obrt presolil iz hiše št. 14 \ v Graik! ulici
nasproti y hišo M 19
tudi v (Iraški ulici.
Zahvaljujem ae za dosedaj izkazano mi zaupanje in prosim še za na-daljni obilni obisk.
Josip Hočevar, krojač.
ki je dovršil ljudsko Ho in zna pplno dol.ro slovenski ter je zdrav in krej-ek In l i imel veselje do uraratva
in mehanike, »prejme v učenie pod ugodnimi pogoji Fraajo Baje, urar v Kar! vcu (Hrvatska (85i »S
Josip BabnkoTAok,
j larojaAlci mojster -v Oelji
Glavni trg St. 18 Priporoča ae za izdelovanja vsakortne obleke za f spoda in dečke Velika zaloga vsakortnega ! laga. kak r tudi atorjene obleke aa kmete, f »t d« in dečke Velik labor vsakortne^a p.:-I r.:» in spodnje obleka.

Prevzetje ^ostiln6»
w*'▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼^TC	Podpisana BSOja si cenj. občinstvu ulj
Razpis sloibe okrajnega zdravnika.
Okrajni odbor v Šmarji pri Jsliah razpisuje s tem službo okrajnega zdravnika do lO. avgusta 1893.
Letna plača znaša 7U0 goldinarjev: za lečenje ubogih ter za zdravila tem se plačuje na leto 200 goldinarjev.
Kirurgična ustanova pri sv. Štefanu znaša 200 goldinarjev.
Prosilci morsjo biti doktorji medicine, avstrijski državljani in slovenščine popolnoma zmožni.
Obložene, kolekovane prošnje naj se semkaj predložijo.
V Šmarji, dn>- u. julija 1898.
(93i 2-1	X>J"a<5aln.lk.
Podpisana usoja si cenj. občinstvu uljudno naznanja*.:, da je prevzela gostilno gospe Osund, Gospovlske ulice št. 1m. r.a lastni račun, ter zagotavlja / mrzlimi jedili, izvrstnim vinom lastnega prulelkn gcspeiisund in dobrim marčnim pivom bratov K*iningliaus. svoje cenjene goste popolnoma zadovoljiti.
Z odličnim spoštovanjem iu a-a	Ana Sort
Adolf Hauptmann
tovarn«
oljnatih barv, 1rmo*»T, lakov ia klaja
v Ljubljani
Upravnlit.o poaaatva Harbondori prodaja
9P «JabolemJJk ^
po 8 gld. Hektoliter. Kazpošilja ga od železničn-(B4) 3 postaje NViklon s poštnim povzetjem.
SrZanpni mol y vsaki fari.:?!
Velevalno, čez četrt stoletja obstoječe. povaod n red no zaupanje in apolttoranje vlivajoča domačo
denaratveno podjetje i poroštveni zaklad iznaša č<-z 2» milijonov krom, čegar glavni sedel je na fiunaji, koje je ceaarsko kraljevo privilegirano ter j« pod vrh' v-
nim nadzorstvom viaoke r kr. drtavne vlade in čegar vsestransko priznano blagonoano delovanje ne razteza po vneli pokrajinah nate avstrijske domovine, pooblašča v vaakej (ari po jednega zaupnega mola r. nalogo, po-apotovati večje razširjenje tega podjetja v dotičnasi kraju.
liazumne. čislane in v *lenarstv<wm obaini polno zaupanje vlivajte osebe. koje »I telijo pridobiti vedno rastoči |>oatranski saslul-k ža mnog«, let, blagovolijo naj pod znamko ..M1.1M Oraz po*tla«arnd več poiavedatl.	'Ni I"—H
Zdravila za živino.
...... ■«....... tagfgm agmimi gag mpmnamg
>v, -x« >t- n i*. ,v, mVOnm ff, mmnRm ,V>
IDeldioa,
ki bi se rada učila fini ženski kroj. se takoj sprejme pri
luoln BCNMH«
'881 2-2	.'rr ruji.
11 goldinarjev	vsake teiez-
-a-s- mike postaje na Štajerskem poslan, ako so nar. čnik skliče na ta časnik.
narejeni. Imajo po :» dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata. so a finim afrikom tapecirani in močnim platnenim rvilhom preoblečeni ter pri naj(«t<i rabi do 15 2«) let ao banih poprav ne zahtevajo - pn naročilih a de-lele naznani naj se vsoVj natančna mera postelje v notranji luči Ako se torej dobi aa II gld. dober, franko dop. -lan, tapeciran modroc na peresih, je |*č neiimeatno kuj-,vati malo-vrsdno nad mastke. kakor tiča»te limni.-e, »lam-niče itd, kat-ri pravemu namenu, imeti dobro poatsljo no vstreaajo.
AJTTON OBRBSA,
Upetinr r LJuldjui*. Šeleji- urgore ulice i Ta domača, edina narodna tvrdka te stroke na Slovenskem U-li »lav. občinatvu najUlje priw,r<r-čena aa nakup-.vanje Ustnic, a »Ionskih garnitur, divnaov. stolov, preprog. aagriadal in vsega v tapetniško obrt spadaj.,čega deTa Nf* Ceniki a podobami za-ton j in franko. Hitra in poltena poatieiba. nizke cena t»«^bso pri Ulifičih in ob-iirnejih naročilih.
"	Otročji vozički
ako elegantni fini, in močni ikibivaju sa pri meni akoai leto m dan in sicer v vseh barvah, kakor rodeče, modro, sivo in olivno po ald. • M • 7--, • fr-, w- in vi»je po vsaki ceni do t5gld.
U
Gospod Ig. Heller!
Dunaj. Praterstrasse 78. Poliljamo z ob enem oddano poltno nakaznico znesek ra poslani nam universalni podzemeljski plug H. U. P. Kar prosimo nam v dobrem vpisati in potrditi.
S plug-.m smo jako zadovoljni, ker prav dobro ustreza svojemu namenu
Tudi je močnejši in trpežnejši. kakor drugi enake vrste, ktere fino imeli priliko si ogledati. Štejem si torsj v prijetno dolžnont Vašo slavno tvrdko vsestranski priporočati.
Društvo ..Kmetovalec" v Gotovljah, dne 12. julija 1893.
2-1	Za driStvo .Kmetovalec:
Toaa OorUk, predaednik.
Sloiena ralilu ilopt a Mm.
I aa konja, rog-ato *ivrtno, ovoe in prailda Itd.
' Kalil ss skoro 40 lat ' a najboljtim vsp^
kom večinoma r». h le vih. ako ftiviaSa ae aseea jastl, slabo |ws-
avUaizioijtujeada-ko in nareja. da krave
daj-', več mleka Zamotek z rabilnim navodom vred velja le oO kr. 5 aam .tkov z ra-| bitnim navodom samo 2 gld.	67> 10—4
Cvet za konje.
SLj
.\«jboljle mazilo z aaaja v Ms. v kri
Stekleni' a a rabil niin navodom vred i stane le 1 gld.. klenic samo 1 gld Ta zdravila za Sivino
lakarai TrakAcsi-ja
v Ljubljani ara vsa rotovia
in se vsak dan s pošto razpošiljajo.

Soba m"
elegantno, novo opravljana oilda si takoj. Več ] se izve pri J*oslp Hočevar, krojač v Olji.
Išče se učenec
18 — 15 let star. z dobrimi spričevali in lep««« obnašanji, za trgovino š|i.-<vrijskega blagi Ponu ll»e vsprejema iz prij-iznosti gosp. Ura g Hribar v (Vlit.	i
1
Sedlar, remenar in barvar
Delavnica a vozove in vproao
■ MARTIN KARBA
hMMr, rtaeijt, tort,
bičav, lime itd.	"V LJutomsru.
Uljudno naznanjam, da aem v avoji le 18 let obstoječi aadlariji i: -*- 'tet v svsst s aaasjaajem ia sr^ja a^aatilk barv. '--
o ribane oljna
Obrt n oljnate barve, tirni
in lak.
Barvanja stavb
is pohittva. stanovi! v novejšem času
---------------—-----------------Ia lakov. - l*ripor<4am »
nakup vse svoje iadalke. poaalmo na fino ribane oljnata lisrve. fimeie in lake. katere aamorem v a prvimi Uivamarji v pravih čistih balah kupovati In |m> niski ceni prodajati
Prevzamem VMakoratno barvanje poalopij in pohittva, ter iavrlujem ta dela oknano, stalno lepo, | ia ceneje, kot katerakoli tuja konkurenca.
Cenik oljnatih karv tU. Temeljna sivs <Orondtarbe) . kilo 40 in 44 kr. Humana jasna (Satinober .... kilo M kr. Svinčeva lielina (Bleivrsissi ... 44 . 12 .	. temna .	..... 44
Ciikova belina 'Zinfcvreiaai . . bi . 80 . Kujava jasna (Hehbraun)......4«
Zelena janna aa okna.....&4 . »i .	. temna iKothbranal.....4s
Zelena temna sa vosov«.....kilo 64 . Tesarska nideča lEngalrothi	. .44
črna.............10 .	Modra jasna in tamna kilo MM kr. in gld 1-2».
Modro parilko, minium, cinobar, ultra marin I. dr narejam p« nari<bi.
Moje liarve zakrijejo, ao hitro ia trdo suha, in s« po dvskratnem barvanju lej-o aveti>>.
Firoet. lastni izdelek, hitro is trdo autač, zdrti larvi vstrajno avetlobo....... kilo M) kr. I
Firnel. kakorften aa v trgovini doliiva.................... .42
kilo gld. 3Ni . .1MI . 2ISI
. I tet . I
v rute. iarr-ln-i trt«tiu »a da-tju in na n..ln.i	I
tnie. |-.!ilur lak Itunolin. < "|šči itd.. |«pir i •lobri l>ati po in«goče maki i-esi.	J
Imam na pri^laio vsake vrsta a^otovljeiiih boinotov. n-nienja, i..rl>. Mčev: i rli-gatna hame illniatgesi liirrei, |»*tvala, |»-mh-e in tiiniu- -'. v-e »anio <|,4>ro blago i Kar razvila obrt daje nar.-lu veljavo in I4a^<.-taiijp. pni«>ročain na varr .svoji k svojim"
X4utoaaa*r, 1. julija IMU	iW>i 3-2
lak aa vozove in napias I .ak sa pobittvo itd . k ' Navedeni laki so meni znane • ••l-al. lak damar. lak za rak ve. lak za vitrvnje iHa.ieri. strt m papir
•mi. , kilo |n. 2 gld. ."M> kr. in o in) I gld. -Iia{l>o0ta vr aa telezje. lak aa ramen ie | n kamen itd. vse le v *
igotovljsm dovrleno | n niskr .vne	|
i rojak" -m v smialu J

Izdajatelj in urednik Drafotia Hribar. - Tisk DmUveoe tiskarne D. Hnbar v Celji.
Priloga «Domovini* §t. 21., dne 25. julija 1893.
dušno podpirali m vnem gospem in gospod ič i nam, katere ao z vso marljivo«'jo stregle mladini.
i Bralno draitvo v Sevnici i je začelo svoje delo. katero ima prav dobri napeh. Otvorjenjo l>nde mesca avgusta. Program aa veselico še ni ugotovljen.
(Is Ssvaieoi se nam poroča: Strela udarila je dne 8. julija v neki hlev. Zgorelo je a hlevom vred hita in vse drugo pohištvo, veliko kita in dve svinje, škod i se ceni okoli 3000 gld. Posestnik ni bil zavarovan.
(Ha test sv. brstom Cirilu ia Metod«) ku rili so v predvečer velik kres tudi Sevničani. Ob enem se je po zvonjenji streljalo. Drugi dan je bila v proslavo sv. mata
(▼ Ljutomeru i je dobil ondotni okrožni zdravnik g. dr. F. Woselka ceaarsko službo in ostane v Ljutomeru. V ondotnih vinogradih so zasledili trtno ua.
(Brežka podružnica družbe se. Cirila ia Metoda) ima svoj letni ol>či zbor v nedeljo, v :*). dan julija 1893 ob sedmi uri zvečer v čital ničnih prostorih v hotelu Klembas v Brežicah z nastopnim redom. Nagovor načelnika oziroma istemu namestnika Poročilo zapisnikarja. Poročilo blagajnika Volitev načelnittva in slučajni nasveti. - Vsi članovi in prijatelji podružnice se s tem prijazno vabijo, da se udeleže zborovanja polno fevilno v prid blagi atvari.
lis Vsisnjai se nam poroča: Neko revlče čolia se v natega splošno priljubljenega načelnika g. Iv. Resmana. v onem umazanem liatiču. katerega nazivljate .vahtarico". — Ni vredno odgovarjati na nakopičene podle laži in obrekovanja, in če omenimo kaj. storimo le radi tega, da svet uvidi, s kako moralno propadlo druhaljo, imamo tu Slovenci opraviti. Podtika se gospodu načelniku, da je hotel rusolilske knjige pri neki šolski veselici otrokom razdeliti in kaj mislit«, ksj so bile te knjižice: .Rudolf Habsburški" in ps .Jonski". Knjižici, kateri je celo vojaška uprava priporočila vojakom. Jaz imam vsak dan opraviti pri železnici in govorim slovenski, nemški in talijsnski. a nikdar še nisem dJ nobene neprijazne besede od gospoda načelnika Bajka o nočnem čuvaju je tako iz trte izvita kakor vsa druga obrekovanja — Razumemo, kaj »i rado ono podlo revlče. A mn tudi lahko zatrdimo, da njegov glas in glas .vahtarice" sta mnogo preslaba da bi prišla tje, kamor želite in našla ondi odmev.
(Pri ev. Mark« aits Ptaja. vršilo se je v nedeljo dne 10. julija ustanovno zborovanje bralnega društva V krasno ozalšani šolski dvorani zbralo se je gotovo nad 500 ljudi. Mnogo je bilo tndi gospej, gospodičin in gospodov iz Ptičja in okolice. Zbranim govorila sta preč. gospod Fran l-ekše in gospod Dragotin Hribar iz Celja o velikem pomenu bralnih društev. Med prest ankom govorov sledile so mile slovenske pesni, domačega pevskega zbora. Po govorih in razjasnilu pravil, volil se je odbor. Predsednik bil je izvoljen domači gospod župnik Matevž Slekovec. — Društvo bode gotovo dobro uspevalo, ker je v spretnih rokah in je tudi navdušenje občinstva zanj. Slovenci v okolici ptujski se prav pridno gibljejo in npati je nam najboljšega. — Bog naa ohrani!
(Slovenske posojilnico L 1892.) Posojilnica na Slatini je imela lani v svojem upravnem letu 345 zadružnikov 13892 gld. prometa, hranilnih vlog je imela 10810 gld., posojil I889H gld.. izpoeojil 7205 gld.. čistega dobička 30« gld. in v rezernem fondu pa 14'.'8 gld.
(Tejnkov, nesmotnih tttaaja in pisanja) ima največ 87. pehotnih polk in 27. k.vski bataljon; ti se nabirajo iz okrajev: Celje. Ptuj. Brežice. Slovenji Gradec; tako je bik) I. I8H0; leta 1891. so se pa te razmere iksita zboljšale. Naj boljša okraja sta v tem obziru |>a Ljutomer in Kadgona. kjer z t a jo vsi vojaki brati in pisati; dober je tudi Marilior.
i Preganjanje slovanskih radarjev, i U Trbovelj se nam poroča. da ravnatelj tamošnje pre-mogarake draži •« še vedno brez uzroka odpušča iz aluž.be slovenske rudarje, katere ima na sumu, da so pri sadojih volitvah glasovali za slovensko stranko.
(Žtsjssske lokalne islorako i Deželni železniški urad štajerski je izgotovil vse operate
za zgradbo lokalnih prog St Jurij-Slatlna-hrvat ska meja in Spodnji Dravograd Velenje ter je predložil trgovinskemu ministerstvu Kakor se čuje. vršile se bodo koncesijske obravnave še letos na jesen Za zidanje proge Dravograd Velenje je dovolil sk>venj«-gratki okrajni zastop 30.0(10 gld podpore.
(Is Slovsnjsgn Gradca i se pritožujejo, da je okrajni odbor, če ne zastop. dovolil 30000 goldinarjev podpore k zidanju železnice Dravograd-Velenje. — Ker nam uprava železnic v vsem na sprotuj« in niti na čisto slovenski zemlji ne do voli slovenskih napisov, bi pač treba bik), da smo zelo previdni pri dovoljevanji podpore.
(Žslssaieoi nameravajo graditi od Radgone na ogerako Soboto in naprej ob levem bregu Mure. Na Ogerakem on dot na vlada, na Štajerskem posebna družba, ki se je v Radgoni, oziroma na Dunaji ustanovila
(Posojilnica v Vitanji) je imela v prvem polletji 1893 skupnega denarnega prometa 85290 gld. 54 kr. Za denarne vloge plačuje 5 od ato, posojila daje po «•
(Strelni udarila je v četrtek 13. t. m. ob 5. uri popoldne v gospodarsko posk>pje gospe A. l<oretič v Bočni, katero je bilo naenkrat vse v plamenu, in se je ogenj tako hitro razširil, da so bile še dve hite in tri gospodarska poslopja z vsim orodjem in pridelki uničena Zgorelo je tudi več svinj in jedno tele. Požarna hrami« i/, i iornjegagrada bila je hitro na licu mesta in neprenehoma gasila, tako, da ae je daljna preteča nesreča zabranila. Razun enega so vai zavarovani.
(V Savi pri Vidma) se je 13. t. m. utopil vojak-prostovoljec Pendl iz Gradca. Truplo ponesrečenega so bili odpeljali v Gradec. V vodi ga je bil menda krč prijel v i.oge, da si ni mogei pomagati. Sicer se je kopal na nevarnem mestu, kjer dela Sava vrtinec, koder je bil baje že ain sedanjega videmskega župana pred leti utonil. Sploh ima Sava na nekaterih mestih vrtince, in bi se ne smelo kopati. Zato nsj bi se pazilo osobito na vojake, kam se gredo kopat, ksjti skoro vsako leto pokopljejo enega moža mrzli savski valovi.
<Ls bela vrana) je bilo to — pile se nam če je vidernska občina v enem slučaji slovensko nemtko tiskovino slovensko izpolnila. Koliko slučajev je pa takih? V enem letu morebiti komaj eden! Zakaj ae pa cel(5 živinski potni listi nemško pišejo?! aK«ne Schwa!be macht no«-h keinen Som mer."
(Posojilnica v Gornji Kadgeai) imela je v preteklem polletji dohodkov 20702 gld. 53>, kr. in stroškov 21911 gld. I3kr. torej prometa 43.813 gld. 80', kr. Mej dohodki imela je 10850 gld. 50 kr. hranilnih vlog in 2885 gld. vrnjenih poeojil. mej štroški pa 15800 gld. poeojil ter 3920 gld 84 kr. j vzdignjenih hranilnih vlog. Pristopilo je 81 novih zadružnikov, ki imajo v deležih «10 gld.; vseh zadružnikov je skupaj 1«8.
(Slovensko pevsko društvo i Bliža se dan pevske slavnosti v Mariboru. Opozarjamo, da se pevski zbori pridno vsilijo. Tukajšni mešani zbor stori v obilej meri svojo dolžnost. Iz Celja in druzih krajev, izvzemši Maribor, pa nimamo nobenih poročil. V enajsti in poidvsnsjsti uri se ne da vse doseči. In sploh vežbanje, ki se vrši nekako prehitro, valjda ne bo imelo potrebnega uspeha. Vabila in program so v tisku. Toraj. pozor pevci. Na duševnem mejdann j« odlašanje in vojskovanje A bi Fabius Conctator čisto neumestno.
Druge slovenske novice.
i Vabilo k TIH. redni veliki ekapiftai družbe sv. Cirila ia Msteda) v Sežani v sredo. <ln«'- 20. julija 1892. lete. Vspored: I. Sv maša ob 10. uri dopoldne v župni cerkvi. II. Zborovanje oh II uri: I. 1'rvomestuikov govor. 2 Tajnikovo poročilo. 3 Blagajnikovo poročilo. 4. Nadzorništva poročilo. 5. Volitev jedne tretjin« odbornikov. Po pravilih izatopijo naslednji u«lje diužbinega vod stva Ivan Hribar. L Svete«-, dr. Iv Tavčar in Tomo Zupan « Volitev nadzorništva (5 članov) 7. Volitev razaodništva (5 članov) - Vodstvo družbe sv. Cirila m Metoda v Ljubljani II. julija 1893. I'rvomeatnik . Tomo Zupan Podpredaednik Luka Svetec.
(Ha ljabljaasksm «Mte|jiMi> je delalo sre
lostni izp 117 (10 doetaki) učiteljskih pripravnikov in prej 55 (47 dostalo) pripravnic. Mladi učitelji bodo |iosebno lahko dobili službo, večinoma na Kranjskem. I čiteljk-e pa tudi. ker v Ljubljani dovršivše radi jemljejo v ves slovenske pokrajine, ne samo na Kranjsko.
iNovsnoke atenjaka in pisatelja.) namreč g. profesor Rotar in pesnik Ašksrc sta se povrnite s potovanja Prvi je potoval po Italiji in Grškem in se je povrnil čez Carigrad domu Drugi je bil v Carigradu in v Bolgariji. Oba sta nam o daljnem svetu prezanimivo poročala o svojem potovanji v krasnem jesiku pošiljala in priobčevala v slovenskih listih.
(Slovenski in kvrataki potisni atiteljski pripravniki) so bili v soboto priredili lepo od-hcdnico v Ljubljani sebi in narodu na čast.
i Oslo dolonjake teleanteoi tudi na progi proti Novemn mestu dobro napreduje. Kolodvori so večinoma te pod streho. Nedavno so s slavnostjo dokončali dolg predor pod av. Ano meti Trebnjem in Mirno pečjo.
Starine po Krsajshsmi srečno in vspešno zasleduje in izkopljuje znani g. Jernej Pečnik iz Krškega. Velevažne znamenitosti pošilja v dvorni muzej na Dunaj, kjer slovenskega strokovnjaka samouka in njegove izkopanine učeni starino slovci mnogo cenijo. Izkopavanj« v štnarji [>od Ljubljano še vedno nadaljuje; za to delo ae zanimajo večkrat tudi visoki gospodje nest rokov njaki in prihajajo gledat, kakošne dragocenosti so 2000 let v zemlji počival«.
iBsdsiks bralno drnttvei s« krepko razvija. ker ima več dobrih podpornikov, med katerimi je rodoljubni tovarnar, g. V. Kriaper prvi.
V Radečah liode v kratkem tudi posvetovanj« o ustanovitvi posojilnice.
(V Št Jarasjii na Dolenjdcem bode let-* 11. septembra konjska dirka Ta dirka in novo žrebetišč«, to je, ograjen prostor s hlevom za vzrejo žrebet. ki je že v delu, bode ondotno konjerejo zelo povzdignile
(Kaasniiks tepbeo.) to je prav za prav .mrzlice" ae od leta do leta bolje obiskujejo, ker Kneippovo zdravljenj« z mrzlo vodo vedno več veljave pridobiva Tudi letos ima Kamnik lepo število gostov. Sicer pa je bilo hladno vreme v teku prejšnjega tedna čisto preveč za mrzle in še za tople krsje. Prav mnogo jih je šlo letos v to kopališče iz Štajerskega, nekaj tudi iz Celja (Krike podrateice sv. Cirila i« Metod«) odbor se je v nedeljo II. t m tako sestavil: g dr. Mencinger, predsednik, g A. Gregorin, njegov namestnik, g. dr. Romih, tajnik, g. G. Križ man. njegov nameatnik, g. černovšek, blagajnik in g I. Lapajne. njegov namestnik.
i Mostna bite v Krihsm.i darovana od gospe Hočevarjeve. se bode popravila za 7000 gld. Kdor želi to delo prevzeti, oglasi nsj se do 20. t. m.
I Vojaške strslns vsjsi pri Krškem so ondotno okolico zelo oživile. Oviralo pa jih je letos nekoliko deževno vreme; vsled tega imajo tudi kmetje na polji na premočenih tleh več škode kakor sicer. - Prejšnji teden je bil došel k tem vajam pre vzvišeni goepod vojni poveljnik Rhein-Islnder z nekaterimi generali.
(V Št Lambertu sad Zagorjem) imeli ao preteklo nedeljo dne 1«. t m. prav lepo slavnost. Blagoslovili so krasno kapelico posvečeno sv. Cirilu in Metodu Vdeležilo se je te slavnosti obik> ljudstva, mnogo gostov in .Zagorski Sokol" pok noštevilno. Preč. gosp. župnik Anton Bero« ima mnogo zaslug, da ss je ondašnje ljudstvo tako izomikslo. Pt kazalo ae je tudi pri tej priliki, ia mu j« hvaležno in kako ga ljubi. Tudi našemu starosti prvoboriteljev g. Luki Svetecu napravilo je ljudstvo ovacijo.
'»letnica fcamnitto iHnteteo) obhajala se je v nedeljo 23. t. m. prav lepo in dostojno ta kemu društvu Mesto bik) j« praznično nadičeno z zastavami, gostov pa j« prišlo na stotine iz vse Kranjske. Primorske. Goriške in Štajerske. Pevsko društvo .lira" ia vojaška godba akriieli ste za zabavo, ki je bila res prijetna. Med točkami vrstil« so se razne napitat-e. mod katerimi je pooebno omeniti one. gosp. dr. J. Kušarja viaokorodaen u grofu Knlmer-j«. pravemu prijatelju Slovencev.
i Romantičen in zgodovinsko imeniten kraj)
je šumbreg na Dolenjskem. To je grad v razvalinah med Zatično. Trebnjem in Žužemberkom. Do njega dospeŠ najprej, ako potuješ s Trebnjega preti Žužemberku. Pokaže se ti sicer n^jprvo druga nižje stoječa grajska razvalina Kozjaka. a obe ti delata Se prijaznejši vtis in te čudovito dobrodejno sp ininjata preteklih časov. Osobito je ta vtis velikansk. ako si bral prekrasno povest .Jurij Kozjak". katero je bil Jurčič že v svojih dijaSkih letih spisal. Izvrstni pripovedo-valni talent si je bil najbrže te kraje in razvaline. v bližini njegove rojstne vasi ležeče, najprvo v Valvazorji ogledal, potem se z lastnimi očmi prepričal, o njih romantični legi. kar ca je navdihnilo. da je spojivši zgodovinske podatke s sedanjim vtisi, spisal prvo svojo prekrasno povest. Lepšega užitka za oči skoro ni. kakor je pogled na razvalino SumbreSko. nad katero je že sedaj mičr.a cerkvica nad vasjo Selo. ko se človek tej vasi in razvalini približuje od zapadne strani. prisedSi iz Žužemberka skozi gozd na prijazno planoto okoli Sel. — Zakaj vse to omenjamo Ker so /govinsko in naravno lepoto svojega kraja ondani prtbivalci k-tos sami izprevideli in slavili. Duhovnik in učitelj tega kraja sta otrokom in ljudstvu priredila na dan sv. Ahacija baS na razvalinah prekrasno znanstveno zabavo — slavili s... na zgodovinskih kamnih Sumbreških. s kater h se tadi na Kozjak tako lepo vidi. 300-letnic i zmag« pri Sisku. slavili s kresi in topiči. z gvvori in petjem, csobito s toliko pomenljivimi narodnimi pesmimi o turSkih bojih. In to je res veliko pomenilo: kajti nekdanji lastniki teh gradov so se bojevali zoper Turke, osobito grofje Turjaški, ko so postali po smrti gospodov šum-breških. Kozjaških. lastniki tudi teh velikih posestev in teh trdnjavic zoper Turka. Ali gradov ni več. turka tudi ne — ostal je le prijeten sporun na slavne čase.
V Škocijanski farii okraja krškega boste se ustanovili novi šoli v Telčjem in Hrvatskem brodu. kjer si ljudstvo Že samo šole želi. videč, da davke morajo itak plačevati, če tudi šole nimajo.
.Gospodarske in denarne zadrege so bile in so še in utegnejo še nekaj časa biti. Vzrok je bila spomladanska suša. vsled katere je živina I ilovico svoje cene zgubila Kmet ne more. pa ne more živine prodati, zato ne doli od n:kj-r več krajcarja, s katerim bi mogel svojim dolžnostim zadostiti. Kmet bede moral svojo živino večinoma čez ziino prerediti: sena j* sic-r veliko manj dobil kakor lani. pa bode otave neka; več Pomagati si bode moral tudi s slamo in drugimi kritiškimi rastlinami Sploh kaže kmetovalcem in km-1 jskim podružnicam premišljevati, kako b. se namestil nedostatek letošnje prve košnje. Taka posvetovanja se ž- Sem ter tje tudi vrS-:
i V Gorici je letos izdelalo vseh 13 slovenskih gojenk iz 4. letnika ondotnega učiteljišča, kjer se podučuje veliko bolj v slovenskem jeziku, kakor pa v .slovenski" Ljubljani.
Tržaški župan. dr. Pitteri. na novo izvoljen cd lahonske. slabo-avstrijske večine mestnega i deželnega. zbora. je vendar potrjen od presvitlega cesarja. Čudimo se potrpežljivosti naše vlade.
i Posebna družba sv. Cirila in Metoda za btroi se jo v Pulju ustanovila v podporo ondotnih hrvatskih in slovenskih Sol.
.Štipendij za Slovane iz Istre na deželni šoli na Grmu.' Visoko c. kr. poljedeljsko mini-steistvo ustanovilo je dve štipendiji po 120 gld. na deželni vinarski, sadjarski in poljedeljski šoli na Grmu pri Rudolf..vem. za obisknjoče učen>-e iz Istrije. ki so slovanske narodnosti.
Druge avstrijske novice.
Umrl je> na Dunaji vojni minister laron
Rauer.
Osrednja vladai h«V jeseni državnemu
zboiu predložiti n. vel... vsl-d katere bi nn bilo treba več prašaM deželnih zborov. kedar bi <>na liotela vstvariti ali prest rojit i kak sodniški »kraj To vse Neuv-eiu na češkem na ljul*» proti Mlado-čehom. Kam pridemo, če liode Vedno Veči <*n-tralizem -
iKa Dunaji) ne more vladi« več zaupati mestnemu zboru: zato liode vselej k sejam svojega zastopnika pošiljala. To je mestne očete precej zbodlo.
i Stari kolski izgube veljavo 31. t. m.
iDslavske zbornice) se bodo menda v Avstriji ustanovile Volile bodo tudi svoje poslance v državni zbor. - A to delavcem ne vgaja. Molje bi bila občna volilna pravica, za katero se tudi potegujejo.
(Iavašanje krme. iz naše države liode baje ministerstvo prepovedalo. Dasi je resnica, da letos nekatere dežele v Avstriji niso pridelale dovelj sena. pa vendar ta prepoved gospodarsko ne bode hasnila. kajti pridela se lahko dovelj otave. Mrva je bila že leta in leta v tako ceno, da se je komaj dobilo zanjo toliko, kar je delo stalo. In letos, ko bi oni. kateri so na travnike najbolj navezani se lahko s ceno malo okoristili in pomagali. se jim pa pot zapre. Prodajajo »eno tako le oni. kateri ga imajo več. kakor ga potrebnjejo za domačo potrebo in kmetu zato ta prepoved nikakor ne more hasniti. pač pa lahko škoduje. — Da ima država druge vzroke je resnično, a ona takrat, kadar je obilo sena tudi gleda, da ga i dobi ceneje, zakaj bi ga letos, ko ga je manj ne I plačevala dražje.
'Matica Hrvatska> hod- izdala letos proti i Rožiču 12 knjig svojim članom.
i Boiniški in hercegovski Nshomedani' so se tudi začeli zavedati svoje narodnosti, samo. da nekateri hočejo za Hrvate in drugi za Srbe veljati Kaj neki so? oboje.
V	Bosni blizu Sarajeva vstanovil se je kmetijski zavod, kateri ima poleg glavnega smc-tra. da je uzorni zavod za poljedeljstvo. še ta namen, da bode mestu Sarajevu prodajal razne kmetijske pridelke, pridelane na tem posestvu posebno mleko, prašiče in perutnino. Ob jednem bodo tu redili 16 plemenih bikov za okraj se-raj-vski
Madjarščina je postala uradni ali službeni pismeni jezik tudi pn vojnem poveljstvu. Nedavno je namreč dobil budapeSki magistrat prvi nemški dcpis od vojnega poveljstva Kaj !>o iz tega - Madjari bodo Se Nemce vgnali.
Poljski katoliški shod v Krekovem i seje izrekel za versko Solo in pa za obnovljenje papeževe posvetne oblasti Za versko Solo je mej drugimi govoiil predsednik krakovske akademije znanosti grof Tarnovski. Večina poljskih listov pa jako malo piše o tem shodu.
V	Tarr.opolu V Galic;ji je bil velik zbor poljskih učiteljev. Eden izmed glavnih govornikov je povdarjal med drugim, da je domača vzgoja pri Poljakih slaba, dočim Čehi že svoje otroke pred Šolsko starostjo dobro izrejajo.
Ogled po Širokem svetu.
'Nemški državni zbor je vendar sprejel vojaško postavo, kakoršno je vlada želela. Nemško ljudstvo pa bode pri slabi letini dobilo večja bremena
<Ha Angleškem, prodira v parlamentu postava o irskem vprašanji sicer počasi, pa vendar stanovitno in dokaj ugodno za ta toliko let teptani narod.
'Črnogorci' bodo 20 julija in bodoče dni slavno praznovali 4001etnico. odkar so dobili prvo tiskarno. Veliko druzih Slovanov bode pri tej priliki pohodilo junaške Črnogorce.
i Vsled novega korintakega kanala) na Grškem ravnokar prekopanega. imele bodo ladije 24 ur krajšo pot iz Trsta v Carigrad in Smirno. S tem se ognejo tudi nevarnim viharjem, ki vznemirjajo, morje na jugu Grške ob rtu Matapanu
'Ha Francoskem bodo nove volitve v narodno zbornico, ki se utegnejo za zmerno republikansko stranko ugodno vršiti.
•	V Srbiji) hočejo prejSnjo ministerstvo obdolžiti raznih nepoštenosti, pa za toženci se po svojih zastopnikih krepko branijo.
•	Zvszs med državnima polovicama Skandinaviji i med Šved i ji) in Norvegijo. se hudo krha Pri -svetovanjih o prihodnji zvezi. oz. railočitvi kažejo tam gor na mizlem seveiji hote ali nehote nekako mr>iij.> proti drugim državam, celo nasproti Avstriji.
(Poljaki v Prusijii utjg.ijjo /opat glede šolstva nekoliko na lioljše priti v narodnem ob žiru. ker so njih poslanci v vojniškem vprašanji v državnem zboru za vlado glasovali.
Dopisi.
Od Savlnjsksga pobrsžja. (čast komur čast.) Dne 4. julija, to je. na predvečer naših slavjanskih blagovestmkov sv. Cirila in Metoda, pokazalo se je nam v čast in veselje, daje tudi že do naših vrlih Gorjancev dohitela narodna zavednost. Gorelo je krog in krog nebrojno veliko kresov. Ni ga bilo menda griča in ne hriba, da bi ne bil gorel po eden in tudi po več. da celo vrhu visokega UrSulinskega hriba gorel je prav mogočen kres. Da tudi pri tej lepi svečanosti niso napredni gotoveljski mladeniči zaostali, to je razumljivo. Splezali so na tamošnji najvišji hrib. zažgali prav veliki kres napravili umetno razsvet ljavo z mogočnim strelom, ter popevanjem narodnih pesmi. Savinčanje ponosni smemo biti na naše napredujoče okoličane. Vsem pa. ki ste pripomagali k tej lepi navadi ali pa zažigali sami krese bodi srčna zahvala Ne pozabite pa tudi za naprej in prigovorite jih Se več. ker s tem počastimo naša vredna a;-ostol» sv. Cirila in Metoda in pa kažemo tudi. da smo vredni sinovi matere Slovenije. Naši .Posilinemci' p« si naj zapomnijo, da ima marsikateri priprosti liorjanec več olike, kakor kak mestni Skric. ki nosi prav po konci svojo nemčursko butico. ter ne ve v svoji budalosti. kako bi se lišpal in smešil druge, sam pa je največji neumnež.	Davorin.
Za St Pavla v Sav. dolini Kresovi, ki so dne 4 jul. na predvečer godu naših blago-vestnikov sv. Cirila in Metoda po naših slovenskih gorah goreli, njima v čast. spomnili so nas naše narodne dolžnosti, da smo stopili okolu onih rodoljubov, ki z veliko požrtvovalnostjo darujejo denar v pomoč družbi sv. Cirila in Metoda za obrambo naše ljube slovenske mladine in nje rešitve iz rok naših hudih nasprotnikov na periferiji predrage nam slovenske domovine. V dokaz da ima naša šolska družba tudi pri nas svoje prijatelje je to. da smo godov dan sv. Cirila in Metoda praznovali z nabiranjem .prve krone" ter nabrali (40 k.i in jih poslali 10. jul. v Ljubljano v določeni blagi namen. Darovali so: g. N. Zanier. veletržec 10 k., g. Julij mlaj Hilda in Milan Sadnik skupaj 3 k. g. Karol Maršic učitelj 2 k., g. Miha Plečnik, župn-.k 2 k. gospč. Amalija Majer. poštna upravit-ljica 2 k . gosp. Josip Sta-novnik. trgovec 2 k., g. Josip Vidic. nadučitelj 1 k., gosp. Ana Vidic 1 k. g. Srečko Pečar, učitelj 1 k. g. Anton Kocuvan, knjigovodja 1 k., g. Ivan Langer. pek. mojat. 1 k., g. Martin Marino, posestnik 1 k. g. Ivan šribar. kovač mojster in posestnik. 1 k.. Franc Cilinšek posestnik 1 k.. g. Franc Vidic. abiturijent 1 k. g. Franc Perger. trg. pom. 1 k. Marija Zoter. trgovka 1 k.. Marija Drobež. hišna 1 k Vsem darovalcem se tem potoin izreče najpre.-rčnejša zahvala in želja, naj bi še tudi drugi narodnjaki naše občine odprli svoje darežljive roke. ter na lalje zbirali in darovali .prvo krono" slavni naši šolski družbi. Začetek je povoljno storjen, le nadaljevanja je potreba. če ne popred. vsaj zopet k leti na god sv. Cirila in Metoda. — Kakor ae sliši, namera vajo naši občani osnovati posebno domačo požarno stražo, in hvale vredno je. da mislijo odlični občani le takrat pristopiti k tej požarni straži, ako bode imela slovensko komando. Tako je prav. tudi v tem oziru treba je pokazati občini svoje slovensko narodno lice. Pripomniti je. da imamo v tukajšnji tovarni že 20 let obstoječo dobro izurjeno požarno stražo, ki misli let«:« obhajati slavnost svojega 20letnega obstanka Želimo, da bi se ta slavnost tu«li v najlepšem vremenu in dobro izvršila
ZagamJe šaleške dolina. Sprejmi, draga .Domovina" v svoje vrstice tudi iz našega kota veselo poročilo. K:ular koli čitara v kacem do ma«Vm listu o otvorjenji kacega bralnega draštva. čitalni<v itd, vselej me posebna radost prešinja in nehote mislim .Slovan gre na dan"
kolikega imenitnega pomena so /a kmečko ljudatvo dandanes bralna društva Tudi neka teri narodnjaki našega kraja so za«'-eli misliti ni ustanovitev bralnega društva Zberejo se neke