318. fttlfUn. Cmm tt» vtauuj«*. MIL teto. lnMrati peten ><,n,p«ta prtit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 1'J is trikrat ali nckrai po IU vin Pri vecuh in*£fii)ah po dogovoru. LpiavniitVM saj se posu»a)u nanx~aine. iifclsisrijr, lobcrsu itd. tu jt aoimnuuativnc atvan. naročila Mt. ^io*K»t*iic «^*j»l<*ivt naročnine se s* ozira. .Slovenski Narod* velja po poŠti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo? celo leto.......K 25;— celo leto.......K cea-Meta* • 650 za Ameriko in vse druge dežele: na mesec . 2*30 celo leto.......K 3Cr— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica aH znamka Opravnist va: Saaflava alica it 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon st. 85 AH res poka? Naro in o napredna stranka je v razaulu. naznanjaj klerikalci, ki ie |ietindva>et let napredujejo na rod-x »napredni stranki sni rt. p« je »j morejo učakati: narodnonapredne si ranke »ploh ni več. prati je tirno glatakilce. ki utesrae postati se usode-polnega pomena, i-a ne za narodno-napredno stranko, marveč za *l"či- - • . . oziroma ^ učiteljski konvikt: »ca krat ht vese-■: nem*k a stranka in m mane roke - • *« • a.> -.t-.. ... ..»4**. - propadom nar ^1n«»na» redne »transe razmere, v katerih bodo Nemri in Ali smo res tako daleč, ali v :ranki res že pokal? Xi dvoma, da so v f t ranki iope. • ikkra* nastale kritične raimcrr. ^franka je dala iz rok naj važne j> • zicijo. kar jib je imela, dala je iz k mestno občino ljubljansko, kate-vodstvo ima sedaj v rokah nem**: adni uradnik. S tem so nasprotniki : .irodnonapredne stranke silno mno-pridobili in vlada, kakor tudi klerika lei in Nemri že brusijo mere za prihodnji boj. za prihodnje občinske v.diiv^. Ce bi se zgodilo, da bi na ■^n"napr»--i»:a -franka pri prihod-volitvam ne dobi!« veeine v ob-u-k#*m »veta. če bi se zdrnžeaim - a razni kom posrečilo narodno na-r redni -J ran ki iztrgati Ljubljano, poru bi bilo to uso«de polnega pomena •» samo za stranko v Ljubljani, nego > v^m Slovenskem. Spričo takega boja. ki nas čaka. r či*to naravno, da j«*» -eds njs kriza stranki posebno velikega pomena vso pribodnjost. Toda naše iskre -prepričanje je. da se nasprotnik, -'-zgodaj ve-*ele in da prezarodaj hrumeče. Ta zmota izvira iz preee-pvanja fronderjev. ki jih je sama oM in dinigega nič in iz pod-nuja politične razsodnosti ljub inskih volileev. Kričanje fronder - v re^n.ii ne pomen; mnofo. tem tnj. ker so si fronderji s svojimi političnimi praktikanti sami polo-vrv okrog vratu in je prana irrača to vrv zadrgniti. Ta klika bor--anih kričačev nima nobene pn-♦injosti. zmanjkalo ji bo kmalu sari četudi stranko zapusti, se to na *i«'-ni tehtnici niti poznalo ne bo. \~>mo ne pred razstilom. ka- vi se prezajt* is j \«asese, tia f.»oka « »!. «*a fronderjev je veliko premajhna, da bi aaosjla to awmiaručiti. V tem I I sdei - \ : rt nj - ran k in U ••.»■ m-varnosti, edina nevarnost za ttfraasfca t:< i v novem ljubljanskem stat m u iu v novem volilnem redu r na \ fH-rfidao*ti volilne tehnik . ki jo hoče uveljaviti vladno -klerikalnonem ška koalicija. A upati je, da no na rod u on a pred n« -franka tudi :o nc-\arooM premagala. «ia ho prc-rtala \ *eh na*pr< * x »\ in fmn-:n znova pokaza1 s svojo ziv- Delejacije. Ve u konferenci kicnilo. da ne Igem ra>U Zo-1'radno se je uim cesarje -- p'euihra. V nju pridejo na dnevni red važne skupne zadeve. In važne naloge čakajo posebno a\ -strijske delegate, katere je odposlal na temelju »-ur i:i enake volilne pravice izvoljeni parlament. Predvsem bo delesj. v i^akna «no ^»»nMcv stredlozen skupni peoračuai um. 1910, v katerem tvorijo naj\-«^jo ohreane-po*tavko stroški za aneksijo in Hereea*. in pa za **i»ko Turčije, ki znaaaj«* J.T> kron za anek-ijo. 54 milijonov pa z« nrej iro?»k*v V j»ošrev na rride tudi prora/uu za leto 1911. Si-- - J : . :.i >■ *a prora< ur pred 1* žen -^ele .irutr^niu d»-U craeijskemu zasedanju, ki se ima vršiti koneem tefra l^ta aii pa začetkom prihodnje, fra leta. in sicer zaradi tesra. ker se finančna ministra Bii'ii^ki in Lu kae> z ozirom na »labo finamtm stanje obeh državnih poVtvie upirata velikanskim zahtevam vojne in |k. morske uprave. T *la to upiranje na;brž«- n» '•»•» dosti pomacaU' k#-r vojni minister n 'u.aieh in n .mari* ni komandant Monteetieeoli kategorično zahtevata, naj se ne I lasa ;/.'*»>.j*anin /i^»jM»lnjenje ui nari-ce, posebno naj nadaljuje z uradno dreadnoiisjhtov. ki se. kakor zna ro. že s;rade brez parlamenta» ri« rtovoljenjs. in t»a / /smdl»o novih 1 lio V i tu n nun* ' i v >»Me,iiiiIijoni tu milijoni >o. da mil jard* . katere /.a hlev a vojna uprava od Salv koplaetv al<»*\ lu ■< v>eiii tem bodo m«>iali i»dlo«*e\ali delegati \ lem delfs;aeijf*keui i-'danju Im, |H*ial /iinanji uiiui>t< r Krut Vereiitlial »'k>|M»ze o mednarodneiu \ o| n i, ikiji -; či ii j ii. ki lio oltsi'^al dol JJ«) dolMi od lllt'o»'i;i oktidit.i l!Mi^ ta pa «io Jane-, torej dol>o eelili dveh let. \ Ui dobo -nadaju Vi«žni do^inlki, \ »red \ sem amk^i >wa 'vaiupan . \semi nevarni u 11 |»«r|»et i jam i in {mi sledieami. Dotakniti s*' Im> moral pa tudi i-i.u ti; Balkanu, kjer ra\ no \ poaloil i.i n «'<<-u razmer** U-meljito izpreminjajo in Meer na veliko šk«Mlo avstro«'>fr-ke n»oiiarhije, in pa. kako so \ tej nabi grupirale ♦ \ rr.[»-k- države Skii|ini finaneiii nir [i Tian ' >. > u »oral |M>r "n * o razvoju uprav t- v Bosni in Henv- tere i nali rešiti sMafjaeiji — vazn« -a pni /a d'i \ koplaee l»lee. tt li:\»,' predvsem za državo, v .kateri tvorijo flsovassi ve«-i n o. K»an-k aezelo be» v tem dele fjnrijskem ^aseilanju kaU r paj navad: - Mp;| rjr. Šusteršjč. 1»; ^Mp»\o sme n*o bi: i rad« >\ n i, kakšst«* stali-ho zavzel napram raznim vj»r»ša-T'^nt in pr-'H')rr>m. ki imajo re>-« ti v ?*m del«f*sraei jiakem as Seda n.ju. in kako 1k» :•■«! tt;*» .Ftiso-Utva- pssir« Kajti ravno jnajoslovansko vpmšanj*' bo stalo v reil.ju i.)«'. Pri tem 1k> moral dr. Sns*«" \/*-ti p«»|M»lin»m;i ;a-no stališ***e. ki Ik' moralo pa tudi bili kot:-' r>*"-» uj» iT' \ • u ;i 'i - '.lanj«'-iPU p*»-topanju v državnem zboru. f»r/avni |x»-lane^* «lr. Snster-ič je d«»-ataa.l vedn«» * istop«! k"f naj«»dl«»enei- na^protnik - *• n » not ran j«* avstrijske fKditike, ki je sovražna vsemu, kar je -a h- • ira. Ta Slov.-moti si»wa/n' »lstetn n^traTi1«' a> strijske (nditike f»od \>»«Ki\«»m naro t»a B *nertlia .m* pa s.vnm konvKn * a o»e /una u je pfditik« . Ta je pa /. » i slovanskega stal'^«a tiha \ o_; na i»» r s|o\ai)ske balkanske dr/a ve. V** dogodki in v^*- |>oMopnnj*- 1 as« države meri na to. da olovan akta anlkariske dr/a\»- ne okref^e. S tem pa pf»^reveničije pmivM'in na jr*>siK>«lar skem pojju. \ siij \ etno vsi, da dandanes \ -\t-tovneiu -zibanju ne j^r«* toliko za [>o-litiem« premo«*, kakor za gospodarsko osvojitev razniii še neizčrpauih de/e| ni |*o»krajiii. lu k«»t m-kaka \<. mr^ka f-reilstraža nemške ekspan-zivne politike je vsak korak naše zunanje |M>litike v interesu te nemške In «-e mora A » -t ro-4>irrska graditi «)i«a«JTi«»uirlii«*. za katere žalitev n Mouteeiieeoli milijani-* od oa\koplačev aleev-. tedaj jili ne sradi. • :a si s tem zavaruje svoje stali^«-kr»t vebuiK»č. temveč- jib >fradi predvsem \ interesu «.v«»je ->i>^ede. M kot Slovani, pa tudi kot Avstrijei n* moremo oznavame». da smo rav-n«» /aratli nesrečne in nepremišljene /unanje politike izgubili najboljš** irjj«- na Balkanu. Naše in»"*t«» je pa zavzela nemška trgovina in industrija. K«»t Slovani iinaiiu. inter« na tem. da se Avstrija približa Kn-iji Toda zofter to zbliža nje. ki bi bilo za razvoj a\-»trij^kr-j^ra ir»»siKHlarst\;» kar največje važnosti, so vsi ;oern mo !»iti raiiov eilni. kakšno stališ^i-e ni kroffi v naši nsonariiiji. v bo »liieeiu delefza'ij**kem zasedanju ;ia ne bo prišlo na razgovor samo \u mer je napram Nemčiji, tudi jrl''-tle drugre nase zaveznice je trena či -Tejra vina natopiti. Vsaj \si prav do-'•!<• \ »inu. *ia je liee ua*Še zavezuii -• Italije ši«*er preeej ljnke i ni \\ o — srne njeno je pa polno sovraštva in i-- i. In ravno jrla>ilo dr. Šusterši-čevo kaj rado razpravlja razmere in I »sTopanje naš«i* zavevnice Italije. Razv nlin. j«- torej. da 1k> moral delejrat dr. Austeršič zavzeti v dele-jra4*ijali popolnoma isto stališ« e. ka-l.or jra zavzema državni posla nt v dr Susteršič \ avstrijskem državnem /lK>ru nami««- opozic:jonalno. t • inoče biti kons*-kventen in č hoče ostati /vest s\ ojim t m > »m. s kat-mi s*» tak«i ra«l baba. tedaj sn mora jH>staviti na to «n>|«ozieijonalno stali Šče napram Aerenthalu in napram Burianu. Toda dr. Susteršič je do-/daj v delegacijah vedno tak«» p«>sto-pal. kakor da hi jza volili sami kr okrajni giavarji. T/ tepa njesroveo-.i dosedanjea*a postopanja pa prav lahko sklepamo, da tudi v tem delejra- eijskem zas€*danju ne 1k> izpolnil svoji nabnre, ne bo ostal zvest svojemu stališeu. ki iza zavzema v avstrijskem državnem zboru — temveč ostam* tak, kakor je bil. Austrijsbo srednlešolstvo in Slovani. Avstrijski Nemci prav radi tožijo, kako se v Avstriji zapostavlja nemško šolstvo, predvsem srednje-- Istvo, dočim se pa Slovanom v tem oziru kar najboljše jsodi in imajo po-trebnih aoJ v obilnem številu na razpolaganje. Te tožlie in pritožbe mo-uejo pri naši jireriuanofil.ski \I;uli vedno cKlinev. kajti vedno in v«edm slišimo in čitamo, kako se je v tem ali onem kraju ustanovila zopet kaka nemška šola. Nemci se pa prhožu-jejo tudi. da je preveč slovanskih in--ijih moči uslužl>enili na nemških zavodih. Če pa fMijrledanio stvari, kakor s«, v resnici, tedaj vidimo, ua wj tf pritožl-e navadna laž in da imajo ravno Nemci v Avstriji v razmerju s Štovani preveč šol. Kar s,- pa tiče šolskih moči. vemo pos-bno mi Sb»-veiici, kako jKišilja vlada ravno \ naši slovenske dežele nemške profesorje, ki naj bodo jiionirji vneneuiškc misli. Oglejmo si nekoliko številke. I/, te],- prav lahko razvidnim, da jr m. trditev pojadnoma opravičena. N? m-ci imajo v Avstriji 2*2*2 srednjih med temi 13 utrakvističnih zavodov, Pidjaki 7.\ Cehi med temi ene utrakvistično. Slovenci 7 zavodov, meti temi slovensko - nemških, L -hi 12. med temi 1 utrakvističen z,- -vod. Runmnci sam » utrakvislične: zavode. Srbi in Hrvati 7 srednjih šol. Rusini pa 9 zavodov, med t 'mi 2 nemško - rusinska. V Avstriji pride ena srednja šola na 41.000 Neni-c»*v. o^.iMKi Poljakov. rsX00Q Cehov. H1.0B0 Laln»\. 77.(MMI Rumuncev, 102.000 Srbov in Hrvatov, ]!♦:= I slo\encev in 375l000 Rnainov. Kakor se vidi iz teh številk, temelje te ra/innre skozi in skozi i n a*esln: »Jnstitia rejrnornm funda-tnentntiP . Se jasnejše pa vidimo to razmerje.če si ogledamo nekatere avstrijske kronovine. ki so jezikovno mešane. Na Štajerskem, kjer tvorijo kake dve tretjini u-ez JHMi.lMHh Nem- „ISTEK. Študent in pastirica. I isto na koncu vasi nekoliko v -earu je stala bajta vdove Perjrariee tam je stanovala pastiriea Mari-drobno dekletce, boječe in plaho, ^kor jerebica. Kakih osemnajst let :meia takrat, ko sem jo spoznal vištvo v obrazu. ne*iolinost v očeh. ^e je nisem upal po t repa t i po a mi. Kako ti « ime. dekletce?«* ftein , povprašal na paši. m poarledala jo :la in spoznal sem. da se me hoji. i emu se me bojiš ? Nikoarar ac poje^Jel m tudi k tebi ni^em - takim namenom. Ali imaš "liko ove T«* rivaintridcaet«r. se je nasmehni-in me poarledala boječe izpod Glej. kako ti sre«*na. da živiš » tu visoko po brdih in poješ in kot da je Kvet tv°J T,lr|i *z bi hotel poatati pastir, da bi pe! vriskal in ar ne menil za ves božji ►vet . . .m Potem mi je povedala svoje im" ■'l jc postala poirumnejsa. Jaz pa bi sla rada od tod. v m** k>r iiva bo«aati m a-r.-Ht-^ki l*au> —9 »Tepra si ne sroes teleti. > p-»karal. a poarledala me je za Ne misli na m**<»tr» m enake reči in vesela hodi, da la ,»r*'biva- tu na planinah.« Zakaj! Marica, takrat ko b,,ir natvarjal svet. je mn^.iaro t»renin*lje val in zato je bil -*e«)mi «'nn takf» tru-». da je cel dan -*f»al. Veliko je premišljeval in ker je bosr. je \-ed»d za „. ;n le* naprej — kako in kaj !>o jr«»dilo Takrat .te ustvaril jrorc m brda ,^. in mesta i I aaBkemu človeku je iivodil. kje b*» živel. Tebe > ljubil ni ti je dodelil milost, da sirili tu ajav ri in ne vti za trpljenje in drufro ir^r je. Zato je ustvaril te zelene planine in velik irreb - če zaželi* dru- gam. Ali ne veruješ Marica?- Zasaaejala ae je in je odkimala. »Se nikoli nisem slišala ll > e^>d be.tr nikoli? pa tj jf» p«» vem jaz. til'j. Maries. ti si pridnm m telie čTtvajo dobre vile. Ali veruješ v vile ' Verujem Tu v hribih pravijo, da jih te mnoiro in nekatere, da «t» hude —« Pot repa I «*em jo po rami in sem ji pripovedoval: »Ti se lih ne boj, ker te ljubijo, kakor ljubijo te ar«re. kjer prebivaš t! in ni skrbi in trpljenja. Glej. tam , dolini se vije bels cesta dalee daleč . . in tmdai popotniki romajo . njej iti žalostno ozirajo tu jrnr. Bari jim in dano. da bi živeli, kakor , ivis t- Tudi jaz sem bil f»opotnik. truden m iiIkuj in sem -anjal «» sreči in miru, ki je doma tu Lrori. Tam • -.al n pa ^«» mesta, temna in šumna, hudobni ljudje žive v tj^tih \w«»kil iosab i n nobeden ne veruje v vile in |m -m« lali Sunjali bi ti. Mari'-a. k» • dekli«-«- v mestih niso kakor ti: tal«« <»Ae s..|n»- norijo, da jim krvave prsti m s takimi stvarmi se ^* i«kajo čez pa*, da komaj dihajo Kakor c«esai »« • ->o oblečene in ti bi se iti notno, tla ne >-ama>*>s njih obleke, ki je draira \«aeklh*c pa molijo ^» drusrace kakor ti. samo ustnice preg;ihajo. trkajo se na prsi in oa;b'-dujejVi mlade svetnike — če ima kdo lepo počesano brado Sam prreli j# v mestu. Mari«*a. n-Ihii hodi po ulicah in meče kar s periščem neeed ne nn*»li v f>okvarjena srca. t«5r»li ljudje «o tam. iaz «*am. ki sem rojen med njimi, se jih bojim in selim ži veti tu a»ri t teboj do smrti. Ker tu irort je še bosr. tam pa *o sra se pre-trnali in t ml i v *»erkvah ara ni več. ssmo svetniki se «toje po oltarjih r.lati. kakršni niso bili nikdar v življenju in se žalostno in jey.no ozirajo po vernikih, ki hodijo v cerkev, ker je tako navada. Čudne reči m god* tam. Marica, in satan. ki ima naj-*tras»n'jse oči. b«» pri|>eljal na -odni dan tiMo drhal pmi božjt^ sodim. Oh tvoji strani pa lw>do stale bele vile z zlatimi lamini in lnvd«* f>ele o tvoji skromnosti in pridnosti tako lepo, da s* b«> razjokal sam bojr nad paMirico Marico —« Te«iaj ie Miirua /a-mejala. k^* da mi ne veruje. »('emu se sme ješ. ali misliš. d;% laž^-m ?«x Pomolčala je za hip in nato je • »dvrnila: /upano\ študent pride tudi tu jmr na planine in pravi, da — Kaj pravi?« s— pravi, da ni vil in tako lepo irovori —« Zupanov šrialent je velik falot. Marica, ako ti irovori take stvari. Kakšen pa je <:s;i fant?« »Visok je Icp —«r >»In ti *a imaš rada. kakor vidim?« Pogledala je v tla in je zardela. Nič ne verni županovemu študentu, ker vsak študent je kujon, žn panov pa mori biti se velik lump. ako bodi k tebi s takimi povestmi. Mosroče ti pripoveduje še kaj dru-irearaf«r Pobrskala je z nos;o po travi in r=k imala. »No. le povej, da vidim ali je resnica ali ne! Obotavljala se je nekoliko in nato Je dejala: »Pravi, da je \ mestu lepo. vse •epše nejro tukaj, tla so ljudje pamet ni in učeni kakor en in da ne smem verjeti takim neumnostim — Kakšnim f<. »Da je greh —« Kaj da je greh te ima katera -- fanta,« je dejala tiho. da sem j«« komaj razumel. »Vidiš, Marica. prij»overioval sem ti. da so v mestu zlobni ljudje in ta županov student ni nič boljši od njih. Pt ipovedovali so mi o njem in skoro hi jra spoznal špičaste čevlje nosi in suknjo na škrice. Tja v Podgoro hodi k župniku in nazaj jrrede se ojrlasi pri tebi. Ko je fajmošterjeve-Ua \ ina pijan, ti pripoveduje stvari, ki jih ti ne smeš poslušati. Za poti i pa kadar pride in veruj, kar sem ti pri-ftovedoval. sicer se ho zgodilo, da bos tudi ti okusila trpljenje in žalost.« Gledala me je začudeno, kot da me ne razume i u počasi sem odšel v dolino--- — Dve leti me ni bilo v tiste kraje. Ko sem prišel zopet, so bile po re kakor tistikrat — zelene in kipetV v nebo in čudovit mir je bil razlit čez nje. Truden sem bil od dolge poti in stopil sem v nizko krčmo. »Kaj pa je s pa*tirieo Marico?« sem povpraševal osti r ko, za mazano žensko z gnusno Dovedenimi prsi. »S tisto is Penrarjeve bajte, mi alitat« - ■ ci. tretjino pa Ičea 300.000- Slovenci, imajo Nemci 17 srednjih šol. med temi eno Mtrmkvittiino. doći m se mora-ja Slovenci zadovoljiti šansa a cdl-niša aeaasko - slo ve—km anranam! Na Kranjskem ima 28.177 Nemce* |M»polnoma nemški in 6 utrakvistionih srednjih šoL «1«Kim ma 475 J02 Slovencev samo 1 svoj in 5 ntrakvi stičnih zartstov. Pride torej en s* to* aa 3aM Nemcev in na T9.*W fUs>ven-eev! — Na Prinnafanaun vadranja država na 19.4*4 Nemcev *. rrei: sest srednjih šal: l^aki maja 4 «a vodov, 143.601' Hrvatov imajo 1 zavod, Hlofeneev psi aa*«* aimasv.*. ie hastae srednje sole! — Značilno je sa aaao avstrijak*» vladu«* politiko, da pri p ada v tej deželi, kjer sr mara .laaVMn Hlm ■ snas xasW«oljiti s ena »rednja šola na 40UU Ne mre v. tore j že na 33W Nemecv. V šleziji pride ena srednja šola na 30LO0O Nem- . 146J00O Cehov in -*HOOO Polja kov; na Mora\ ~> • r*«*kem na ^»•■sj \emeev. Mo?notri aakn in lloc. Avstrija sta popolnoma nt mik i •ieieli — tam ni treba ti »rej ničesar gernianiziruti. Na Koroškem je večina nemška, a Slovenci nimajo niti t ne slovenske srednje šole. Za ger- torej ie dovolj preskrbljeno in ni tr*»-bn nositi vode v morje. Taktičnejše je torej, porazdeliti veliko število •iol. katerih imajo N« icei po deželah, ki so jezikovno posebno tam. kjer je treba okrepiti nemško manjšino in kjer se ila še kaj |»<»nemčiti. To je torej vzrok, in sicer edini vzrok, da je taka množina nemških srednjih m>1 na Primorskem. Kranj-k.-m. v Bukovini, na Moravske in in v Šleziji. N;.ša \ I ada ne zadošča s tem faktičnim I »otre ha m nemškega naroda temveč podpira Nemce pri njihovem jrermaniziranju in oavojevanju. Pa pride potem ta ali oni minister, deželni predsednik, akcijski šef in pravi, da je naša vlada nepri--raiiska. Avstrijsko »r^dnjeaolstvo pa dokazuje ravno nasprotno: vse naše dosedanje vlade so imele edini smoter — germaaizirati ter podpirati nemško ekspanzivno politiko. Našim nasprotnikom pa polagamo te .«!"stne. torta značilne številke na srce. F ravnajo naj po njih svoje postopanje napram vladi. Knjise na melo! apel na slovensko žrsto. Sto in stokrat se je ie čitalo in slikalo, da je meja v nevarnosti in da ;* treba resnega in sistema t i«'-ne*ra dela. A kaj se zgodi * Ciril - M-todova tlrnžba stori rac, kar je v njenih moren. Vse stori in storila bi še več, ee l»i imela vet- sredstev. Tudi nekaj čanonisov se pošilja na mejo, ali to ie ni tako urejeno, da bi imelo uspeha in knjižnic je vse premalo, da bi inofrle saj ponetmesja doseei. Kdor ic* |ioana ua»o u*ej*>. v e da jo z dV«seilanjim delom ne bomo ubranili, da vsa to. kar aaaa storili, v praktičnem življenju malo za le se i I šolstvu sploh ne luoreaao govorit i. kajti Ciril - Mataslaaa ieia. kar jih sanak je. imajo omejee delokroaj. zunaj tega delokroga pa gineva na ti-saee in tisoče ljadi v narodni apa-tieiji. Pošiljajo sa čanoansi na mejo, menda peasnme na Koraako Ali jia ljudje citajof Navadno je, da manj prebujeni ljudje čita jo v bat in samo to. kar jih s|»ecijaln«» zanima, sam • novice nt laartnaaja okotiaa. Kaj naj j.r j,»,.«»* k» laani lan t prvpro-i.. kmetsko dekle na ne maki meji mi Štajerskem ali na Koroškem čita ▼ Sjoteus* i Narodu ali s»b-vei » . Zanimati * <*iuor«je sam«, raz- ne vesti, armjo mu je vse tuje in aa na interesira, ker se ne tiče njeg«»\e-ga mtcimrneara kroaja. Knjižnsre imamo. Ne \ cm, koliko jih je na meji. in nogo jih pač ne ka. Meja je stkan dolga in nami od »•grških mejnih količe\ *k no pn *^uj*»: ki so primerne za ljudstvo ob meji. Na meji živi na - • a*e slovenske knjige, litvenik. Ti ljudje še ni*o preiMijeni. ti ljudje s*, narodno indiferentni, ri ljudje bodo za nas narodno aaanrli. če ne obudimo v njih ljnhtziu do vskesra jezika, čnta za slovensko nt var T* j»- pa mogore doseči sama s slovensko kajtgo. Naravno je. da ljudje, ki še nimajo zavednosti, ne kupijo nobene knjige, tudi če bi imeli priliko jo kn-i ee takemu elo%eka kako knjizo podsris. ti jo ho vestno pre-< ital. ia ae sar*.«» ♦ nkrst. ampak t dvakrat ia trikrat ia \tis4 tega cita-aja ho ost^' neizhri- Bliža se rima. tisti ena, ko Ijmlje na 'ieieli nw» pr« »hloženl f dVdom. Radi bi čitali, če ki kaj imeli. Znam* ► mi 1 — k j. r • . .'jo . * K.i £11111» em in :-t knjige, ki Jih »n »o. i nem oziru navadno jako knjig" družbe sv. Mohorja A je na kmetih doma. kdor je met pn-liko opazovati, kako \plivn o knjige na mišljenj'' m čustvovanje ljudatva. kdor je videl, kako ie nekaj kn„ik -i»r*obrne človeka. ta si J*» i..iiko predstavil, aa sa aaao naradno stvar ki kisa, če aa masjti maja psi pil vati ■ iiaaiml, manama nmanimt knjigami. Ia polnega prepričanja kličem: vrzite lnt.fi dakrik smvejmkik knjig na meja km nagvarjnB aa jam, ki gn mmjp> ški aavai ne aa paimagnl Ni vaaka knjiga aa ljudstvo ob meji 8 po*/ijami ali draiuann. s (aiikarjavinn spssi in z Zvonom« ae nič na opravi. To je čtivo. za katero praprosto ljudstvo se ni zrelo. A dajte nam Jurčiča In Tavčarja ia Kersnika, da ju nam razne letnike 1» in in >^\rMd , čeprav )♦ k kari k nI i. t»Hi\aii i« vend.r d«d»* r; dajte nam raaaa povesti, ki jih je iznala >i..\ enska Matica- dajte nam knj» ge. ki jib je izdala -Narodna založba« in videli koaaae. kak uspeh se da nosen v eai sami aimi. S|o\en>ko zenc»t\o naj te iviijig* znira, na*a družba >v. t iiila in M« pa jih naj raapooiija po aeii •ji Naslove ji ialik«. pre-f ni zaupniki in pc»tovalni ..».'« iji Knjige je treba ljn«i» n. dar.. vati in \ idejo aa aa, kaka boao \*% njih segali in kak.«* jiii Unio citati. K nog*- na maja — to ja naš apel na »»lovenako aanatvo in če >e U> slo-eiist.....d/\ aln 11 mu \* aa ka aaatralo knjige, če w\ svoje ;.iii<.T.»t m znanca prijateljice in anaamke pridobilo da I h »do že ta ne knjige darovali. si b<» prioohilo ae ve ni ji ve imiiigr za sveto sio\eiisk*> >t\ a* \ ei olontjiiih agitatorjev. Načrt novega bazenskega 3flkono. Dr. Alojzij Kokalj. XXVI. l'i liuslnje kaznivo dejanje je pa opustitev predpisanih varaostaih aa. prav. T»» Ka/:i!\<» dejanje je )»a tedaj padam . akti kdo ne namesti kake ta k« naora\»- ki je v zaščito telesne vam sti ali /.lra\ja p* »d pisana, pr. z elemen. aii ujeiianniu. *iio proiz-vajanem sbenta kake aelcz^ tvorni-i podjetja> ali stroja ali pri (»bratu rudokopa ali pa pri kaki zre ven i napravi. Taka npantitev aa smje z zaporom do i* te« ali pa z denarno kasniji> do ."»i>U K Narav-i -t zi čudni s|?io ko smo eitali za to kaznivo dajanj* v nacrtu ustanovljen** kazen. 1 a kaacn je namreč na-nmasaa>' sm»s.n. nizka .ti mc»t iz vec Škodljiv« posledice take opusti' - . 1».; j, aa ra \ -laea grozne, k» r s«- u. pr. na ze! zni eah ali ladjah v sh^d take opustit,. pone-*teci lahko na stotine m stotine pat u i ko\. ki S4! \ prept uanju, da ;»odjetniki in lastniki i i k mii in ladij ; ms nžunj« Ijn ■ m v *" skrhn' na n u hov o \arnost. zaupali v dakri mri svoj«* telo. svoje zdravje in ziv ljenj»- ••stnim poil- j4 trnkom I • cm v sled tak" sat na • pust it\ »■ re> d »»ko«! i m in «'*»• -i toliko m toliko potni ►v za eelo življenje |K»kvari svoje • • j»- ali n lo ali stori pr»'zg»»dnj»» irt. njiho\ im rozini na n pa |m »t i - im Ih rasko pal.'-o. jM»tein naj In svoji* breznmjno brezvestno*>t z z;i]»oroin največ tednov, i i*a p' • J Inii-tio ii« narno glohii^o •"»k«»pth. ak»» v sled hrervestm»sti \ orničarjev ali gmotno krasno Mfuiranih posestnikov raz- brezv r r»M-a nuj sj prezg« 'on ; i Pogledala me je debelo in je mahnila proti meni z obema roka »Ako ste pošten človek, ne bost? povpraševali Po njej —« -Zakaj in kako to mislite?r Na prsih ji je visela velika sVi. tinja, zato sem prišel spo*kjbnejr : .Ne mislim grešno in napačno, rudi jaz nosim pod srajco škapulir n zaradi tega - i? vstopil v hi-o. kj^r vem. da je blagoslov božji, toda pa-^tirieo Marico sem poznal . . -* Cukren nasmeh je obkrožil nje-m raz po kane ustnice in dvakrat je t otipala svetinjo na prsih »Poznali ste jo! No, poaaktta. da gtc jo poznali! Spečala se je in javila — bog mi odpusti sko beaedo — useavda a anmim vrt ^om, za očeta otroku pa je hotela iiipanmiain studenta, ki je res čist in deviški. Potem ko aa jo kamenali vsepovsod, je odšla in se ni več vrnila. Mogoče je med cigani*« »IVrpo ste govorili.« sem se ji zali valil >n nisem več povpraševal, ker v httV> SO pričeli prihajati ljudje: učitelj, dva kaplana, inunik. nekaj m-ščanov ia napaaied je vs«opif tm. ki ga tako; sauaaaf t-> špičaetih . vljih in mvknj ukrsae. Veliko mara **** at> rMfceali. toka ic omaa-reaas kre^-tan,^z«_ jo ja prineala in go^nnlt m. o vaiskih ctvareh. da jih »koro nisem razcmeL Naposled je stopil tisti županov - ud« nt petelmsko na stol in je govoril natanko takol« : Sla\n«i omizj«-. »itagi somišljeniki! Zbrali miki . »ia sklenem«*. n» se pravi, da osnujemo odbor izobra '-n ' a \as *|o \« u^k t na resd je velika reva. zapeljana od ne-vernikov. zasiepljeua »»«1 ht»erah*ev In an Insumo in moramo kot ISpartan« i braniti * in nen»nkvarjem»st naših vrlih nVklet, i zdravo same v nase njive in sta u n«- in daa ua straži, da ne pr ide satan z ljuliko. ker — nota bene: v sjinmmnti je vera in v v ti j* nasa moč — pnrd«»n! — nnm rači v izobrazbi je bodoč- 111 lKM|rH-n»»st hit na «le|«» bratje1, da se na zgodi, kskor se je zgodilo vsej občini v necast * tisto Pergarjevo pastiri- sj.! r>izi Zamajal se je zrak in zmajal** so toliko krik« .»•■ bilo na ta f/ovor. Plačal sesa in sem ooVVel. Jasno nebo je bila razpeto nad aelenimi tunini, od juga sern je pihljal veter kakor topel |s»z«lrav in ae-cel sem aa o bom t en kamen in premišljeval sem in sem bil žalosten, gledal sem na gore in v sen a okrog p«) oomovini in hlngroval giroto Marico, da jc med cigaai . . . I. P. Mm. Roman; spisa, A. P. Rušic (Dat*.) XII, K«. je Mina vrnila, je imela «»bjokane oci in sramežljiv i»ogle«l. Hodla je na stol poJeaj avoje postelj0, obraz s) i#. /,akrila z rokama in tiho je ibtela. Solze so ji lezle počasi |k> rokah aavzdol. takale ao pota v stis-tiK'iio jh^t. \ kal*n j»> krč»viio stiskala nekaj d u katar. Začetkoma jc bila razmialjena. ničesar ni vedela in ihtela je instmktivn« Slutila je tem-n: tri. Ii in \ »-»lela J»'. da se nekaj /lomilo, raztrgalo. !*oca,*i s** je za4~*ela oglašati ve>t iu lu«li razum je priš«-i »opet ilo \«|jave. Spoznala je. da je /lom I j«-ti a njena od \ »orna moralna nun- m videla je. kako velik je gr«»h, katerega je storila za par — duka-t«»v. Ziispal.i jc izmučena na stolu. Ko se jc prebudila, je bila v »sobi tema, vsi so spali in tndi sama se je * legla v Ta»*tel jo. Strasni »asi ^o prišli nad njo Ljudi s, je hala; ogibala se je jasne ga. ves« lega pogleda. Mrak se je nastanil v njim mladi duši. In globoko \ notranjosti jo je grize 1 Črv. Jed ji ni teknila in hujšala je bolj ia bolj. Izprane vala ja aanio sebe, tolažila se a tem, da ja bil greh potreben, zara- grob številni dela ve i, ki so bili s svojo borno mezdo edina opora številni aradnrii rodbini. Ako se u vat u je te mogoče gr«»zne posledice take brezvestne opustitve, ki ima le pre-mn«>g«ikrat svoj izvor v naravnost neuprav i čiji ve m ia oderuškem štede-njn, opozarjamo pri tem na one vznemirjajoč* vesti, ki so še pred nedavnim časom krožile o stanju nek. ga železniškega viadukta na Kranjskem, potem s«* l>ode takoj pritrdilo našem mnenju, da je zgoraj omenjena kazen, ki mora zadeti kri\ea, ki je toliko in toliko rodbin pahnil v največjo nesrečo in v na <>trajnejšo t»edo, res smešno nizka. Pri tem se pa ne sme še prezreti, da so oni podjetniki in lastniki, ki zagr* >> tako opnstn. v na svojih železn« . , iad-j-ih. tvorni«*ah ali rinhikopih, na\a»l-i«o najve«-ji Im »gat asi. ki se valjajo v svojih milijonih in katerim -a i v zajior se jih tak«> akoro nikdar ne oo«ie obb«Mlii odl«W-ii4istj4j zahtevan, da - . »U- zgoraj na\»-denc kazni iz\r.-i p. \r>\,• pa .-krivi sani, ki Ihmji- T.anenoma. ali pa iz nemarnosti ogTožuje ali moti obrat splošnemu prometu sii-/e«am železni«-'. plov stva, »Jnwuegodi v kazen lahke ;eee ali zapora do 'A mesecev, ali v «le-narno kazen »lo 11U"NI K V - načrt je tudi pri \rm kaznivem dejanju zagrešil nepotrebno ponavljanje s tem. «la našteva oolo definicijo kaznivega «lejanja dvakrat zjip. i ♦ doma. »lasi bi za»l*>stovala »'nkratna definicija. Na«laljn<» kazniv* dejanje je pa n-otenje p«»ni4K-i pri sp!«»šni nevarnosti. Tega dejanja je pa kriv oni stori le«-, ki preprečuje ali o1*/.uj- ono potr«*hno pom«x\ ki naj bi «xlstramla . iwio]oo\ ali neposredno pretečo vpln.no nevarnost. Takega krivea naj se kaznuje z lahko ječo od 3 ine->e»-e \ do let. Kaznivo dejanje kršenja dobavnih dolžnosti pri splošni sili ali stiski pa zakrivi oni, ki krši svojo dolžnost, dobaviti ali prevažati živita ali druge take stvari, ki so namenjene, da bi odvrnile ali odstranile splošno silo in stisko, kakor tudi vsak pod-prevzemnik. posredovalec ali usluž-l*enec pri taki dobavi ali prevažanju, ki vsled kršenja svojih dolžnosti ogrožuje ali preprečuje dobavo. Kazen za to dejanje je lahka je*5a, ali zapor od 4 tednov do 3 let, če se je z dejanjem res ogrozilo odvrnjenje ali rxistranjenje splošne sile in stiske. S to kaznijo se pa sme združiti še denarna kazen do 10.000 K. Ta vzpo-i *dna »lenarna kazen se nam zdi vse-kako prenizka v toliko, v kolikor se tiče glavnih podjetnikov, za katere hi bila umestna že malo občutnejša in višja denarna kazen. Kaznivo dejanj«' ogroženja zdravja po živilih ali porahnih predmetih pa zagreši «»ni krivec, ki ali namenoma, ali pa iz nemarnosti kako živilo, ali uporabni predmet, ki ima priti v trgovino in promet, na ta način izdeluje, ž njim ravna, ali ga hrani, da moreta njegovo uživanje aii že v naprej določena uporaba oškodovan zdravje. To kaznivo dejanje pa za-jrreši i adalje tudi oni krivee. ki ima na prodaj, proda, ali spravi v promet živilo v takem stanju, ki more oškodovati zdravje, kakor tudi oni krivee. ki ima na protlaj. proda, ali spravi v promet kot živilo tako stvar, ki po svoji kakovosti ni živilo in katere uživanje lahko zdravje oškoduje. To kaznivo dejanje je pa končno tudi t«?daj podano, če ima krivec na prodaj, proda, ali v promet spravi uporabni predmet za tako uporabo, ki more škodovati zdravju in tedaj, če se je uporabni predmet za izdelovanje, merjenje, pripravo, ali hrambo živil, ki so določena za trgovino in promet, uporabil v takem stanju, ali na tak način. «la se moT»3»*okvariti zdravje. Ako je storilec zakrivil eno teb dejanj namenoma, potem naj ga zadene kazen lahke ječe ali zapora od 3 dni do 6 mesecev! poleg te kazni se pa sme izreči še denarna kazen do 2000 K. Ce je bilo pa dejanje izvrši no v velikem obsegu, ali če je storilec- že večkrat zagrešil to dejanje, potem je pa izreči kazen lahke ječe od Z tednov do 2 let; poleg te kazni je pa dopustna še vzporedna denarna njooa do 5000 K. Ca je pa storile« svoje dejanje zagrešil le iz nemarnosti, naj ga pa zadene kazen lahke je-bm ali zapora do 3 mesecev, ali denarna kazen do 1000 K: poleg tega pa sin,- zadeti še vzporedna denarna kazen do 1000 K te je bilo pa to de janje izvršeno v velikem obsegu, aii <> je storilec ie večkrat zagTešil to dejanje, potem ga je pa obsoditi v kazen lahke ječe do 6 meseeev; poleg te kazni je pa dopustna tudi vzporedna denarna kazen do 2000 K Onega storilca pa. ki je tako vodo v vodnjaku, v tekoči vodi, kap-niči, ali v vodovodu, ki služi za uživanje, ali za pripravo živil, na tak način onečedil. da more škodovat, zdravju, naj se kaznuje, če je to storil namenoma, z lahko ječo ali zap> rom do 6 mcs.Hvv. če je pa storil t > le iz nemarnosti, z lahko ječo ali »laporom do 3 mesecev. ali z denarn kaznijo do 1000 K. Ce je bilo pa dt-janje združen«» z veliko nevarnost.; za z«iravje »lrugih ljudi, ali če je sb-ril«%c že vt^čkrat zagrešil to dejanje, naj se ga pa, če je to storil namenoma, kaznuje z lahko ječo od 2 tedno-do 2 let, če je storil to le iz nemarn^ sti, z lahk«v ječt> do 6 mesecev. Tudi ( pri kaznivih dejanjih ogroženja j zdravja po živilih in uporabnih di -iie. v kat«n*i se je nahajala: toda zopet m vTh^ ^ t,» neusmiljeno žrli zla* i »In kat i. Zebi prav - 1 ji prišli -t. je \edela: t«»d:i zamenjala j« ma-lotne vsakdanje skrbi z notranjim nemirom, obupom in /alontjOt. Tedaj je prihajala pomlad s svojim s\«»zitn. krasnim zivHcnjeni. Gor-kota j«' preplavila vsak kotn-ek. izvabljala je ljudi na pro-to. ljudje so hodili bosi po travi, zgodaj vstajaii in na ve«-er opazovali zahod blagega solnea in krvave nebesne pege nad gorovjem. Za«luhtelo je po rožmarinu, drevje je bujno vzcvetelo in oko jc prij«^tn»v o«ipočivalo v zelenju. Tudi Ti eha r ^e je pomladil -Njegovi lasje so dišali po parfumu, brke so predrzno izzivale in lahka, lepa obleka se je ovijala njegovega telesa. Bil je res mlad. V ve«Vrih se je šetala Mina ob rjegovi strani. Priprosta, enostavna je bila njena obleka, a snažna in okusna. Množina las je krasila njeno glavo in na polnih prsih so duhtele smarniee. Toda bila je bojazljiva, nemirna; jecala je v neprestanem strahu pred njim. zaradi katerega je iz ljubezni in dobrote zapadla grehu gnusnemu in n«H*istemu. Njena usta so bila nema. izginil je i njih prejšnih sijajni otroški smeh. Ljubila pa jc Trebarja ie vedno iz vse duše in lakko bi umrla zanj, če bi on tako zahteval. On je bil z njo vedno dober, le čaaih je postajal aroganten, siten in očitajoč. Ona mu je odpu:-. vse, prosila ga odpuščanja in pri pravi jala sc je časih resno, da mu razkrije svoj greh. Vedno jo je pr»? v z«M tak strah in sram, da se ni u] la storiti t«'pra, d^isi je spoznala P* treho tega tako ja^uo. Zato pa je bila v sa srtM-na. kadar jo je on nežno pobožal po licu in jo nazadnje iskre poljubil. Tako so minevali meseci v ljubezni in žalosti. Neki večer se je Trebar vrnil do mov z večdnevnega izleta. Bil je tri. den in upehan. Solnce še ni zašlo i prijeten mir je vladal v sobi. Okn so bila zagrnjena z zavesami in Mina je ležala v postelji. Trebar se je mo« no začudil. Gospodinja je hodila V] prstih sem i nt ja in resen je bil njen starikavi obraz, ko je devala v red lazmetano obleko. Si bolna. Mina?« je vpras^i Trebar in se sklonil nad njo. Nekaj grenkega jc čutil v grlu, nepotrebna misel mu je butnila v glavo. 2ens: ki so sedele okrog mize, opravljaj0* če razna ročna dela. so molčale in s~ pomenljivo spogledovale. Mina se je blaženo nasmehnil-Tre barju in sklonila naprej. Treba* se je tudi smehljal, pa le navidtsznf Postal jc rdeč v obraz, trd po vse^ telesu in zelo začuden. »Kaj! Kako?« Nečesar ni mogel izradi, priak J* zanj nenadoma. pwdm«*tih nam kaze nacrt ia večkrat karano napako, da na nrnatrtantm ponavlja ede sastav a c, kar le moti jasnost Radi tega ae bode moralo to ponavljanje poprej odpraviti, pred no ae uzakoni načrt. Zelo zanimivo ia tudi umestno Je pa sledeče kazniv* dejanje razalr-jevaaja boleaai med ljudmi. To kaznivo dejanje je pa tedaj podano, ee kdo iz nemara sati ustanovi nevarnost, da bi aa razširila nalezljiva bolezen. Takega kri ven naj se kaznuje z lahko ječo. ali z zaporom do 6 mesecev, ali i denarno kaznijo do 30*4) kron. Ce se je pa dejanje zagrešila pod posebno nevarnimi okolnost ni i. naj pa krivca za*lene kazen lahke ječe ali zapora od 1 tedna do 1 leta, ali pa denarna kazen od 50 do 4000 K. Poprej smo omenili, da smatramo to določilo za a mest no. Doslej se je po stopalo pri nalezljivih boleznih pre-mnogokrat zali bog le pre\eč no domače in se ni skoro nič na to pazilo, dn bi se preprečilo razširjevanje. Kriva je bila temu ac m mami t uVlo-:na pa tudi nevednost, čeprav se je ravno v zadnjih časih «>d pristojnih ni tel je v res s hvalevredno vnemo delalo na to. da se postopa pri na-/ljivih boleznih kolikor moč pozno n previdno. Pravih uspehov se pa le ni dosegalo, ker se ni imelo na raz olago krepkejsi h sredstev. Ker se •ode pa sedaj lahko nemarnežem tndi » kut nekimi pripomočki navilo uro, upamo, da bodo postali ljudje pri nalezljivih boleznih opreznejsi ia rrevidaejš. Ravno z ozirom na te i-bre poalediee pa z veseljem po-irav ljamo to noro določilo. Zadnje kaznivo dejanje v tem glav ju je pa kaznivo dejanje raz-rjevaoja rastlinskih škodljivcev, Ji živalskih kužnih bolezni. To kaz nim dejanje pa zakrivi oni storilec. pro\-7roei da *e n gnezd t ali raz siv u aii gi*iiiarrtTn ne-i aren škodljivec, kakor tndi oni stori iec. ki razširi kužno bolezen med nimi živalmi, ki so pridržane lovski a\iri »tndi ribolovni. Ako ja stoječ ravnal nam eni mi, naj se ga ..i/nuje z lahko ječo od 4 tednov do let. ako pa le iz nrmainmti, z lah-40 ječo aii zaporom do 6 mesecev, ali vnarno kaznijo «k> 'J*** • r\. Ako š» a pa z dejanjem združena velika sevaraaat za poljedelstvo, gozdar eaa in da je tako kazensko določi-• idi potrebno, ino na novo nastopajoče z.ni pri prašičih, govedi, konjih drugih domačih koristnih živalih. ravno radi nemarnosti in brez znosi i prizadetih ljudi tako mor-razširjajo in a tem nrovzroeajo **cjo škodo našemu kmetu. Ako «de pa naš kmet vedel, da ima po i -kode. ki mu nastane rnlad potrt živali in poleg drugih sitnosti. W ga rane ne jo n. pr. z *aukBz*ui-__ •* ***** it*U čaka ie prav občutna kazen na prostosti, ali v denarju, hode pa gotovo poatal previd n«j*i in opreznejsi, s tem se bode te pa tudi koliko toliko omejile ona ae varnost m škoda, ki ste združeni a kužnimi boleznimi naših domačih živali iz vseh teh razlogov zahtevamo torej, aa aa j se rastegne kasea-ska mašcita tndi aa nase oairr si-vali in da naj ne <*tane omejena zgolj na plemenito divjačiao in na ■trer prav oknane rike. K one no pa moramo ie karati, da se načrt žali bog tudi pri tem kaznivem dejanju m mogel isogniti nepotreknem u ao-aavljnajau Tudi ta nedoMatek s,- h«, de moral odpraviti. € s) lanterna) ajama /OPOIN fam • s • Velecenjeni gospod urednik! Tako sem shujšal, odkar sem venam tarijancc.ua se ie komaj držim pokonci in se že n>no bojim, da me bo do ]HK.Iali po kolinsko cikorijo k Svetemu Križu, če ne dobimo kmalu argentinskega u>esa Ljubljanskega |»a že ne jem več. Prvič je predrago, drugič pa tako neaaanaoko preluk ujano in obsrrizeno od podajan, ki **■ •lrsajo po ljubljanskih ledenicah. «la •r ****** raakeniu poštenemu človeku gabiti. Da se mrežna morajo sprav iti ravno ua led! Kadar sedaj jem slado led v »Vnionu«. ga vselej p«>scbej natanko preišče m. če ni v njem kakega »blagega« spoaaiaa na tiste brihtne glad s v ke ... I lovek res že ne ve. kaj bi naj jr-del! Mena. kakor rečeno, absolutno ne. solate, krompirja, fižola, kislih kumar sem ae pa preo h jedel ao sitega. Zadnjo soboto sem si kotel enkrat TZ bo rnor- Pa vragvedi. kaj je anf Ko grem po cesti proti delikatesni trgovini — zvečer je kilo — pa sa»liš»m za seboj: »Rib nikar!- Kdo mi more hraniti,« si mislimJn stopam n. ■«■• Kar mi zopet udari iz tropa ljudi na uho: »Rib nikar! En teden zapora. Kaj. da bi dobil zaradi rib en teden zapora, ne kos!« Vrnil sem se. V Ljubljani je v teh resnih časih vse mogoče, ni ae šaliti. Gotovo aa ta var-. r;i>]i kojer*' Kant. pa- zi se. da te ne zamehurijo. Ce ima človek smolo, tako hitro pam! mnila. rdečelaska. Janko je nemirno stal ob poste-bolnice, stal sedaj na eni. aedaj na nogi in si r nenadni zadregi m* I jal brke. Kaj bo aedaj!« mu je nelo in ^rriznil se je v ustnico. Ženske ao zlezle. Prišlo jc nenadoma, nisem še pithla na to!« je šepetala bolnica. Pustita jo pri miru; ni jc treba K mučiti a pmnamui čebljanjem«, ic mnila jezno gospa Lena, idoča mimo poateljc in ne Ha bi se ozrla na M no Mrak je nastal. 2eri*k« mirno kvačkaie dal>. Trebar ^ hodil ms zamišljen pa svoji sr»bici gorimkd. Mina pa je nepremično ležala v p^»-ftelji. V njeni glavi so «c podile mi-sli. druga za drugo. Zmjslila se tudi na smrt. Jasen ji je bil brc neb /»mi U»j med njo in otrokom, katere ga pričakuje. Slutila je strašne bo leči ne pon^la tMrr>k hoče živet . P , če prav bi ugonobil n>» samo P-mmi ac jo je polotil smrten strnh. V po lan njah je blodila \ v* hkmskih prostre rih Pov sod blato, pogreza nje. <*l*vit 1 r\ i. Bilo jo je tako strah, da je zakričala holeati; vadigujoča roke jc tavala po neznani opolzki mehkoti vse. 7 m mena in pojemajoča . .. Odprla je oči. na nnzi je žalostno brlela petrolejka in ženske r spodnjih krilih so »tale- "kolo postelje. Sedla je. V lezi se in Uidi mirna!* je prigovarjala Pučanova. Nežika ji jc popravljala odejo pri nogah in bila vsm usmiljena. Mini je zaigral tedaj nejasen smeh okoli usten, gledala jc t široko odprtimi očmi po sobi, kot bi nekoga iskala. Trebar je tedaj »Ione! v svoji sobi pri odprtem oknu in pazil cigareto. _, veaeije, ko bodo na danknk, ki poi ni jo svet, plesale razne atvarice balet. Krek pa baje hiti pisati nove ža-toigre, burke in igrokaze, ki jih ho Lampe k uglaabil. Repertoar bo zrlo zanimiv Poleg Mlinov pod zemljo* pridejo ua vrsto se Mlini i a r*apo< in -Mlini u a paro«. In |»otem: Spremeiijeiijc Iartovke v zolc-stangl,« anodejanka. r.lija v gorečem avtomobilu,« eno«lejaiika. M.vi/es. veleturiat ua gori Sinaj, t-iunle ja nka. \'->V IVi.i-aj /uiolgra v 14 dejanji L. Izmed of»er. ki ;se ho«io |iele v prvi sesoai, mi je znana samo »Vol-kiHlIakoM- rvanj« . velika romantična o i »era v H dejanjih. Avtorji jamčijo, da se ne bo nih-«-» p«»buji»al. Saj veste: »Bolje bi nT u bilo. «la bi >♦ mu obesil mlinski ka-iiien ua v !<»t In oni s*> ravnajo Kar se ola*šan.ia mlinskih kam n .s na vrat tiče, omenim, da bi bilo a;« Opatijo tu.li U>lje, ko bi prišlo to v uumIo m hi >e v morje potopili vsi tisti grdi ogrski čifuti, ki ae šopirijo ob sinji Adriji. Z iianHlmm |m»zdravom! N a f e k. Zftza ja^o^a«kih fctaifajtfc \abilo na drnstreni shod Zve/e jugoslovanskih železničarjev k h. 41 v limalianskem Jfumi v acaaliar 2. oktobra ob 2. DatVMI RED s 1. Nagovor drl^ata centrale Z J. Ž. 2. Poročilo iz Prage. 3. Volitev pripravljalnega odbora za podružnico. 4 Sluča n mr Mat iiiuietasskii zelKiiiinw" Dnevne vesti. Kranjski dc/e|ni zb«*r —• torej anine v >re«k». Jm •">. i. m. Deželni (hJUt j** membi /♦• \-e pripravil, »ta sf»rav i |w» zel ji niini>tra ihrtla eim-|T«j |mnI -frebo m»v i ljubljanski tut in novi volilni re«l. (ilede ii"|N»tr- \e ljubljanske^.! . paua in razpusta o',, sveta aa čaje, na rloze na-padnopapreflni iM>^lan- : nujen pred-log, o katerion s*« bo mai Ha vnela velika in zanimiva debata. ^ Sklieanje državnega zbora. Kakor ;.'foea olomuško glasilo dr. Hrui»ano\o. bo po sedanjih dis|»o/.i « ijai« ilr/.avni /JM^r *kli<*an med 4. in 7. novembrom. tMerreh hisrhe Rumlschau opis, ki izhaja pravzaprav na državne -ir< «• n v katerem se zr-ealijV» na/i r; in te/ifjV* u;ijm»>roi]a.j nejših krogov, speeijaltto onih. ki m zbirajo okoli prestolonaslednika. \" t« ;ii listu i-iM' n. pr. politični pregled tisti l,eo|M»ld baron i hlume<-k> . ki j* \ |tnu«'sii hrvaško srl»ske ko alinj** |»roti Kriedjnngii igral !ak<> n» vlogo in ki v (Kt. Rum) an konsekventno ščuje z«»|a»r gimlni i m V te m listu je iz.M'l /opei n \<<- /♦■m deiiiincijurijski spi^. ki in.a tia s»'bi znake, da je bil inspiri-raa i/ ministrstva zunanjih del. V lem i i^opi>u s4- tmli parlamentarizem - -tematicno \ ni«"* devlje. Šc \ it k u / i!tu' lo -septembra je izš«*l tak elatiek. da vra je parlament sisti* matično prezirajo«"-! baron Hietvrlh lahko \ese|. kajti v tem članku s»» doka/uje, ira narodmadni mir, to se pravi, naj reši narodnost-no vprašanj*- s ailo. č«"i. da h*» to v \ s*«k»'m -lučaju nemštvn v korist, k»»r rešitv«* neinštva v Avstriji ni pričakovati *h! parlamenta, nego !*a-mo rnl krone. T>elbriiek hoče. na kratko, naj krona prelomi ustavo ia s silo ustvari tako organizacijo posamični b narodov, da bo konec nacijonal-nim nasprotjem. V ta namen predla ga. naj se napravijo za vse narode narodni katastri, naj se vsakemu narodi: da lastna narodna organizacija in naj vsak narod sam na svoje stroške skrbi za svoje kulturne potrebščine. V teh konkretnih p logi h pruskega profesorja se vidi, dn avstrijskih razmer le ne posna ia da ae Ga ki an pa Delbrnckovem naavctu rešiti, bi te kmalu pokazalo, da s tem ni nič pomagano in da ni konec narodnostnih nasprotij. To pa izMtega pnprostega razloga, ker z uredbo jezikovnega in šolskega vprašanja ni aa reaeno ssas^s^mrsko vpraša a je, ki igra dandanes tudi v avstrijskih na-eijonaluih bojih največjo vlogo Del-bruckov članek je vsekako vcleanačl-len pojav, sosebno, ker je izšel v naj-oficijozaejšeni lista. V tem članku v idimo na eni strani pruski vpliv na avstrijske notranje razmere, na drugi strani pa »|»oznauio raspoloženje a \ >t rij>kiii »nlločilnih krogov. + Idrijski mladiai pišejo v svojem ljubljanskem glasilu, da idrijska napredna društva o čemer »►odo >♦> govorili. Na to pisanje samo bledeče: Naravnost im|M*rt ilieutnn je, da si ujmjo ljudje, ki so cele počitnice leiiuharili, ki «lalje ali sploh uis«i člani naprednih društev, ali če so. ne plačujejo članarine, sploh zapisati le eno heeedo o idrijskih naprednih društvih. Je pač značilno za to najnovejšo mladinsko strujo držati roke križem, pa zabavljati vsevprek. — Svetujemo jim, prodno prično pisariti o idrijskih naprednih društvih, naj se le|>o j>omenijo o svojih organizacijah in organizatorjih! -h »Sloveneeva« skrb za narodna) mejo in C. M. D. je naravnost ganljiva, toda le na jeziku njegovih |ioevdo-rodoljul>ov in v peresih uredniških kulijev, v >rcii4in v dejanjih, posebno pa pri mošnjah se ta skrb redno neha. Nedavno se je tak rodoljub« zgraža! v Slovencu«, da ustanavlja nemški šulferajn v St. Ijcnartu v Slov. goricah otroški vrtec ter |hiv prašuje. kje je neki Ciril-Merodova družba* Zakaj pa ne vpra- sa veiMiar pr ii*-m svetu t Straža", ki se sem klerikal- za edino rešiteljica Slo-(,'iril - Metodove družbe se >l»omnijo klerikalni gospodje le tedaj, kadar jim začno nemški prote-»tantje mešati račune, sicer pa ra jejo proti družbi huje kot proti hrez-versko - j»rot»»stantovskiin nemškim l»ojnim društvom Slidmarki in Sehulvereinu«. Naj bodo brezdomo-vinski psev'do-rodf»ljiThi prepričan i. da vrši Ciril-Metodova družba brez njih in tudi proti njihovi škodoželjnosti svojo domovinsko dolžn«< vestno in nepristransko, kjer jo pro-r-ijo pomoči in kolikor ji sploh dopuščajo od klerikalcev odpovedana >re*ls*ya. Irružha polajra slovenski javno-* \ -ako leto ja^ne obračune in proračun^ o vseh svojih dob in izdatkih ter se v tem ravno razlikuje od klerikalnih organizacij. Iz t »h obračunov in proračunov y;a tudi lahko vsak i»oštenjak razvidi, da ne »redi družba razne Rereete. Pre-korške. Štihlerje. liejr» in Jrutr- slične kapaeite*. Vp -trani 10. lansk«-I ilanee laliko vidijo, da je uradniško osobje C M. D. veljalo 37211 K. kar znaša /a osebo 744 K na leto ali *J K na dan. Kadi bi ]>oznali pri klerikalnih koritih ljudi, ki hi kot študirani delali za *J K na dan. Kar pa tiče obeh potovalnih učiteljev, je plača ravnotam izkazana ter smo radovedni, ali ho našla Slov. Straža kaj prida moč za tako plač*). Uspehi zadnjih let so pripisovati v prvi vrsti i»otovalnima učiteljema. Ko so v ■ ■ruzbi gospodarili klerikalci, v ta-1 ratni solzavi slogi, pravzaprav klerikalnem absolutizmu niso dohodki dosegli niti f*0.000 K. lani na so napredni Slovenci vkljnh klerikalni t on j i zbrali nad 1^7.01)0 K. Od lanske do letošnje glavne skupščine se je ustanovilo toliko novih podružnic, da se je število Članov pomnožilo sko-tai za -VlOO. Tn to boli zelene »avist-neže T»ri Slovencu«. Glede g. >*tib-lerja t>a lvodi Slovencu^ i>ovedano. da ima kot član vodstva pri C. M. TV te dobrote, da *it mora vsako vožnjo iz Celja k sejam v Ljubljano plačati iz svojega žepa. ker med odborniki C. M. D. in med klerikalnimi zavodi je ravno ta razlika, da pri naši šolski družbi delajo vsi odborniki brez vinarja plače, pač pa žrtvujejo iz last nega žepa. i loči m poznajo klertkalei le korita. Radovedni smo. ali dobi »Slov Straža« potovalnega učitelja, ki bo živel od zraka in božje besede, vozil pa se bo z Elijevim ognjenim vozom brezplačno. Sicer pa lahko obrnemo kopje ter še vprašamo: Zakaj mora rediti deželni odbor razne T^ampete. Jarce in Pegane. zakaj Katoliška tiskarna razne ("Vee. A*efete, Moškeree in Terseglave. zakaj Ljudska po#H>jilniea. Gospodarska zveza itd. celo vrsto uradnikov? Ali bi ne bilo bolje in plemen i te je poslati ta denar obmejnim Slovencem f -J- Palam na Koroškem. Ko je zaradi gospodarskega poloma na Koroškem nastal vihar, tedaj so klerikalci ponovno razglasili, da bo duhovščina plačala vaa škodo. Izkazalo ac je kmalu, da je bila to velika far-barija in drugega nič. Duhovščina ne bo nič plačala. Panmilla je pač, aaj as na premoženje raznih samostanov najame potrebni denar, a to ponudbo jcjakko *^ >J j^e- Taka po- nudbe je seveda lahko staviti, saj ae ni bati, da bi bilo res treba kaj plačati. V koroškem deželnem zboru je že tudi deželni predsednik barou Hein pojasnil, da ni mogoče dovoliti obremenitve samostanskih premoženj, ker temu nasprotuje zakon. Z duhovniško pomočjo torej ni nič. Prefrigani pa so ti klerikalci, kar »e da! 4- Deželna razstava istrska ima strahovito velik deficit. Menda znaša kar pol milijona kron. Ni čuda, tla je Lahom tesno pri srcu in da bi radi na vsak način dosegli, da jim ta primanjkljaj plačajo davkoplačevalci. Slovani naj plačajo irredentovske demonjstraeije. Pri tej priliki bodi omenjeno, da je »Arniee Zeitung šele zdaj spoznala pravi značaj isti ske deželne razstav e. V zadnji števil ki »Armee Zeitung« je članek, ki ostro prijema razstavo, češ, da je irredeutovska. protiavst rijska demonstracija. No, Slovani nismo poklicani za kontrolorje Lahov in nji hovega patrijotiznia in zato nas pušča jadikovanje »Armee Zeitung« popolnoma hladme. Konstatiramo samo, da odobrava »Armee Zeitung . da se Slovani niso udeležili razstav; . Upamo, da bo šla »Armee Zeitini^ še dalje in pripoznala, da imajo Slovani prav, da nečejo plačati deficita te razstave. Poštne razmere na Kranjskem. V naši ljubi Avstriji je morda ni kronovine, ki bi bila glede poštnih zvez tako zanemarjena, kakor je Kranjska. V tem je posebno žalostno ob gorenjski progi državne železnice ter ob progi južne železnice Ljubljana - Zidan most. \>černi in jutranji vlaki so posebno glede časopisja in sodnih vlog, kakor tudi glede trgovske korespondence silne važnosti, pa vendar nima gorenjski večerni vlak poštne ambulance. Kakor pa je urejeno na progi Ljubljana - Zidan most, to pa je sploh pod vsako kritiko. Tako se ua pr. v Litiji, ki je sedež c. kr. sodišča, c. kr. okrajni g i glavarstva, kjer so tovarne i. t. d., pri jutranjem vlaku ne oddaja jutranja pošta. Stvari, ki si jih dal v Ljubljani ponoči od 12. ure na pošto, ue dospo v Litijo zjutraj, marveč, čujte in strmite — šele isti dan opo-ludne ali pa celo ob 4. popoludne!! Kako more Litija trpeti tako poštno zvezo, nam je neumevno, iu čudimo se. da se občina ne pobriga za jutranjo poštno zvezo, ko je vendar od kolodvora oddaljena le mačji skok. Ako se odda časopisje ob 1/43. v Ljubljani na pošto za jutranji vlak v Litijo, zavozijo je v Zidan most in sto-prav s prihodnjim vlakom vrnejo nazaj v Litijo. To so zares krasne razmere! — Iz šolske službe na Štajerskem. Na izpraznjeno nadučiteljsko mesto v Dobrni je imenovan za su-plenta učitelj Leskovar. Imenovarii a*o: učiteljski kandndat .1. Zagožen za suplenta na Dobrni: učiteljska kar-didatinja Frančiška Levstik za BU-plentinjo v Teharjih na mesto bolne učiteljice Kosi: za supleutinjo v Gvi-žah gdč. Lilek; za supleutinjo v Lju-bečni Viktorija Zorer, doslej suplen tinja pri Sv. Jederti v laškem okraju. — Šolskim občinam Pirešica in Galicija se je dovolilo preložiti velik" počitnice od 1. avgusta na 1. oktober. — Zavetišče nravnosti in morale. Prejeli smo naslednje pisanje: V večerni izdaji »Slov. Naroda« z dne 27. septembra 1910 št. 308 nrJeeeena je bila med Dnevnimi vestmi pod za-glavjem: »Zavetišče nravnosti in morale« nastopna notica: »Na Sv. Petra cesti je trgovec Podboj, ki ima pod svojo streho klerikalno posojilnico in klerikalno »izobraževalno« društvo. Trgovec Podlioj je vnet klerikalec in gotovo tudi visoko spoštuje kaplana Petriča, ki ima v »izobraževalnem« društvu prvo besedo, ali vzlic temu ne mara več izobraževalnega društva trpeti v svoji hiši. ^Izobraževanje« po raznih zofah je namreč zadobilo tak obseg, da tega Podboj kar ne more več gledati in je vsled tega društvu prostore odpovedal. No, ker je sedaj stvar prišla v »Slov. Narod« bo kaplan že pritisnil in morda se mu posreči izposlovati. da bo društvo še nadalje ostalo v svojih sedanjih prostorih, ki so jako pripravni za »izobraževanje« po zofah. Upamo, da te naše vrstice kaplana Petriča kot voditelja društva ne bodo preveč bolele, in da jih bo lag-lje prenesel, kakor je nekdo prenesel pozdrave štepanjevaških remeljev.« Na podlagi § 19. tisk. zakona zahtevam, da priobčite nastopni popravek: Ni res, da ne maram več izobraževalnega društva trpeti v svoji hiši; ni res, da je »izobraževanje« po raznih zofah zadobilo tak obseg, da tega kar ne morem več gledati, in tudi ni rez, da sem vsled tega društvu prostore odpovedal. Nasprotno je res, da imam izobraževalno društvo prav rad v svoji hiši, da meni o »izobraževanju« po raznih zofah ni ničesar znanega in da vsled tega nisem imel vzroka društvu prostore odpovedati. — V Ljubljani, dno 29. sept. 1910. — Ivan Podboj, trgovec. Sv. Petra centa. — Op. nzmi.: Torej aa Je izpolni- ■ 1o, kar «mo v svoji notici že t naprej povedali- Kaplan je pritisnil in Podboj se je vdal. rbonji gospod Ivan Podboj. Zdaj je moral preklicati cela to, kar je sam pripovedoval, rakaj naša notica je bila vpisana po tem, kar je g. Podboj sam povedal. Niče-pa ve vsa šentpeterska cesta, kako izobraževanje se goji v društvu, ki je ima zdaj gospod Podboj naenkrat prav rad. — Iz sri^ajesosske slatke. Sa državni gimnaziji v Kranju razpisano anplentsko mesto za klasično filologijo se je podelilo ab*olv i ranemu učiteljskemu kandidatu r'ranu Kmetu. — Poroka. Ime 5. i. m. *e poroci gospod Konrad H a z I. prokurist e. kr priv predilnega zavotla t ge**pr-dieno Adelo plem. Fedrigonr, hčerjo g- podpolkovnika pl. Fedrigo nijn. Piriar. Ime 26. septembra i .-ečer je bil začel goreti komolec posestnika l-anceta Koželja v Tacnu. Ogenj so še pravočasno opazili te«* ga hitro nc-gasili. Kočelju bi kilo pogorelo in žito in bi bil imel prav ekodo. ker ni nič zavarovan. Kraajska pod minira fk P. tk javlja, da zapre Prešernovo kočo* na Stolu dne 9. oktobra, ter vabi pla ninee. da pobite pri tej priliki na BtoL Novice iz Mirte na Dnsenjske«. Setlaj pa mirenski gostilničarji - pozor? Dobili smo novega nolieijske-gs stražnika, dobroznanega Antona Kocijančiča, ki rs» dnevi stmg** pa/i kot polir pri zidarjih, ki tzdelnjejc nove stopnice pri cerkvi. Xaj nt s* 7gradi1e ali ne. nikoli ni nikogar \ pi a* al za dovoljenja in bo sopet aa milost ali nemilost napravit cerkvi f%»lg. katerega ramio morati m* 's predloži cerkveni račun, katerega inenda dosedaj nikoli ni. Pred krat kim so bili povabljeni požarni hrambo vei tnkaj*njega društva na večer ker je bil dragi dan imendan načel nika. Pri tej priliki jim je daroval načelnik četrt bi. prva. To pa seveda ni bilo všeč našemu Kocijančiču, največjemu ~>vražniku pot srne hrambe Takoj drugi dan ibil je rav- e**«ti in gh*l kaj ^koflova • »hlasti doti« če I n t k a pozi k u na večer ii«» prepir Ravna izgledn svojih i»r česna bo lahko laail okrajni ilmenrja. aa >e. čes. da ga igrala načelni -m. Tako izpul- pop I »o s potom ik?n isrijacije Res. pravi Kristusov namestnik! Zato ima pa • edno toliko dela s sodnijo. Kako je priljubljen pri -vojih faranih. nam l»rirajo prizori, ki se vrše ^ *ak dan Tako je šel dne 23. septembra ob 4. vaški načelnik s štirimi pričami k Kocijančiča i a je zahteval od n jeca izjavo, katero je že enkrat izročil vaškemu načelniku glede vaškega prn-j»;on. katerega si pri last a je * n. Prišli so popolnoma mirno in dostojno* Totfta Tone je udrihal in tolkel v *\ . ji sveti jezi po mizi in upil. da izjav* ».ploh ne da. na kar so možje mimo in tiho odšli- Toda v aedetjo zjutra? na prižaieL tedaj je kila šele vojsk s. I pil in jokal je. da še žive rabeljni ki so križali Kristana in da boe« j', p^-daj *e njega Ljudje so se preplašeni »pogledovali. kaj da misli, nato *e je pa »mejala skoro vsa cerkev. Tona Koeijnnčie. oni pri vami ran i rabeljni. kakor »i jih imenoval z leee. si bn>« že poiskali praviet- in v idVli bodo. če 1-» *inel v«ak pravandraui pop • ddajat i in to celo s priznuee.Ti so vse pošteno plačali, kar so kupili, toda •ia *o privniidrali. si pa ne postijo • ■a itati od nikogar, najmanj pa orf f^be. Sicer so te pa že privandmnei in mkeljni izročili krvnika, ki te bo naučil olike in poučil, da je leca za besedo hošjo. ne pa za politiko, /a zmerjanj* in za oblaja nje Sieer pa upamo, da te w-«Jaj škof po no v«* m pa fiene\em etiiktu prestavi ali pa. da te upokoji, saj drugam ne snsnaui! S sih stii«> pa. da -o sklenili faraai. ako ne greš slepa, te bodem«; pa odgnali - r-.oM-j*» Rima. kajti tvoje zadnje i~dtu>onje tudi še m pozabljeni*' I a Saša rje te * nam poroča Ime II. septembra je bil javno tma leee Josip L* r k i č, kar je f uranom Josip l'rnšč sadi mirno r • v**jem saaVežu. poslušajoč Za meno vonja Andrejeka, župnika v fjm.tr-eti. ki je na leei samo politiziral ia I olitev oaaanjeval ia aa božjo besedo n* čisto nosa bil. kar je sploh navada pri kraajskik duhovnikih. Kar aa-t-nkrat za a pije ras leeo aa mimo no-^In^joeega- pred lee« > -tlečega msv in: »Ti Vrbič. ksj «e smeješ « al m te. tam to vrata, pa pojdi v en S \a to je ubogi Vrbie same sramota nmrnds omedlel in obsedel. Ne vemo, kako bo ta žalitev *odnijsko iztekla. Ta presneti AndejeVk. kaj si že vse upu z doanaeini počenjati Mislimo, da mu bo dr. Slane že pristrigel pe- ruti, da ne bo JstPaB žalil dotičuega moža, katerega, in is mnogo drugih, ne bo več videl v cerkvi. Le počakaj. Andrejček, ta bomo že naučili olike! Več Smarjetčanov. Na d rt* > al realki v MHJl deluje let«>s z ravnateljem vred deset def i -nitivnih učnih moči. trije supleati in en učitelj za pripravljalni rnzred. — V n« državno gimnazijo v Kranju premeščenega prof. dr. Josipa Meneeja js imenovan za mi plen ta dr. Nikolaj O m e r s a. Klerikalni teroristi. Tudi profesor Kožuh v Celju se je klerikalnim kori fe jam grozovito /amen I Na zadnjem občnem zboru celjske Za družne ivese je bil izvoljen ceh, / ( njenega II podpre*ls*amiha To pa trobilu duhovnika Ksrsor a niksk«? ni prav. sata udari krepko z loparjem po njem. Pravi, da je tlo venah s » *!To liberalizma in da gleda vsakega profesorja sumljivo, ki se brati z liberalci. Ca bi list rekel, aa je ljudstvo sito rasnih sv etohlinski'i 'arizejev m bresvereev po farovzih. pa bi £tsto pravo sadri. Tudi res, da gledajo kmetje post rs ni razne duhovnike, o katerih js vsakdo eisejen, da je njihov bog '•uh in da je njihov ediai ^ etu - nživaaje. Kar se vsaja poklica je pa prof. Kosah izvršuje kanj kor marsikak božji klerikalci odločevali na Spodnjem Štajerskem, potem nt as dali slovenskim profesorjem čutiti svoja — ka roliško pe*t. klerikalni h ujak s M. »Katoli k st Straža« se zaletava v nadu. i te *.a Firkamajerja v Framu. ker »e js •ml aa zadnjem smnassn absi a esij--*e Zadružne zveze voliti v * * T.» je res nekaj gr rsmJ| --s «*T'?efj*ka nara se drzne i- IŠMCnastva v ^>HMm«tr»»i ijenje kakega kaplan v' Na vezala s ^akirn paatarjem?*0 ko bi t Vozen ia živel!« Kaj vraga bi *>rJ. ako bi še živel!? Pa bi menda \ eadar ne postil revolurijonarskeaja Pirkmaverjn sežgali aa grmadi!T In •vek. ki je a s piani bedarija v »Stra- kona?« Prav i. čisto Kako prijatelj kršcan js tvoje štifelpmar« storiti kako stvar br»-z ..•planovegn dovoljenja. Kajti kar paragraf« «* pa čistu pravilno zaključuje »Immv *kic nssa svoja nšssavje, ko pravi: Pmmcani naj primerno izrabijo to ejstvo!« De, tako se gorori no kana-iška, Nadučitelj Pirkmajer je bil iz •Ijea v nadz- r-'\ o celjske Zadružna * eze. zato pa, Prairratii. a •jevab-i katoliške vere. ki so na .leto nadoksii — ssznsnsm »sne* izide v Celju prva številk. Nudsteirisehe \ ol I nem oziru fivea in se ho za vi 'lsrodni s| štajerskem. List se ko boril proti sela j vladajoči oboli nemški in neni -kuharski kliki v Celju. Mar »oru. ituju. Ormožu. Brežicah ia dragih • i^kutarskih trgih, ki neče .vet; mira t slovenskim prebiva N v..... r id tegi v< likega p ker ho lahko tudi višje kroge .sfse-.ral nepri*trsii*ko . nsnsir / -ati na -»T |t ' ti o vtikal. Izjava. Na sni mmnšanj o«l -tra -'aršev ^»Ukih otrok gl<* *i K je podarila Štajerska hmnilnien šolski kuhinji v petrov-«-ah, izjavlja pod-pmsai. aa dosedaj kot voditelj šolska f. nje m *h| Nt.ij* r-»k« hritniliieM nikoli atč sprejel in tudi v zai -oI kuhinji ni nobeno prejšnje loto zabeležen sprejem tega denarja, dasi drug I -l»rotniki to), kuhinje navedeni Soiake veatstvo Petrovem, dne ^pten.Ora 1S»10 Kruat Slan«. i>a*i »' .'•■<. > oditel i - »1. kuhinie. Ssnrt aa iistsalifcess tim. Iz Ms • ibom poroeajV.: V četrtek oh štirih a ko i prioi peat■ i v Lik mj nso*.ij«' Iti-trisa pri Limhuši. se js < e»! jTletni. samski dninar Frsne Uanoer iz I^ažaice na * • Kaiinei ih i»ri>la varnostn* naprava pred lo-k omot ivo ter ga vrgla s tako silo se* ilerir metrov dsleč. ds je obležal Jl\ m i sta mrtev. Odnesli so ga v limbn-ško mHvasnico. Vzrok samomora ni znan. I pokojen je / današnjim dnevom predstojnik grsške vseučilišče knjižniee vladni tvetnik dr. Anton Tli zlate poroke. Sm)QO, nj|f| Mozirjem šteje komaj ."sel duš, a t » tako krepke in čile, da »dave letos trije t»ari zlsto poroko Ti s<»: Jože in Lucija Vsvber. Oašpar in Li*a Ore-ffnre n Blsi ter Marija I^e*kovš^k Svoicga mana zastrupila Po*.-t nik Josip Zlof r H rast ju blizu js psi Jelšah js ža dlje časa žival s svojo ženo v neposebno prijateljskih odnoaajih Bil je sicer preje zelo priden delavce, zadnji ras se je pa vedno bolj udajal pijaci To spremembo je zakrivila Zlofova žena, ki se je začela pet»tril da sta >«• mož in zena večkrat |»r> t< oavaln llil je na \adno v>*dej um »ep«*!!. k»*r je prišel ženi na pomoč njen tjunt • .i s. m •l«*godkoin so otroci videli >katljico z beluc prai-koin. na skatljici je hila na-! kana mrtvaška glava Ljuhisaec Marij* Zlof }e kmalu na t-, prodal svoje posestvo ter odšel s Ameriko. Ker je Zlofova večkrat rekla, da l#o -pratila svojega moža izpod nog, as t. dni njegovo truplo izkopali. Zdravniška preiskava je dognala, da je bil Zlof v resniei zastrupljen. Marijo Zlof mi (»dgnali v za|*»re *> M-k»-ga s«, dišča. tkavetaika aretirali. V Gradcu so na poziv državnega pravdnistva včeraj aretirali odvetnica dr tiottfricda Mol da ter ga izročili deželnemu anunuru Zi*per njega laaln uvedli ka zemtko preisksre ua podlagi S§ in 197. kaz sak. Ipouev er)enjc in goljufija) Ta aretacija vzbuja i*» ,-el. n, Uraden velikansko senzacijo. \ lioriei aretirali goljufa. \ n. kem hotelu \ ti«*rici aret rali aa v no zahtev anjc sodišču v Pli-t*.M»-tnega Izidor ia Hohauserja iz Galicije ia sicer zaradi goljuf Na te so ga odgnali v Ptaberk. I »n..,t ..k. >sti j so našli v Gorici ob ulici Novega mosta pr« t ^. . : tam kjer kopljejo pesek. V obeh so bili soaje še aaseo «»hranjeni. Ko so s« dotaknili okostja, se je zdrobilo Tan ..sob dobivajo večkrat kako okostje, in sicer jako staro. Zato se ugiba kaj bi se bilo tam godilo: ali so to es> jaški skeleti ali pa je morda Soča pri kakih velikih poplav ih pred stoletji tje zanesla trupla. Issor na cesti. V noči od 2X na M. t. m. oa našli blizu vasi Pobri na cesti, ki vodi iz Kasta ve v Matulje. nsmnmaika Jožefa K začetkoma se je mislilo, da se j«* Ku t« sam usmrtit, toda zdravniki so pri raztelešen ju dognali, da ga je nefain aklal. Na vratu je imel globoko ra-**rej mu je pa storile«- vrgel ka v glavo, da se je onesvestil. C) szantleu ni sledu: tudi ne vedo za vj rok zločinu. Vokuaaka afer« v Pulju. Iz Tr sta nun ob vesta jo: Listi so pisali, da -ta bila v Pulju aretirana radi v, >tM nek Ambrozič in Heidenl >r. Kakor se slika ta dejanski stan t.- afer«* od po|Mt]n«una m jne in zanT|»ne sirani tržaški Filimsttiu. se je ta amirva odigrala ki je sotrudnik lista v Pulju in ob • nem tu. ► * r s. ga Pic rolo«, se je podal v artiljerijska rav-r.ateljstvo puljskfgs arz» nala po na-rr»«'il i Piccols . da bi >e informira I .n • novem aeroplanu, ki se grad, inenjenem ravnateljstvu po na iv jiiega ministrstva za avstrij-bt ;a>k** nam* ne Te informaeij«-ime! pot« m -|M.r<.čiti - Piccolu \mbro7ie ne zna d zato vzel s se-* ii«1i }}> idenhot*>r.<,.'< in Heinflenhofer sta oziroma legitimaci 1. izdane od ar/»-povf-listva. Ambrožie ie šel "j kakor časnikar po nalogu svoje-- i !«•♦;« n z vstopnico srzenalskega l>oveljstva k artiljerijsk«%mu ravna teljstvn. da bi tam «»ele«|al dotični ;ieroplan in ootem <\ ten« |w>ročai svo-«iioi ♦ l1'- artilj« rijskem rav na i»-ljstvu *ta naletela na prostovoljca Mikola ter mu povedala, da bi si ra-'ia za twrr»«'iIo v Pic«*olo« aeroplan gledala. in ga zato prosila, da nat o'os rsrkaže letalni stroj. Kako in Ttavedcni prostovoljec tej prošnji ustregel in kako ju je odpravil, sedaj še ni znano. Pač pa je znano, da je vojaška obla- adila celo zadev.i 9L ssm)ssjibra državnemu pravdni* štvu v Kovinju. ki je takoj nato fMlredibi ar«>ta«,ijo \mhio/jća in Hei-denhoferja To hi bil torej fakt. na podlagi katerega se je izvršila ta aretacija. Te informseije je spreiela tržaška »Edin«»st« iz zelo /aupn«»ga in zanesljiv*»ga vira in i»o tej informa c i J t bi s«, dalo -k b pati. komega poveljstva. korm» poveljstvo je z današnjim •tnevoin premeščeno iz Zadra v Th\-brovnik. ISt.offe ton risala je bilo ns Reki že ukreanih na parni k »Zichv«, ko je prišlo obvestilo, da je francoska vla-t.a zarasli kolere na Ogrskem prersi-vedala p i srnin je ogrskih nridUkne »\«-r pa men«*a !»ro nemško, je men« l»oj \ arzena! Ona. Aml • stop v a na Francosko Ogrski trgovci, ki so morali fižol izkrcati, imajo škode okoli 100.000 K. — Letošnja pobija lov ne bo dosti prida, vsaj tako zatrjujejo možje, ki to reč poznajo iz svoje dolgoletne skušnje. Zima in pomlad sta bile precej ugodne, vendar zaroda je le malo, ker sta žir in želod le slabo in samo po nekod i obrodila; žival je slutila, da bi se mladiči le težko preživljali. Vr Gorjaneih, ribniških in kočevskih hribih, kjer so lesniki srednje «i«.hro obrodili, je nekaj polhov, a r nikaki primeri z lanskim letom. Stra stni polharji so se sicer že pričeli pri prav I jati na polšjo lov, toda ne o bela jo si kdo ve kakšnih uspehov. Ne kaj pa jim pri tem vendarle ostane: i»p na boljšo polšjo lov drugo jesen. Lhktroradiograf »Ideal«, zraven glavne poste ima od sobote. «lne 1 oktobra do torka, dne 4. oktobra sledeči spored: Zgodba kruha - -dinaiiii. »Izviren posnetek.) Lov na tjulnje v Avstraliji. (Naraven posnetek J Ljubezen in ljubosumnost. 'Drama.) Roman strastnosti. I Komično i Pristanišče v Volendamu na Nizozemskem. (Naraven posnetek.« Milo imam v očeh. f Komično. \ Za- 1 dnja predstava -^e ob lepem vremenu v rši na prostem. Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in polu 9.* Faust. Ali sem ljubljen? (Komično.) Vsak torek in petek od 6. do 10. sodeluje si. »Slovenska Filharmonija«. Požar. Gasil to in reševal m» društvo bilo je včeraj zvečer obveiissje ♦elefonično in p*- s«relu z Grada o požaru na Barju Takoj se odpelje prvi tren pod poveljstvom v.-žhaiea I>axa. Gorel je koaolee. napolnjen s senom. Prišedši na liee mesta videlo *e Je. da l«ode delo zelo otezkočeno radi pomanjkanja vode Napeljati se je moralo cevi čez 700 m da!eč do nekega jarka, naaar se je začelo šele gašenje. V n» varnosti j#- bila nekaj metrov oddaljena šupa s senom, a vzlie veliki n nesnosni vr« »čini so vzstravali gasil-ei na slamnati strehi ter tolkli iskre, ki so padale s pr - - - Ko je bili van nevsrnost odstranjenjs. odšlo je iruštvo ter pustilo -tražo za vsak slu-eaj. Koaolee je last ge. Ahlin p. d. Svečar in je bil zaneten. kakor te oVv-aszsrvs. vsled maščevanja. Dotični •-.iimljenee bil je tudi takoj na licu mesta aretiran. Omeniti se mora -da je neki zlikovce prerezal cevi v temi. med delovanjem društva, ter so m morale z drugimi namestiti. Na li-•e mesta prišel je tudi društveni naravni k dr. Bergman in komisar .ančigaj. Tajski promet \ Ljubljani. ••a septembra je prišlo v Ljubljano '.3 tujcev — 1376 manj nego prejšnji mesec in 83 več kakor lani mese-5fj septembra, Na>tanils pa m ji 1 -jofelu Tnion 1363. Slon 12f»1. Llovd <*,76. Malic 31«. Cesar avstrijski Wk% Ilirija 291. Južni kolodvor 271. Tratnik 2:W). Štrukelj \99. Tivoli 167. Ba-> arski dvor 10fi .n v ostalih gostilnah in prenočišče h 1412 tujcev. — Bil pa jih je > Kranjsk«*ga 1291. z Dtim-1042. iz slovenskih dežel 1219. iz ie/rl češke krone 313. iz drugili avstrijskih dežel 1181, iz Ogrskega 173, Hrvaške in Slavonije 355. iz H -ne in Hercegovine š3, iz Nemčije -o. i/ Italije 233. 17 Rusije 14. i? A trli je 7.iz Franciji 27. iz balkanskih dr-av 128. iz Romunije 2. iz drugih evropskih dežel 157. iz Severne Amerike 13. 1/ ostale Amerike 2 in i/ Afrike. V7.1 je in Avstralije 7 tujcev. Kolo ukradla sfa predvčerajšnjem 17 veze Pred škofijo št. 19 sla bogi ssna l>eopold Jereb in Peter Strniša ter ga hotela prodati pri mehaniku Jožetu Pleškotu na Viču. Ker je bilo kolo vredno še do 2«>0 K. dati sta ira hotela ]>a za 50 K. se je Pleškotu stvar zdela sumljiva Sedel je na kolo ter rekel prodajalcema, da gre denar menjat, a se je odpeljal po orožnika. K.» princ nazaj, sta jo bila /.« oba popihala. Nista pa ušla usodi. Kajti /e dtuiri dan -e ju izsledili v \ odinatn ter aretovali in izročili rinem 11 sodišču. Kolo je bilo last po. iirja Frančiška Dolničarja, ki je -tlobil že nazaj. Jereb je zelo nevaren 1at ter je bil že občutno jiredkaz.no-van. Ns polieijskih oglasih je razstavljena občinstvu na vpogled slika po-nočnega vtihotaperi Ivana Slabeta. ki se ie. kakor smo 7.0 obširnejšo poro-1 ali. v Ljubljani in okolici vtihotai>-ljal v stanovanja in kradel, kar mu prišlo pod roko. Niti pri jvoliciji. n:ti pri sodišču noče povedati, kje je sta-noval Ker je pa to za preiskavo velikega pomena, naj si pa občinstvi ogleda in kdor bi vedel kake tozadevne podatke, naj jih izvoli nemudoma sporočiti pri mestni j>olieiji ali pa pri preiskovalnem sodniku. Izkaz posredovalnice slovenskega trgov*Ke*a ^rfl*lVJI »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: 1 kontorist. ? potnika. 13 pomočnikov mešane stro-Ve. 3 pomočniki manufakturne stro ke! 6 pomočnikov špeeerijake stroke. 1 pomočnik galanterijske stroke. 2 kontoritdinji. 3 prodajalke, 14 učencev, 2 učenki. Službe i*če: 2 knjigovodja. 4 kontoristi. 2 poslovodja. 3 potniki. 18 pomočnikov mešane stroke, 8 pomočnikov žeWninskc stroke, 10 pomočnikov manufakturne stroke, 7 pomočnikov špecerijske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 5 kontori6tinj. 6 blagajn i-čar k, 7 prodajalk, 7 učencev, 5 učenk. — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za drmge pa proti mali odškodnini. I radne vesti. Dne 28. oktobra bo pri okrsjnem sodišču v Radovljici dražba zemljišča vi. št. 368 k. o. Že leče, obstoječe iz vile »Straža« in 4 zemljiških parcel. Zemliiš«"*e je «-enje-no 17.982 K. Najmanjši ponude^ znaša 11.998 K. Narodna o&ramfta. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal gospod veletržec IVrdan v Ljubljani zopet 1500 kron od prodanih družbenih vžigalic. — Gosp. trgovski not rudnik v Mariboru. Alojzij Brcu-čič, je sortiral rsbljene poštne znamke in tako lepo urejene v številu 2400 komadov poslal naši družbi. Iskrena hvala!__ Društvena naznanila. Plesne vaje pevskesra društva »Slavce« prično jutri, v nedeljo ob popoldne v društvenih prostorih v Xa rodnem domu- . Gospića m je potrebno, da se izkažejo z vabili. G<-spodom se posebnih vabil ne vpoš in so tem potom vabljeni, ter dobro došli. — V nedeljo, dne 16. oktobra bode društveni pevski večer v restavracijskih prostorih >Xarodnega doma" s prav zanimivim sporedom. Pevski del bode obsegal le Jenkove >kladbe. »Slavčeve« plesne vaje in društveni pevski večeri so bili vsak; leto priljubljeni, vsled tega jih bode društvo tudi v tekočem jesenskem in zimskem času redno prirejalo. Sabljaški klub akad. fer. dri; ✓Sava« ima svoje ustanovno posvetovanje v ponedeljek, dne 3. oktobra ob pol 9. zvečer v »Xarodni kavarni«. Gg. starejšine in člane društva vabi k vstopu v sablja>ki klub — društveni odbor. Sokolski telovadni odsek v Mostah pri Ljubljani priredi vinsko trgatev v nedeljo, dne 2. oktobra v obširnih prostorih go Zveze nižjcavstrijskil lovskih in kinologičnib društev« na I hi naju. Tekma se vrši dne 9. oktobra t. 1. v loviščih ljubljanskega lov skega kluba ?>Save«: Domžale. Dra gomlje in Depalavas. Odhod iz Ljubljane z državnega kolodvora ob 7*2^ zjutraj: sestanek v Domžalah v rr stavraciji >na Pošti« ob 8 * 30 dopoldne. Navodila za tekmovalce se ra: pošljejo pravočasno. Za udeležb tekme je plačati najkasneje pričo* kom tekme v roke prirediteljev, ali pa j^o nnkaznici na Slovensko lovsko društvo« edino pristojbino "> K. Tekmovalci morajo prinesti s sob' puške s potrebnim strelivom, ker bodo na zahtevo sodnikov, morali tud: streljati. Tekma je odprta za v-streljat i-Tekma je odprta za vse j»n-me frmačev in za vse pse,ne samo jise. ki so last društvenih članov. Prav tako se k tekmi vabijo vsi lovci in prijatelji lova. brez razlike na rodnosti. Opoldne se vrši skupni obf v Domžalah ^na Pošti«. Popoldne tekma nadaljuje. Darila se razd zvečer. Povratek v Ljubljano ob ' zvečer. Občni zbor podravske podružnice »Presvete« se je vršil v sobota-dne 24. septembra 1910 v »Narodnem domu < v Mariboru. Razen narodno-radikalnih starejšin, je pokazala mariborska inteligenca svoje zaniman.v za podružnico s svojo odsotnostjo, tako, kakor pri uar. - obrambui ank? ti. ki se je vršila isti dan. — Načelnik, med. Toplak, je podal sjpsssaS podatke o delovanju podružnice v t IffOO 10, nato pa so poročali pes* mezni odborniki. — Glavno delo Si bile priprave za že omenjeno, kras*" 1 uspelo anketo, ki š0 gotovo obron sadove. Podružnica je po informacijah češke šolske družbe > Komenskr-ga na Dunaju storila važne ukrep'1 v prid slovenskega šolstva v Mariboru in v bližnji okolici; da se uresničijo, je odvisno le še od raznih či-niteljev, zlasti od naše šolske družb*-— Ustanovili sta se dve novi knjižnici, v Negovi pri Radgoni, ter v Stoprcih j>ri Rogatcu, ena se je V:} izpopolnila, tako da upravlja sedaj podružnica 16 knjižnic po 80—250 knjig (o, ki so last osrednjega dr* štva, ter 11 svojih). V pretekli zir1 je začela tudi z razpošiljanjem pr** " tnnega časopisja v bližnjo mari'H>r' sko okolico; kljub raznim težkoč:'-31 je razposlala blizu 1200 številk, js hotela t odi navezati tesnejše stike z očiteljtsvom *vojeaja okoliša, ki bi lahko pssmaamlo slasni pri ustanavljanju in oskrbovanju knjižnic, le škoda, da tkat o brez uspeha. - - Dohodkov js bilo 27:1 K U6 vin., izdatkov 166 K 16 via.. tako da znaša prebitek 106 K 90 vin. _ Glavni vir dohodkov so podpore de-nsrnih zavodov in posameznikov, Žal. da je tu pohvalno omeniti le dar 50 K posojilnice r Mariboru, edine ira zavoda, ki se je odzval prošnji za podporo. Po predlaganem absolu toriju staremu odboru, je bil izvoljen sledeči novi od bo* načelnik med. Brune u Weixl. podnačelnik vat. Fr. Ks. Zavrnik. tajnik inr. Avg. Reisman. blagajnik med T. Novak, knjižničar iur. Ferdo Dobrave. pr~ glednika med. Fr. Toplak in fornat. Vojteh Koprivnik. Novi načelnik je podal načrt dela v bodočem letu, ter poudarjal zlasti izobraževalno delo med Ijud^voni in dijaštvora samim s predavanji in sestanki Naša javnost bi se naj pač za gotovo korist m delovanje podravske podružnice -Prosvete« bolje zanimala, nego dosedaj. Nujno so potrebni prispevki v knjigah, zlasti pa v denarju, če se naj razširi dosedanje del >. ter naj uresničijo načrti, ki še čakajo rešitve Našlo- podružnice je: Maribor, j-Narodni dom-. Prosita. Sb deželno g! eda t išče Ivsii smo ze opetovano, oa oooi >io-\.»i»#id ljubljansko slovensko gleda w»-*h»vfnsko narodno gledali* šre, ki je objemaj ves slovenski nav / isto živo ljubeznijo, z istim piamtečim zanimanjem in z ista vztrajno požrtvovalnostjo, s katero m njo Cehi praško -Narodni dt- ~* \ a liste! Vsi dobri Slovenci izkazu-« naj našemu gledališču z na jo bil-«im t>« večanjem svojo ljubezen in onjenost do slovenske dra matičinog i. Zaman je ves napor ■m edali^kega vodstva in zaman vsa ;:.\">t osobja. ako nima krepke • rnbe v občinstvu vseh vrst in velik » gle- * j« v. K»T imamo le et išče. irera gojiti to v ■ i razine* a jšo m najmlajšo. irags trk«', literarna, umetniška in sen-ZiM-na. te;i*ralnoefektna dela.»kratka: razn . - :» pertoire. kajti ifle*lai:šče želi pritegniti k pose-t-< Ta i i j-'\ *-ga hrama tndi one »slej še niso imeli smisla i at-k«» umetnost, ter jim Bil-_ - - primerne njihovi :>er- A t'lili razvajenem r»ku*u bo \ ndst vo čim bolje ustreči .on/arjalo najboljša, najf:-- rna in dr. - - - * r. . ne h»» :»*^-kei , da! -ka blagajna^ Izogibalo se lm srS-daiišče pač banalnosti ni in ra/j /opirala vrata. O mer i kav itn •fr r, :ti ** zk*>krvnim godrnjavim n*> ust reže nihče, in g!»«la i i***- jih ne bo niti iz-izpr^ohrniti. fikusi »i terorizirati se - fflavao je. da pridi naš* mu gledališča stalna pav ia / a ju *kols4ao in gmotno pod« i »• kier ne doseienio vanj gmot -is v bilanei svojega ejfcs-e* \ «ako e-<»t«»t i kovanje hrer-in ne«miselno. Z idejalniiui l«odjetju. ki je daaes še v odvisno od gssotue za* mbe, m moćno v kruto peoaaični *eei ni kak i h uspe kov. Ho~ «iUl«* et dulee veleva. aV* b*»lj !.-va to interes našega gb-da-/~»v^lajn>f» se čisto trena, da .-!•>#* gle«iaiišee * leže I no. sipdno-* irn« zabavišče, ki asom im-*ti -J je med najvišjo inteligenco, { de I a vri in najskromnejšimi asa-Si /ona se otvori v našem gleda'i-kakor se spodobi s izvir-\enskim delom blagopokoj i i^ieta. poštenjaka. Antona Med Ia. ki je v mlad.h le tik naznii letos aiarea v Turjaku. Tragedija ' if ijzann poaverioči. da je kil r*j-Medved prožet z jsuroslovaasko ter da je ob lOftietniei Ilirije al za cilji nekdanjih Ilire-v. -del jo popoludne ob 3. se n prizori ga litemrnn drama najslavnejše ■ rn*ga nemškega dramatika rh. liauptmaaaa. misterij pat v nanaša poetsko dela ino in otroško duš*,. V njej igrata avai vlogi gdč- W i n t r o v a in g- Xa to burka »V civile«, r pa se uprizori velika sloven-—ra Btdfiha Smetane. Da I i bor«. — V torek se pri-v on -lavo **0l goflu Njegovega v a drugič opera »Ikalibor« ■ iajnslna predstava \ • >k se igra Lengvelova iililist na iz japonskega življenja Taj-Prva novu opereta bo Le- nsvo že zabesssili vest, aa ko Turčija vsled posredovanja Rusija in v sporazumu z Avstro-tsgrsko, Italijo in Bolgarsko odstopils Crui nwi sandžak Novipaaar. Sedaj pise w tmm M>i-slu tudi polslužheni »Ce-tinjski Vijčanik« Bel gradska Politika« pa jav Ija da krotijo po Crni gori razglednice, na katerih se nah.na gv-ografsea karta bodoče Crne gore. • a gora obsega po teh kartah sandžak Nori pazar. Peć in Prizren, s u-. nekatera dalmatinska pristani ečn in dober del Hercegovine. Lepo bi to pač bilo, ako bi se <*Yns gora ^rm-kira potom tako povečala, toda dvomimo, da >e bo to sploh kdaj zgodilo. Ittftstrukeija * • rn.»gorske oarlassentnf Srbski listi javljajo, da «o 15 poslancev, pristašev Lazara M ljusko v te a v »kt^ber^keni /a-eda Bat črPi«gor^kega kabineta iap e • Instrukcijo proti \ ladi dr. Tonmano vaša. Obstruirali bodo baje za to. ker js v Tom s novice \ kabinet \.>topil Marko Gjukanovie. ki ga ohd4>lzu j^jo, da je pri zgradbi \ ladnegd doma J1 i ^r.l ver tisoč j»er|»erJ«-v t «*e kislini, b » najmlajša kralje •a tudi glede ohstrukeije konkurirala z drugimi evropskimi državami. kjer is zda v na poznajo to iiarlanienv tarno sfiecijaliteto. Za kaj je ostal A rani tik v šef pravoMsija aa Hrvaškem r Be lgra -vrho je posredoval pri predsedniku stola sedmorice, bivšem banu dr Rakodczaju. Ta je z vso odločnostjo odbil banovo namero ter zagrozil da bo sel takoj k v iadar-ju se pritožit, ako To m ase v ič imenuje \raniekega za podpredsednika sed-rice. Vzrok odpora dr. a\akodezay-ja proti iiacn<>\anju Araniekepa je l»aje ta. K bil Rakodczav pred- sednik zaarreb. sodišča. A rame k i pa podrejeni Mradmk. ^ odaeijo je zakrivil vodja pomožnih urad«-* Ko ao ga prijeli, je izja-da on ni ničesar poneveril. mar- uradnikom. PokazeTje tudTod^dotič-nih uradnikov podpirane pobo»niee. Med temi pr»b«itnieami se je nahajala . pobotnica sedanjega oddelnega pre«istojnika za pravr^r»dje. Ara-niekega. Dr. Rakodczav je vodjo pomožnih uradov odpustil iz službe, de-frsvdirano >voto pa piacal iz svojega ieriG. Evo. za to ne nv r*» Aranicki po*:ati podpredsednik najvišjega sodišča na Hrvaškem, pač pa še naanv lje lahko ostane «ef pravosodja! K- k.i - itbrina razstava v Smedere^ u se i4\«.n v ponedeljek, - hi ■ ?:t7*'3 n U. • r.-ijala samo teden dni. m «e zaključi r pn-netHijek lO. oktobra Razstavo l*o oarasju otvori I am kralj Peter, ki se pripelje s pum ikoni v Sm#-d*»revo v poi?edeljek dopr.ludn^ Pn zatv nt\i raz- a- n pn konjakih dirkah ka navsoe :ias,ledaik krs T*»vič Al^ksandVr i rnogoe«kl po*laaik ^ Be|-gradn. V najkrajše as eaau se o-nr.je v fV grad n #-rnogr.r*ko posla? -t\o. Za ;» siaaika so imenovan. krb»»ks v|so\a \<\f% bosta h'ij» storili Rusija ia Italija gb*de črnogv»rskih poslanstev v p.tr^-gradu in Rizaa. %fera radi igralai*-* v Vami. >- fijska ^Rjee- javlja, da je Ven e i n e r . ki je hotel v Vami eansv •i gralnaeo po r ser Ca ene v M< n * -hi. podkupil samo v Vami te |^ osebe: P. Pejčovas SAJM lavi, K i i o v a a HJsI levi. Žida <. o 1 H s t e i a a s MMO in Karam i h a j Jo vaz le% i. Kakor se \ idi. je Nemec razprdagal z ogromnimi sv otami. Se ena škaudi|o»ns afera na njnagarskruj - fijska »Večerna Po-.„ r #J > ^vojer-asno .|oh»*i la vlsds r/W)000 levov zs |ioilpi»ro iiiaaesfasvskim l>egnneetn O«I te sr«dc je dobil "rflbor samo IfiiMSI b*v .v, \ se drugo pa so razdelili med l^gunee irndniki ministrstva not rajih del i in sieer tako. da se je največ prijelo njihovih prstov. Tudi v tej aferi as je ze uvedla preiskala. Po sHraiskcn sveti. Puljaki na Psuaaaj^keai. Pa- inaajt^* koreiipoaai'ansi vfartaais as pritožuje, da je peišla v panlsunjil. petih nteseeih v fioljske roke r hie-ziji 7. na i ■kadn ii Pruskem 0, xia zahoilnem IVu-kem in n^ P«»-.ruskem |ios«sie\. Nplaun» jc prišlo r poljsko lasi isnulje % sti 17 aa 16 milijonov V Drssdaniii začne L izhajati poljski list, namen je s Poljskom, ki ftivs aa Ssaunsanknsa, s naslovom »Sssy«. List bo iskajal dvakrat msscčuo, urejava! ga kc H, lam-d vsak L Nussška sreassaa. Gnaaaiiski I »oljski liat I^t-.n- porsea ob priliki svojega peLaajsLietnaga obstoja, da so imeli njegovi mdakeijski člsrn tekom te*.«* čas;! iiajiuanj ste- procusov ih! strani neu.ške v lade. in ds »«> brli le nekateri uredniki oproščeni V le-ku desetih let so bili uredniki lasi* — a propos — buržuaznr^a Lurta obsojeni na pet n i»ol leta ia na iisoas m tisoče k run denarnih gian ,u andiifs str(s>kov — Med ruske delaire t l rsls ec bodo razdelila leinljiies. aUatko pa hedelsko ministrstvo >« naaVala is dumo zakonski načrt, ns U4*rtagi ta terega na.i se med mojstre in deiarea v rudokopi h na Tralu pom**iele iea-Ijišea. in »jeer \ >em tistim, ki delajo državnih in pritaliuii idirauli. Razdeljevanje se bo vršilo po številu i\ t im Ntevilio i-a tt- rodbina, tem večje zemlji-« dobi r»»ame/.ui deli •»e moraj<< držati premerov z leta \*y*\\ . tvxia tudi «nlsk»»dovauje, katero i/idaea država possatnikom za raz-la^Mtev n-.r,, ...ii*. trjati normam omenjenega leta. Delavei ne bodo plaeah Oiikiipniiie. Razlastitev in razdelitev |N»sreduje drsava. Bazne stvari * Egiptovski Ledi\ odstavljen. Turška vlada uam»ia\a Ka odstaviti egiptovskega kedi^ a. da In in > - i p.»♦♦•m prisiliti An^le^ko, tla pri-pozna suverenitet » Turčije na«i ! .ciplom Hišna preiskala pri general.i. Pri generalma.jorju T'hču v Varšavi i« izvršil preiskovalni sodtnk i'--nenkov ob navzočnosti « polieij>ki"n ura/luikov hišno preiskavo. sk>dnik je zaplenil vaj p>.-m in opisov. Tihotapi*! z mesom. N'a rusko nemški meji se .je zadnji ea> razvil ? živahno tihotapstvo z mesom. Zadnji •eden je bilo aretovanih okrog 100 tihotapcev. Ruska vlada je izdala zelo stroge odredbe proti tihotapstvu Span*ki polii i^t ta Portugalska. Republikanska ideja dobiva na Portugalskem vedno ve«"- ta!. Zda.l opasa se na deželi vladi nevarno republikansko giban Te. Policija zapleni v^ak dan več orožja in bomb, kljub temu so republikanski agitatorji nepr»"»'ano na delu. Portugalska vlada se je odloeila. da pokliče na |tr»moč izkušenega- ^nanekega po-lieijskega oficirja, ki bo reformiral službo tajne pedicije. * Postave za ločitev zakona. V Zedinj^niii državah ima vsaka država drugačen zakon o lo*r\i zakona. Z«laj se je pričela agitaeija. da bi se u-t\aril enoten zakon za v s*- države, ali za celo držav. Statistika je dognala, ds je v Zediujenih držav ah največ lašnane zakona Nov i /akon o kurit vi zakona koda ločno naštel vse vzroke, pod katerimi *e lahko doseže !• ta pa se ne K de lahko kaj vse ljubezen stri. V I »r m je /ivi I 1!iftetni kmečki iT la-den \ndrej Szartmar^ v divjem sak<- u - 1 »detno heerjo soseda Ra Ko se je poznalo, da bo past s -la d.-kle mati. jo je ««e \ zel ns svoj sjssn. Mladenič je zahteval, da ma oee izroči hčer nazaj. -ar pa ta ni bolel storiti Ljubilo*«- je nato |»o-tegnil revolver, n-trebl dekleta in i • - i •-•♦» nato pa samega *e b Dvanajst let ti.«« sestra nesreenega dekleta, ki je videla ta je vsled -trahu po-'a1a 0 fb»j i mlinskim ksleassm. t ud ne sanke so prišli1 v glavo nem k um p o t - ni k« pl S*-hro«lerja pri nekem I« \4»»m bataljonu. \" blizini tir..--Ireerena t«ri Ber^linu j več mlinov na veter. Poroetiik Sehroder je «»kle ■•ti. fla bo skoeil »»kozi veterniee. ko !>o kolo v teku Poročnik se je res za anal med vetemiee. to#la tega ue Ho nikdar več storil, ksjti kol« ga je zagnalo ka1 ."»*» korako\ v-tran. kjer je takoi mrtev obležal. Po ovinkih. Gospa soproga ji1 rabila nov klobuk. Toda od svojega moža ni bilo lahko kaj takega dobiti. Zato „ prn-ela stvar na dipbmiati-čen naein. l*rosila ga je. naj ji kupi novo obb1 ^Mj.roiz .ie -kleni! roki nad glavo: Kje naj pač ob teh liu dih ea^ih vzamem denarja za novo obbd.o? \i mogoče! K večjem par čevljev mi pa klobuk 11 pa še lahko dovolim.« — Z navidezno resignaei y> je ona odvrnila: > No. potem se nt oru m »c* raavtvoljiti. Potem mi kupu« vsaj nov klobuk.« In oba sta lula teto zadovoljna! * Časnikarji v nevarnsntl. Povodom zadnjih nemirov v severnem delu Berolina. v predmestju Moabit, so bili štirje angleški r-asnikarj: v veliki nevamoati, da jih ne posekajo divji pulisnili Časnikarji sa imali svoj WOT policijo in delavstvom, krat pa zakriči nek nek aso* v czvilu, najkrz «ietekliv: »Tu aciat Tu mlart-tejT V lasu tranetkn ss js zakadilo proti caaaikarjam šest policistov, ki s» takoj zaaali udrihati po njih s sabijano. Ouauikarji so kričsli. ds so za stopni ki sna>škegs časopis js, p* U> vss ni aiC pseaasjaio. Ce bi ne bih basali, ki jih bili policisti pobili. ~ i.asjnkaon l-aarrvsneti je odsekal po-lie:-. iiiisrtiuu aa desni rotu. ♦ Velika umrl ji rast dojancev v ▲airrtkl. V /arin^h štirih mesecih je amrijnost Xrok v Zedmjenib drza New Yurku, groso-v mesecu juliju js umrlo v Nevv Yor-atarih manj kot eno i prejšnjim letom * je sle vil«, smrtnih ______to /a odstotkov fta |iu issjsu c*o številke, ki jih izka £^k> ^ Mflsmeapoiia V tem uit-sta a« )e p*-uinošilo število UUirlili otres v rneueeu maju za 40 in v nie htu juniju za 100 odstotkov. Po v prečno ni jo pomnoži !u v vseh Ze-drnjenib državah število umrlih otrok v meaveii maju za 25. v mesecu juniju za 41 odstotkov. Z oziroin na te grome itevilke jo odredil državni zdravstveni urad v Xew Yor-ku otMi-n. poizvedbe glede življen ekih pogojev po newyorških stano vanjih. Pri tem se je več odliei zdravnikov izjavilo, da bi bili lah k-; od petih umrlih otr< k lahko rešeni štirje, ako bi bili imeli zadostne hrano in boljšo zdravniške oskrbo * Nenavadna m"sna hrana. ^' Afriki eenijo mes<, ]»ovodnesjn konja kakor posebno izborno sladčieo;začara svojega lova je bivši ameriški pr»-dsedn r. Roi &ev eli imel ] croston p priliko d m -e je prepričal O dobrot; in tečnosti tega mesa. Dorasel veliki povodni konj daje toliko mesa, da zamore nahraniti ž njim 900 oseb: debele plasti masti jw.fl kožo te 'ži vali slovejo kakor najbolja, najtee-neja n najčisteja živalska mast. kar >e jih v obče pozna. Na Rtu dobre nade solijo, sušijo in prodajajo meso povodneara konja ter je jedo kakor delikateso. Dobro in • - . bi se zamoglo dobiti od beleara rinocerosc, ako bi jih gojili, kar bi se dalo lahko doseči. Ta živalska vrsta polagoma izumira. No, ker je v južni Ameriki velikanskih zemljišč na razpolaganje, moglo bi se belega rinoeerosa v velik* m šieviln brez velikega truda vzgajati v teh krajih. S tem bi ohranila na življenju tudi ta vrsta živali, a človek bi dobival od nje ceno in dobro meso. Poleg tega beli ri-uoeeros ni najmanje nevaren. \ Avstraliji jedo meso kengurua. Posebno ugaja neka mala posebna vrsta kengurua. Meso te živali se je zelo hitt( udomačilo tudi na Angleškem in ga tam sladkosnedeži zelo ljubijo. Na koliko načinov se more spreminjati .-na brana, kanejo najbolje tropski kraji, kjer mnogi narodi jedo tak > brano, ki bi se ji udil Amerika- ee ali Kvropejec. V Indiji velja me-- opiee kakor p -ni slad- iea; opi-( o imajo tak« v časti, da se pri -vesnih prilikah tudi druga jedila garnira jo z « pičjimi glavami. Buri cenijo levje meso kakor naj bol jo brano: - bno radi i maji na sloagrvo meso ki ne bi -lo Kvropejcem nikakor v tek. ker je žilavo kakor mehka .i \ntilopino meso ima okns ka-kor meso ^rne. a tudi ir.e- • i>re T dobro in po^bno tečno. Mnogo ne-običneja je brana, od i ivali. ki jo vži vajo prebival* na Filipinab. kjer jedo tudi kobilice in druge žuželke. Tigra jedo v Indiji ne le radi točnosti mesa. ampak tudi zato. da vsled vzi-vanja tigrovoga mesa p stanejo zelc močni in hrabri. In tudi netopirji i gaja) • nekim narodom. Filipinei jih jedo kak r delikateso in tako tudi mnogi drugi oh jen t sk i narodi. \ gornjem Kgiptu in v Siamu prodajajo krokodilovo meso, a na San Do-mingo in v nekih delih srednje Amerike e«»niio posebno na go>t ijah pra-/• nega ali kuiiine^a aligatorja. Znano je. da K ta.iei jedo k u ščariee. Sea soma s. je razvila izvozna trgov ina s kuščarn-anji in vsako let i pošiljajo v velikih množinah osušene k u ščariee bra, kajti državni ikor bo sklican iM na petek, dne 4. novembra. v Ameriko, kjer jih zelo radi kupujejo. sladkosnedeži Kopajte jutranjo izdajo ..Slovenskega Naroda". Telefonska h \m]mi\ POTOfllfl Mialstrski svet. 1. oktobra Ministrski svet ima danes popoldne sejo. Dnnaj, 1. oktobra. Delegaciji bode ta koj po novem letu zopet sklicani, da dovolite proračun za leto 1911. Deselut skaH In driavni zbor. Dunaj, 1. oktobra. Deaelni zbori i bodo sborovali s a m o do 31- okto- Duasj, 1. oktobra. Zanimanja vzbuja poročilo »Frankfurter Zei-tung« o razponi med nemškimi krščanskimi socijalci v Avstriji. Ena skupina je za primer je z vsemi meščanskimi strankami in za prijaznejše stališče napram Židom in Madžarom, da bi se mogle osredotočiti vse moči proti socijalnim demokratom. Tej skupini propada tudi župan dr. \eumayr, ki je zaradi tega sel sedaj v Budimpešto. Druga skupina pa hoče, naj se ohranijo tradicije Luegerjeve politike in naj se zlasti nadaljuje boj proti Madžarom, oes, če bi se ta boj opustil, bi bil prestolonaslednik užaljen. Aehrenthal v Turinu. Dunaj, I. oktobra. Včeraj zvečer jt bil na čast ministru grofu Aehren-thalu slavnostni dine, pri katerem pa ni bila izročena nobena napitnica. Opaža, se zelo, da razen oficijelnih in ofieijoznih listov časopisi le malo ali nič ne pišejo o tem sestanku. Roparski umor bankirja. Fraga, 1. oktobra. V zadevi umora bankirja K i s e h a policija ni do včeraj zvečer izsledila nikakega sledu za morilci. Preiskava se vrši tudi v train-vojašnici, ker so tudi vojaki te vojašnice na sumu. da so izvršili umor. Dunajski župan v Budimpešti. Budimpešta, 1. oktobra. Dunajski župan dr. Xeumayer in podžii-an Hoff sta prišla sem. Obiskala sta budimpeštanskega župana in poljedelskega ministra. Govorili so največ o argentinskem mesu. Rumunsko - turška zveza. Bukarešt, 1. oktobra. Časopis »Epoea" napada pariški časopis »Ma-tin«, dolžeč ga, da je hotel od turške vlade izsiliti 10 milijonov kron, da bi j-odpiral turško prizadevanje za najetje velikega posojila v Parizu, a ker se »Matinu« to ni posrečilo, je iznašel bajko o turško - romunski zvezi. Tudi drugi vladni listi napadajo »Matin«, češ. da je z vestjo o turško - rumunski zvezi mistificiral vso Kvropo. Bolgarska armada. Pariz, 1. oktobra. »Matin« javlja iz Sofije, da je vojni minister naročil vse potrebno za izpopolnitev armado in da bo narodno sobranje v ta namen dovolilo 50 milijonov frankov. Grška in Turčija. Monakovo. 1. oktobra. »Miinehe-ner Neueste Naehrichten« javljajo, da je Francija poslala Grški vojni načrt, kako bi najlaglje in najhitreje premagala Turčijo. Bistvo načrta ie, naj Grška zapre Egejsko morje in zasede turške otoke. Izgredi v Berolinu. F. — Bero lin, 1. oktobra. Včeraj je bilo v mestu mirno. V Moabitu so neprestano patrulirale silne policijske patrule. Pogled na Moabit je tak. kakor da bi se bila tam izvojevala kaka bitka. Včeraj ponoči je policija razrušila neko zborovanje anarhistov. Oh 1'2. uri so udrli uniformirani policaji v dotično gostilno in 30 kriminalnih uradnikov. Anarlisti so pričeli vpiti in nastala je bitka, pn kateri so bili skoraj vsi anarhisti težko ali lahko ranjeni. Polovico jih je policija aretirala, polovico jih je zbežalo. Berolin. 1. oktobra. Nemiri v Moabitu so prenehali. Minolo noč se je sicer tudi primerilo nekaj spopadov, ali nihče ni bil ranjen in nihče aretiran. Popoludne je bila aretirana neka ženska, ki je obdolžena, da je policijskemu oficirju zagnala gorečo petrolejko v obraz. Berolin. 1. oktobra, V zadevi ranjenih angleških žurnalistov je angleško poslaništvo že interveniralo pri vladi. I staja na Kitajskem. Novi .lork. 1. oktobra. Kitajski poslanik je obvestil ameriško vlado, da se pripravlja na Kitajskem nova ustaja bokserjev, in da so vsi tujci v nevarnosti. Posebna ameriška eska-dra je že na potu na Kitajsko in vojaštvo na Filipinab pripravljeno za > se slučaje. Kolera. Ostrogon, 1. oktobra. Neki otrok je tu za kolero umrl, neki pek pa obolel. Mohač. 1. oktobra. Tu je zopet ena oseba za kolero umrla. Osek, 1. oktobra. Preiskava je dognala, da je umrli Kranjc imel azijatsko kolero.Tudi v Zemunu se je primeril slučaj kolere. Naš dunajski urednik dr. Albert Kramer stanuje VII/2, Lcrckcnfelderstrasse Nr. la, 1, 11/18, ter szed 6. do 7. popoldne v vseh lista se zadevajočik zadevah na razpolago. Med 1. do pes X pipiliai ia & ee pol 12. zvečer telefon št. M£M loeal in iatemrkaa. mni ■ Na poti med Sevnico in je v nedeljo, 25. septembra .J:;: \' Itt MU demraice in 37 E dem tria. Po*trni najditelj naj se proti na-radi rzias: pri orofn postaji Radot. 3J0O Hi s 4 stanovanji = --5 s* e> prod f\. M«vi DSut It U9 pri MaMJaai. iMIJiiii planino MOsni m vogalu vbod ssaanl Damske čepke, perilo vseh vrst, razso modno blago itd. se kupi na t iitje pri tvrdki m stanovanje c?a m ena ssfea s kuhinjo Poandbe na upravo »S'ov. N; pod „staaov&Jiie IDO." se taka j sare) mata pri r.: ;c':: - $izj3kii, Volosko-Dpatije. sU ■ ie rabljene, kapi v vsaki množini ]. Razborick, Šsurtna pri Sitiji. bral iifes n Mi Edini gosposki mestni živci- V prvi %Titi s« skrb' :j dobro vzgojo in pouk gojencev, ki obisku>jo fori*k* c kr. oodnjt Sprejemaio .n poacnjeio $e tudi privatne. Občevalm jezik v zavodu je nemški ra ceielni jeziki. Lcaa zrlo lepa iu kraj zdrav. Hrana izvrstra. Haaaaistvs strreo Sereje-~ajo se ie učenci iz tcljiih krogov. Pensioo ♦j K. — Natancneja pojasnili cae Uradna dovođena, te 19 let o^ta« leci najsUr&jsa ljubljanska :i !i siđi Gs Flux Gosposka uiica štev. G, i-»Ce asjfsa: .ias^c m fssfsske Bera*. Sarajevo, Osasj. f£aca 3S s* SS kam »a. isdi k I — 2 i 5 G. F. i j r a s e k, nun ki LjssJjssi, Sv. Petra cesta st. 62 a. L naastr. S 1. noveanTtMB pa na Mjuski cevi š:. 13. kjer pevec* svojo zalege. oročaio se Maoseji, = ^ oianini in marminmifi ne- " »- -ezni po Uobn kakovosti jHP^T i s^oo« » oonaau sestav rdi- .J45»)K vtič, harmoniji pa : 1» .< rtSe Vsa v to stroko iposnjnrs Mp.avila kakor tudi aglasevarje vseh siste-^-o^^avirjev ms^n^ po jako nizkih brez- atare klavirje v racan za najvišje csne. ***> pri njej kupi nov klavir. Za vsak pri mpt$ * upi ter instrument ;amei imenovani Ivi dna 1 let »Glasbeni Matici« m arafftn ■ zavodom ugtasuje klavirje ke-cesion raaa tvrdka i«r* II Proti iDuoiioIa is pili ::~ r-c ? ..w,t - - -j znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki iMU bLiLO i a o4straa?^ 1 stenisnica z aaveiTlem i krona. Deželna lekarna Milena Leusteka 01^:1 i O. kenomrana in znana MM „pri Foni" v hisi štev 394 v Idriji se vsled rodbinskih razmer Odda X sMIlUtSM vred tmfeSl V lakap. zakupnik prevzame z obrt oma in sem spaoaioćim rr^ntarjem tadi celo pred letom pen ItntnO hiš9 Izvzemši treh prostorov — %• najnas. Vsi prostori v I. in II nadstro^u so novo in najrno-derneSe meblovani ?n se deloma uporabljajo za prenoći>ia tujcev, deloma oddajo gospodom v najem Zakupniku tora i ni treba nikakršne oprave, marveč le kavcijo v visocini cnoletn* ^k^pmr.e ter za obrt potrebni kapital 289 Natančne-e v pisarni podpisanega notarja v Idziji, V Ameriko Is Kanado Cunard Line. ffesit&vs saata Stav. 1 r rase lo^c i»t«f t jaMlejsefa as«ts. Hrvaško. 22. fcbraana 1908. H Las; gospod lekarnar! • • , . p- ' rri / pa] lekt me wv izborno delajoče 1 vene, katera je nenrekosljivo sredstvo - r /..h. v»..? i: ; j a dlesn m stranka niuittiaiii sapo iz ast. Za -arjenje zob ta osveienje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaunnovic. kr poste niestar -K02 19IO Eazglas. 3307 C. kr. tosinčna tovarna w Ljubljani ra/p^uje za dobavo pohištva konkurenčno razpravo na dan 19. oktobra 1910. orr t za to dobavo morajo se najkasneje do 12. are clnpoldne : C kr. tobačni tovarni vposlati. _ Popolna vsebina razglasa, kateri se tu uradno lahko vpogleda, nahaja te »Laibacber Zeitung«. C. kr. tobadna tovarna, ■ Ultoma. 11 oktobra 1910. Carpbathia, 26. oktobra 191-^ S novembra 1910. hi UesrpssU: 1515 in najlepši parniki sveta. LusiUnia & oldtobfa. o.^novembra in 17. Mar *inu ^9. oktobra, 1"» n.-vcmbra. la decembra 10111 Mrjrsnila in rožne karte pri v Masiiaal, tliiaaksvi allse sssv. 15, poleg cerkve Srca Jezusovega. Vozna cena Trst-Nesr York lil razred K 180 ss a ar asi n oseka i aasnoa vred ia 100 K za Otroka pod lo len l davkom vred. I Edino j zastopstvo znanke g. i klavir Poizve se na Nc I 601/10/2 3304 Oklic. •k t. vi ttMlHu parcel St 774/1, 774/2, 774^3. 774 4 njiv 773 travnika, 775 vrta, 776 hise st. 18 v Zagoricah, 111, 112 njiva in travnika v kat. občini Želeče in 265 in 266 njive in travnika v kat. obč. Bled na licu mesta počen si pri parceli Štev. 774 1. — Izklicne cene znašajo 1 m 50 h do 5 K. Draibeni doto ji se vpogledajo pri podpisanem sodišču soba št. 29 med poslovnimi urami. L k. traja *Mm i Ei^tljid en. L dne 20. septembra 1910. Javna zahvala. Poc pihani 5/ ž trnjem j dol^ncsi, da se prezreno zahvaljujem gospedu dr. Jirfavridju J£usu zdravniku v Ljubljani, far me je ozdravil srčne vodenice dasi so mnogi — tudi v9*čcH — obupati nad 2 vsem spoštovanjem Jjogdan Oblak- Logatec, dre ^7.zzvte~:u tl?C. Edina slovenska kisla voda Izvrsten, skoro popolnoma nov gramofon se radi odpotovanja Več poizve na §t,4t LnnaMropfa. 3276 Trgovski pomočnik prost vojaščine, zmožen slov. in nem. jezika, spreten manufakturi t >, zmožen tudi knjigovodstva, teli kje v kaki večji manufakturni trgovini dO ki ti fJakka« — Naslov se prosi na I. F« Fostla§ernd Arnlnln. 3272 Gostilna se odda v najem. Kje, pove upravnistvo »Slovenskega Naroda«. 3262 In ne p« nizki ceni popolna lekarniška = == opmuo. Naslov pove upravnistvo »Slov. Naroda«. 3242 Mlss Fik. min H se vrneta z Angleškega dne 10. oktobra-Priglasovania se sprejemajo od 1L aktnkra dalje e Đ&lmntinevi ulici it- 7, H. nadstropje med 11. in 12. uro dopoldne ter mod 5. in 6. uro popoldne. 3337 Na izbiro pošilja resnim naročnikom je po zaravr.iikifc stroka vrni akik priznana med rajboljšimi planinskimi kislirri vodami, je izborno zdravilo za katare v grlu. pl uči h. želodcu in črevesib. za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah :n mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le i; bomo zdravilna, temveč ie tudi osvežujoča namizna kisla voda Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na higijenični razstavi ca Dunaju 1899 328S Narora se pn MkrbsiktTU TolstO- erike slatine, ? Ona tanj Ko . k r d mnogih zdravnikov priznano in odlikovano od tisoč priznanih pisem Samo pristno z zvezdno znamko 12 majhnih ali 6 dvoj-natih steklenic K 5—, 24 majhnih aii 12 dvojnatih steklenic K 850 franko pošilja edino izdelovalec lekarnar S. Zalsscer, Zvezdna lekarna, b. Tnala st- 27, Bosna. Za trdovratne želodčne bolexni in snntenja aeoSinve je najboljša želodčna sol „Stelia". - Skatljica K 1 , ♦> škatljic K 5— Obe sredstvi sta ljudski in domači zdravili in bi jih nc smelo manjkati v nobeni hiši, ker sta tudi znklad za zdrave. KIMTA i 3193 I Zaloga Pschovih koks. Kolesa sprejema v je v teku in trpezoosti ki izposojevanje koles, j Karel Camernik! osa 9.: loga V*Kk trboveljskega premoga Trboveljski premog v kosih (Stfkclckohle) in oreh ovni k (Nusskohle) se oddaja vsako množino od 50 klgr. naprej do celega vagona, isSotam se prodajajo tudi : briketi in razcepljeno tirmi : na sežaje ia metre. Vsaka množina bodisi premog, drva ali pa briketi se dostavlja franko na dom. Za mnogobrojna cenjena naročila se priporoča B odličnim spoštovanjem mana mco. Tato*« Jt 374. 48 ■J Prodajalka ▼esca taoveaakega 10 nemškega jezika, ki iaaa tudi veselje za trgovino mrle — Ftijazac ponudbe oa uprav »Slov, Naroda« pod mg*m*B_ fTOansf aata 32*>4 J-tonin tukaj. Jfloiniin" tam. povsod me isoejo, povsod me ljubijo. VII 424 MM Delniška druiba zdeuiesih pivsvaesn Žalac in Laski trg v Ljubljani, ^ največja slovenska pivovarna, priporoča svoja svetla in črna piva. J Ravnateljstvo v Laškem trgu. +\W SVETOVNOSLAVNI tvrdke Fratelli Branca v si a •Sm tal iaklfaaaa lastnice tajnosti e priprli:: |s aa|asp**aeiia želodčna grenčica Saatrpiihra * vsaki družini! — Sabiva se v Ljt'ji pj HT J. Buzzoltniju; Anton Staculu; slaščičarni Jak. Z ; Zamaške UM v t * - • a v It s umi prva praška ivemica platoviac ZUCKERMANN & LOBL Praga, PoHć itev. It, Ci noisšVi grah* ia traaao A>W Naatsaav inu v stap kartel at aaanje jldfKyu i lilo lastnega pridelka is inntas krtki Naročila se Uvriajcjo ca debelo a na dr oboo. Vzorci ea razpolago. Cantine Corazza Levade, Istra« Ceno češko posteljno perje! Benedikt Sach*el Lcbes 35. LJUBLJANSKI 4SES» Zl (UlftVIilS! IN PRUSVETD 0910). SSSSf— 4 psi ^o«elec *«M*au •> sasn pa« as osasac v avasaate tar staji vas Ista 1 I a h, sol tsss 4 K as a, astn lasa 1 I s a *c / • aaavatr: doza.« 11 S s« ta m lato **aaaoaaa&i mm * dota.o po as k. ei Todra Tijr% i .-.?»•* v Lrf^br:*^ lezli iiane. Gram matica, letteratura, sazione. 3074 tfmmjf^ Si comincia il L OtlGeTt. Dalmatinova ali ca S« priti, desno. Si dornanda dooo il 25. settembre. Smirnske imitacljske stenske preproge. Vinske sode nove iz klaoe :n žagane dorne&e ia slavonske avastoatec, tzpar^ene in ovio;ene, porabne takoj za vsako vino, prodaja zadruga Agro-Merkur ▼ LJnbl)anL Kupujte pri naredil tvrdki domači izdelek! in* UMETNA OtJOHLi kakor žlindro, kalijevo sol, kajnit, rudninski superfosfat naročite za po- m ia dansko gnojitev takoj pri zadrugi Agro-Merkur v Ljaslfani. c ;n kr d.orci dcfcas»tei| JAN KONRAD razpošiljainica v Mostu j49 < Češko). Glavni katalog s vec aeae 30M slikami na laktevo vsakoatmr greti* ia f*aako. Lud. te d MOK ia druge rrJ-.nske izdelke izvrstne kakovosti dobavlja zadruga Agro • Merkur v I/ubljanl, VINO kakor ljutomersko, haloiko. bizeljsko. dolenjsko, metliško, vipavske, goriško, istrijansko. zanesljivo prstno, izborno kapljico dobavlja od 56 litrov naprei zadruga Agro-Merkur v LJubljani. sprejme t s ko j Bogaslav Kai : Franca Jožefa cesta št. i. jc nedcsežr.ega učinka kot sredst\ro n pranje in Me. j vlaknom perila je pa popolnoma I neškodljiv. — Dobiva se po vseh jg boljših trgovinah in pa v tvornici & 3 1857 mila v Celovcu. ;z najboljšega avstrijskega jekla, enotne oblike, ki ustreza razkčn.m zcVa-^ posameznih pokrann. kaljene 111 klepane. ponuja zadrega »Agro - Merkur po namigih cenah. V-aka kosa ima vfsnjeno ime »Agro Merkur«. m J ran 7 u fjubljana, gradišče 7 ,,Pri kroni" slovenski elektrotehnik, i oblastv. koncesijoniran instalater za male in veletoke. S vaja; električne naprave ZS luč in noč '/.zven ljubljanskega mestnega omrežja) strogo po tozadevnih predpisih ; alektr* zvonila, telefone :: Strokovnjak za strelovode. :: Bap sam nvt vrsti u razpolage ifiaaaaaaaaaaaaaKP Ijnbljana, Voljove ulice št. 3. Velika zaloga jnvelov, zlatnine in sre-brnine, različnih ur, uhanov, prstanov, verižic in očal itd. ae vn inR. Crac u jailje- Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje. | Uživa najboljši sloves, koder posiuje. vzajemno lavarovalna banka v Pragi. - .'. 4at.12.7S7—. — Izplaćaae eaakoeaiae ia kapitalce E 109 35S.860—. Po velikasti druga vzajemaa zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narod no upravo. Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene. Ljubljanska kreditna ban Dtim»ka fiank. k a^aaaaa. Stritarjeva ulica itev. 2. Psarataico v Spusta, Gslsvca, Trsts ta Sprejema vloge u kajžkt s u tekoči raon ter ja ti 01 *m* » Iokresttje •• šw vlsje s) čutih fa |2 |0 Mam nilH*Ma aratt k lniaifci S. aaptaaaara L L p* a 8*St, k ka w Ljubljani, Reaaraal fen* 450.000 kron. SarafeTn. protaja sreOcc a vTediostie pfirje nek vrst M vietioi kvaL snek 1. oktobra t L po K 8- I Dinamo stroji in električni motorji. Naprave za električno rassvatt|svs in prsvaiaaie električne sile. Električni osrat vseh vrst. VeattlatsrtL Tar-bofleseratorti, električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Osin iaralcs vseh vrst preje Kolben ia dr. Praga-Vyso6any 2377 Vodne tnHUae vseli sestavov (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev drugih tvrdk. Vse potrebe za laUtaUtrule. Odlitki iz Sienens-Martinovega jekla, ameriška kovu litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. (Za vele- in salo obrt) 56 MM« nztkC B.J npfr kmp^lML V »lahnem Parizu, izhodu varil velikih ribanj za eloveaki uprrfhi j** %r>ifa tul oo %*ea narorlov sveta, ** J* odzval« zelo \«*!iko Me vilo naj-* roklieanej^h eiaiteljrv fe najno^r, «r aamUaiaa reformne ak«-ije. V %re*1i ara riza trokovnjako\ najraznoln nejMh smeri, te bi tudi konferenca ne izka t« »vala z ozimni na njene ožje nalotr*-nikakih rezultatov, \endar hi na *saj dokazala, da +e morejo daa«laaaa najktn Ijnejai stsijalui pn»t»lem: raz iravljati med strankarji najrazlk--ih »meri in sicer na nmmmamnnj onjfaliion naein. Da so pod pred-- - ♦ Upati l . mj l>. 11« It..ur penisa govorih zastopniki strokovnih zvez in fabrikantov. katoliški duhovniki in kol svobodomiselni znani " '■■ — r bos ' : >:rufo\ ^k:*: n.« siovov in možje iz 'mMva. ni bila le interesantna prikazen, temveč a Jem je tmii zajamčena *ruer pozitiv -• -oeijalne reforme. Konferr-neo je »»tvoril francoski ♦ nan. n minister M. focherv z a;o-vorom. v katerem je označil minister Koj zoper l»rez|>**-!nof»t ne samo kot >st mm* i jalne vesti, temveč tudi Ho velike na rod n ojrosf «»cla rske koristi. Brez|*>*elnoM omejiti, je rele!, pomenja vzdr'iati produkcijo v ravnotežjn in podati s tem tudi denarnim virom države večjo varnost \? F ^ r, n ...... •k>| ^ki m»n:*N-r nor • nna. in >• na tovoru imslnsr * o^ti. X;i n -car ?«i on lisi jo. ki ar i n pravilih i .al istov o bi ;aznih drža\ ne »matra frontnih reform kot kot k ori?* T samra-alašaI v znamenitem Mine stike hrezpoael-»v predlog; so izvolili naj posvetuje o oblik: ne organizacije *peci-[h — 'nem vprašanju e m mogla izvr»*n referatu prof. Wt ^ridVjati. K>>n<*ta?i :»ri tej najnovejši r tatiattne. navalit ran os?. ra» tinir >i*kaz;ja o prvi točki delavnega ama. o statistiki brezposelnih. ia generalnemu •rgaarda boocs li su, da se sme panogi sac i ja Ine večji k«»rnpilila jr> kad«. - . ^no> anja br "vedo v; ■ • »*e[no*t - a" š ' »•rokovni Hrkore i ;ar»tvr • apovedti hitrejše postavili na znac-pinelj. kakor se je n. pr. to pr: mortaliteta t statistiku n ze not i jo aaj ae v raznih de-preUkn^ena poizvedbeaa po--panja. kakor enkratna izplačila, a poredne poizvedbe, predvsem tudi svrh*» določitve peri jod ičneara gi-poaclnoatL da se a tem po->ki. način, doba itd. brez-\ajvečjo važnost so pola-»h strani na Videlo van je društev in -o na;r a - : žirom na Humanizirano Originalen 3e bil predk»r in odpovedno obligatorič-predpisati. Pri -tiefi predmeta. O n •i*, »o označili kot naj v ntivno sredstvo toper brez posel--»t »manizali j*« delovneaja trna. S m Hi »#• lahko dosegla interlokalna. asih tudi interprofe^ijonalna zrav-iva |s»nudbe d>Ia in povpraševanja . delu v«aj v normalnih časih in bi dobili tudi potrebni temelji aa osno prisilro zavarovan "Z'ielnost. Oprav imajo ♦ki ta -%«.j končni eelj i asno pred svojimi očmi. » težko odstraniti pomisleke, ki ae »javljajo od več strani z ozirom ne 'k oni to nve*ll^. javnih, pa rit etični h l«o narodih centraliziranih de lov-(lokazov Povd;.riali važnost. a*«-ro ima delavni dokaz kot bojno ••Utvo tre| novi za kom r.-.i"\ nn ju dVIa. f»kalnih deU>v-borz se na A nareke m preti vsem žtiie.io izneeni delavci. Tudi zakoniki fmm-o-*k#*ea Office d ti tra-nemške «t rokov ne komisije in kar ie na j interesa nt ne jš> — pred-idk francoske zveze hnih r»od- 'nikov aa aa izrekli za paritetni tralni delovni dokaz. Vek helenj-aik jf celo izjavil, da > po-*Jedu-a antiM-r-ijalne upra\e. če nev-fralni tlelovni dokaz v kakem kraju re uspeva. Po%sod naj bi dajali i»red-rsraniziranini ilelavcem. da bi ^»reaniiirane delavce pripravili do da pristopijo svojim *tr >kov--ii-tvom. Tmli dr. Schiavi je t Bojani eenerainem r^fermtn pnvdmr-ial: Potreben pre-lposmi za nspeš->*nst delovneara dokaza je napredno i. nodajatvn na so/?jalnopontič-noljo. Kjer tsaja ni, kakor aa •am, eamaneai in iovni dokaz ae more uspevati.« Potreba pospeševati svobodno i«caaniaaeijodelavstva z vnemi možni mi sredstvi, ae je najboljša iakaaals PVi debati o aa\ a rov a u ju hrezposel-aeati. ClprlaaaH aa se aa vda asa ž za -* |»iuki ilrža\!ity,, ».? 1-1 it,, »ra v a vovaaja. ki ae meaili. da bi tafli le ta oWa:aii vsa sloje delavstva in pritcrniti t n.h del.«lajalee. da bi no Mli breme a s tesja zla, kater. |*. v ro.-ili pred vsem ajibn\; k»i|Mijski •mert - ^s.traj jrotovn 1m. |»h /maaa lo ono naziraa>, ki ae pi« m sa-^zema za ja\in. |smIp-M n« j^a /avanivauja l«re/p« ^lm- ti T udarjalo se je, da ar knmšfam ataaai.....Im (»ril Bjasl li ■ i< • 1 «.*• i »I«■'' i im no reje* zavarovati, tints! se jim mor«* nak! tuiti kvečjemu nekako boljša u U »z no j i n dpi n ii da se le a strokovne* vzejoj.i m ^ htlansoatjo janst-i za za--tno kaotrolo l»r.'i»^lmh m da se mora »h.\ ^sl pred vasea Banpeee-i in podpirati že o bat a jat r. 1 K»aa-«iauj«' izkušnje i Kelfrt'!. i Hviei, aa S Uk» in n • ku^n.v. pri dobljene na |KKlta|ei izv rMuepra zakona iz leta 19117 na iVanskeaa. aaariča-^»•j*, nsi-uii \.a .' ! .inja -k ohlieatori-iifjra -riepra anearovanja hrt-/.p-v posazoeanih mestih aa ae do aaaj izjalovili, flarer je nnvide7.no antiso-c i jalno, podpirati ravno boljše situirane delavske »loje. \eiidar pa nit. ra jMHijalm napredek izbrati tisto pot. |s> kateri >e najlažje bodi * i bo enkrat pas redov a nje dela ia statistika brezposelnih Im»|j^. «>rcra-nirtrano. «V bo ta .riramzacija ohv aaia širše krope, tedaj »e l»o n< »rda tndi lah k.. r»*ah/iral«< «»bliirat nrieno zavarovanje brezposeln i !i. trrcaniza-^irsih ljudskih slojev bi se po pre-lloaru A rt u rja Fontainesa dala aa ta način p. -w-^ti. tla i»i država po vsakem novem ptaanla pre- aijo. Konf»-r»nca kot zna>:N»na kor-f»*»ravija ni sprejela v\akršaih >kle pov. Razkrila j# k.mplek- \zn»- ko%-. aep«»rs»ln< -* - i.l.nih »redMev rn izvaaredne težkoče 1». .« > >i»r brezposelnost. \'<«e je bilo bolj nekako i»ksnje p« i rfMii«i. nekako lov I sn je po majbnih 'ebničnih detajlih, kakor l«a debat;*. velikih me«hianslnih stikih ia karakteristienan znakih te težke socijalne 1 »oiei.iii. Bila je tudi U«»lj konferenca o breziIn««** i v iatiu-'trijalBih dearlah. I^e par nemških Vkr.r - u- am sarjalo na nn-prot- neat iaaeljevanja z dežele za l»oj 'oper 1*r»*xpomelnoat. In ravno dejstvo, da ae kmečko prebivalstvo aeprench«»iiia v velikih množinah izseljuje v me*ta im indnstrijalne kraje, je za vpraša-rje brezf^Melnosti naivc-jesra in ta- šanje mora priti tudi i»ri na* prav kmalu na dnevni r*»d. ker tudi pri na« že čutimo posledice tena socijal-li^a zla. napredni slov. ]awst!! »%iaa- je zopet otvorila • vojo dijaško kuLinjr*. fHtoli ltUJ na* ilebadaih. aadarjenih ditakov indiaj^ latos ta zavod, k ter se jim aadi zdrava ia zadostna hrana, ki je pot rebri.«, eo mksrn ni.i. muoa># zaltt«-vaji p<»f>riinejo rothdjaasscsja dela za >|s.nto\in Vaj bi aa n* l»ii<» m« «1 nami v l.juli-Ijani. ki ne bi ali mese« ali letno fMidai malo v*-«* v oskrlto učeče se i.ilaosn*- K» i pa ♦ |.rc!. /n . veeiaa dijašUa doma iz širne Kranjske de. šele. z^* irre naš aanjv pred vsem isdalja1---aa H«*šeH. da se sporni njajo prav p'iaTo^tokrst naše kuhinje. V mislih imamo tu d**name za ode, l.red v^m pa nas« |s»s«*tnike. !*. - • ca* jeeeni jc tu I » neko«; v prnlela toliko živil, da do~*ikrat ne vetio. kam ž njimi. Naj bi se t vsakem večjem kraju našlo wkmj toli po/rt\ ovalnih os. M zbirale tenaturalije ia ji». poslal »Demoviai«. ki vsak dar hvaležno >p Ker »i. t Ikimovina« *c <*elo \ r«*to driiarih načrtov, valed katerih naj bi po**tala r** prava do-nssrviaa slovenskemu dijaštvn in ker > udi mas le ad amaamr slav. javnsv sti v koliko se dml*» ti načrti izvesti, sata aaj bi a« seaal aaš pasa v besa j odmeva! Pošiljat ve naj se naslovi j > j na »Domovina-, I^nbijnnsv Gajeva I ulica 2, sicer pa oaja vsa pojasnila društveni hlasjajaik prof. Anton J u a* . Dalmatinova oliea 3 1 Odbor >D «» m o v i n e.<- : žganje: )< dandanes nait' >^ <-teSii»».. e zdra- vilo Pravo samo z C Al V ATOR zavarovaao znamko ^»rVŠ- f n 1 \JW\m Zaloga po vseh lekarnah. parTumtrjih, »n Ji )ah ali pa pri izdelovatelju O. t. 1787 Gramofone najboljše vrste po najnižji ceni avtomatične, po-cbno za gostilničarje pripravne priporoča Ivo Bajželj Ljubljana Mani! Tirtzm usta 11 masisajl. tivsssar ss sssle msMvcjir »k>«easiie slssce a K :i-5S. — lan igel K . 2514 * . m o s a as I SODE ml fiooia špirita vlaska sede krasni i/di lek iz belega hiasU/vega lesa. nsočse, • .Inorna nove iz tovarne -pinta za fini špirit in za vino pripravne, za \vjkc vino izborne, takoj rsbljive /a kar se jamči. odda v vcsmaai as Jas. U* ' ■ , do l'MH» litrom na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše pa arav soudnin ii. 1. RarTni3nn3 mam Avg. Tomažič, unw.nnitT!RuiiEBH ■-. m t a. m D a S B e a prVT aiLMi ia soikdne. tocaa t#lsllll ... postrežba. pristmi knnjski lanenooljnati firnež Oljnate barve e vocltb ^asfitk, fasadne barve za kiSe. pt rzmšk. Slikarski vzorci S papir n vzorce. prsta aa§Užki a mm, za patitva ia za pok. Steklarski klej 0*1 prtaaaa« te arate Zarbolinej JUvec (gips) a aiikarji a n strne Čopiči ,3 muEm izklka za zsarje m a naka asi vrste m nnaza. Mnki pinuili mešano delo, pri ' Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno KOČ aa aajfcelifte araaalvo. 4 steklenice (5 kg j franko K 4—. Br. Novakovič, Ljubljana. Ljudevit Borovnik puškar v Borovljah (Fer* lach) aa Koroikem. te priporoča v izdelovanje snaeii nista Bszaaa za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predelala stare sarrokresntce, sprejema vsakovrstna aenra«tla ter jih točno in dobro Izvršuje Vse puške so na c. kr. preskuie-valmci in od mene preizkušene. — lluartra-1 vanl oenihi ^aatanj. Ženitna ponudba! H>ni posestnik in gostilničar, wd* • * ■ tet star v Trstu, ae zeii >eznaniti v svrho že-nitve z žensko v starosti od 35 — 40 let, slovanske narodnost, ki bi znala voditi hišo. Želi se nekoliko premoženja. 3209 I^e resne ponudbe pod „Iran11, poete reatante Trst, via Staatfoa, do dne O <»ktobra. M ne pomaga! Moji pnfggj Ljubljana Sodnijska št. 5. Henrik Im Mannheim. največja tama lokomobll U MiKItl pat. lokomobile za lasičezo a prevreto par« z votlima kraeajea sistm „LENTZ" Z SdSMŽBtStjt Š3 1000 f S. llStl. mmu im Eiil luiiiiii DoanJ B, Loblkhgasse 4. Staapilije vseh vrat aa itd. Anton Čeme kavtuhovlh itamalllt LiobHao.Sv.Petrac.6. Dslredfli Daika * testn sritehi podružnica v Trstu, Piazza del Ponterosso 3. obrestuje a vloge na knjižice 4V0 a a premijske vloge 434°0 a a vloge v tekočem računu a a .-. .-. po dogovoru. .-. .*. a Po§tne položnice se pošljejo na željo zastonj. Bančni posli vsake vrste. 2o42 Vadija in kavcije. e. 0LLA je vec nego 2000zdravnikov označilo za najzane-slivejše. Zaloga v Ljubljani: A. Hlavka. R. Sušnik. Gabnel Piccoli. lekarnar. A. Kane drogerija, Ant. Krisper. Zahtevajte, da Vam Vaš dobavitelj da OLLA in ne dajte si manjvrednih posnetkov za isti denar kot OLLA hvaliti /;a „ravno tako dobro blago". llustrovan, poučen in originalen cenov-nik z navedbo prodajališč zastonj od tvor-aice za gnati OLLA na Dan al u n. 300, Praterstr. 57. 1000 aa (ihnAi Dom)»UMm Hini pniinci&a timtiu hotel v liiiliito Opatija, stoji ob državni cesti v bližini postaje električne železnice. Preskrbljen je z vodovodom in električno razsvetljavo. Sobe imajo krasen razgled na morje. V hotelu je restavracija z izvrstno kuhinjo. Točijo se znamenita istrska in dalmatinska vina. Cene zmerne. 1949 arija Priporoča se Medved, zakunnica. POZOR! p^p*" Najnovejši in najfinejši ~^m5 pletilni stroj za jepice, nogavice, in druge pie- tealao nurii vsakomur brez razlike trajen ia dober laslužek. Glavno zastopstvo in prodaja za Kranjsko, Primorsko itd 2578 Franc Kos mehanična industrija pletenja ie konfekcije t LjubljiDi. Sodna ulica itev.l Prospekti In ceniki brezplačna. Jfveiaa tnoka! Milko Krape* urar in trgo?ec Izjema, JaTfi&t iTJ »CV. 3. — Ustanovljeno leta 1852. —- Ceni. obemstvu priporočam svojo bogato zalogo 1954 kteaiti pvalnaav ia forlfte Osobito sedaj ob priliki božiča in Novega leta, namenil sem se^r^odjjati r 5254 A95A mmmmw ffl ikifvna zadruga ljubljanskih mizarjev resjautraraae sssVaaa a eaneteae saveae s akna»lafa« ft** Baa> sns a n pfcnsj Zaloga poUštra lastnega lidrtara tat tapetniškega blaga. 3zvršue vsa mizarska stavbna dela. Lastna tovarna na H in Uflja. i ffiesni pouk. Ključavničarstvo Ig. Faschinga vdovi aiadttMia egatjisč. t i • ■ Spojim cenjenim podpornikom in znancem naznanjam, da dčjvem jredi oktobra in zooet pričnem s plesnim poukom. ^Privatne družbe, ^lubi itd., iti 50 nameravajo udeležiti pouk a, Se v lju duo prosijo, da se do mojega prihoda zanesljivo odločijo. 3127 c?. n gg. dijakom, ki bi s* hoteli zarati v klube, rad dovolim posebna aut. plesni učitelj. najfftji Zaa)§i uavanno1 u» la^tfca^ai otroških vozičkov tirne. M. Pakte Pred ra*v. SUHI doseioo lepe, polne oblike z mojo redilno moko ffaTJHasO^i zajamčeno neškodljivo; mnogo pismenih zahval. Kart jo sune K 220 po povzetju, 4 kartoni poštnine prosto 2560 Kitke MonzeJ, Dunaj VII., Sieben-oaae 25, I. naefntr., O. Po rabi. :•: K X m m * v vec barvta /. znamenite Groharjeve slike .-. .-. Primoža Trubarja ustanovitelja slovenske književnosti ta stroka 5S krojač prve vrste se lasajs sesaj v lastni kisi \m Jožefa cesti 1 konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja m elegantne izvršitve. Trate I3I8S0 Mifistirli sagi. mi nmitit blaga. : IM u nihniiaBje.: @= Sledilna ognjišča „£riumph" za gospodinjstva, ekonomije itd. v vsakršni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana Priznana tudi kot najboljši in najtrpežnejši izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Steailna ttaTij*"*ftff aa keeasa, aaarlTae, laatmucHii, kavarne L dr. Ceniki in proračuni na razpolago Glavni katalog 204O franko proti doposlani znamki Ttorniea za sledilna ognjišča Jriuaph S. Soldschmiot £ sin, Wds 18, §orenje Avstrijsko. Postne hranilnice št. 49. Telefon it. 125. K 3.20. Glavna posq refistrevana zadruga z ■eomeieae zavezo pisana u mmm trgu it. Soraeva liiša v LMni spreioma in izplačcje hranilne vloge, I v t ^ 83 M ile K dne vit brez odbitka realnega davka. 1950 |«| Uradne one od 8.-12. dopoldne in od 3—6. popoldne, jfj Mfaim hiižitt « anina tet slsla, k teti s etntinajt irctmte. 1 1 Oobhra sc v AGK0-M6RKUR v Ljubljani r. n a. a. priporoča g gostilni carjem, hotelirjem m privatnikom priznano najboljša, aa Dunaju odlikovana, za, an. cen o pristna vina v steklenicah m sicer l;«tf*al Kmniilo M a u c I a i r. Gospa Stena t je v aro jama jako priprosto urejenem stanovanju ravno nekaj čitala, ko jej naznani v stopi vsa služkinja, da a»li neka. njej osebno neznana. (P»sna i njo govoriti. »Prosim jo. naj vstopi v to bo.« odvrne domaća anspa služkinji. Vrata se odpro in ko j nato ae pri kaže na pragu primerno še mlada sieer skromno, a vemlar 10 v orno oblečena. Mas! vrati nekoliko postoji, pri k lan jaje se t eno mer. kakor bi se ne upala iti dalje pa aobi. Gospa Stenav je pogledala s prirojeno jej simpatijo na bledi sicer, a vendar zelo prikupi ji vi obrazek pri šle posetnice. ki je izražal nekakšno notranjo bolečino. »Prosim, izvolite sesti! S kotu imam čast se seznaniti* »Moj naslov bi gospe j čisto nič n»* koristil. Prosim opn>*ćeuja. da Vas moti u s svojim prihodom. Nimam___pri sebi nikakih vizitnie... Sicer pa ...« Misleča domača gospa, da ima pred seboj kako siromašno prosilko, ki se ne mor- takoj odločiti zaprositi miloščine, prekine jej govor dobrohotno: »Prosim, izvolite mi goapa povedati, s čim bi nnurla (*»>treei?« »Preidem takoj slana na predmet »voje prošnje. Rada bi namreč nala. da-1i ste Vi kupili nedavno v :!iei t haleaudin pri trgovcu Milonu na dražbi prodan«* malo pisalno mi-ieo iz nleeega lesa v stilu Ludo tika XV.?« Da. jaz sem jo kupila.« Neznanka je vzdihnila z izrazom • lajšanja in pravi dalje: \h. t*1 m t*»Ije Ti*ta mizica je aa moja last Pred -m jo nerslala z vi : ujno potrebnim velike nesree*- in žalosti, zraven pa udi zavoljo neugodnega gmotnega -ranja —« Ker se ni mogla \ zdržati solza. • je gospa Stenav vljudno in rado-Ino vprašala: Ali ste izgubil soproga-« lia...« Tudi jaz sem pred nedavnim izostala vdova,« Stenav. kaza je na »vojo Neznanka je na lahko zardela ter U pnila komaj slišno: Zelo obžalujem. Ali je že dolgo . kar Vas je dosegel tako kruti -odni udarec!« Ravno tri mesece je prnalo,« Obe sta nekaj časa molčali. Pr* začne zopet razgovor, gospa »nay. »No. kaj pa pisalna miza?« Oprostite mi gospa, kmalu bi la pozabila, zakaj sem prišla ta m. Neizmerno pa sem vendar zado-Ijna in srečna, ko vem. da ste ono izieo kupili ravno Vi. Vsa aeareč-in potrta sem !»ila. zapazivši .. »*la sem od enega kupen do drug* -kateri sleilnji mi je povedal, da mizo prodal ie tretjemu itd. Iskala na ta nai-in *voj dragoceni sn-td skozi štirinajst dni in sem ae zala bati. da je ves moj napor sanj. Naposled sem pa iaieaVla, da je kupil gospod M i Ion. Od tod so poslali semkaj . Nazadnje ae i bode vendar posrečilo...!« Ali bi hoteli gr^pa kupiti nazaj "t ptsalnik?« Oh, ne!« odurne vsa zagorevša iz neznanka. »To mi je nemo-Koprnela sem samo — prosila Ah. kako težko je to podat i! Prositi bi hotela rtspo. da mi jib izročila, ako niso ie aniona ---U NV razumem, kaj hočete reči,« a vi na to vi jadao gospa V mi-lih imam namreč i zavoj listov, ki so bili skriti v -t'»-nen» predmetu. Vzrok temu hišnik. k» >• pisalno omaro kupen v moji aeaavzočnosti. •i pa sem se ipasnnila iele aa večer -tega zajetnega dne. in sicer preuzeo, da so bila pisana ▼ sais-•i -krita — Ne \em o kakšnih listih, srnspa orite. Predalčki pisalne mize so prazni, ko sem jo dobila jaz!« Prazni! No. sedaj je bila tudi ■ radost zaman! Ta pisma so bila rsp moje imetje, kar mi ga je ie oatav ? po___« Pa Vasem ^oproam?* \Vo»ni več prikrivati resnice! -pa se mi zdi tako dobra in pleme-**r» mišljenja, in zato upam. da se hod*t. vami ialujoei po svojem - prosru. tudi popolnoma razumeli. ~t<* ifear smrt obžalujem, ni bil moj zakonski nmaa, ampak — moj dobri Prijatelj ia hranitelj skozi polna tri krta. in szeer edini, ki sen ga imela v življenju -ploh! Bil je po ift-rjoročen. ali slabo * »ženjen —■ r»-srečnež v dra^iaaatesn, aanameaan iivljeajn! Kolikor sem mogla spopasti, ga njegova soproga ni rasav štela. M. dil je k meni. kadarkoli je : s** ■ Ljubil me je srOno, in jaz sem Ml ja človek Pravil ami je večkrat, aa je samo pri mani vesel in ae zabava, domač« t»n;njišee pa da mu mrzi \ »ako veselje . . . lasela sva hčerko, ki pa je v sled vaetje akoaaja nov umrla v starosti poldrugesja le 1 * Zdravaik je d«»znal. da je bilo nafte prelepo dete tubertuloane; to bolezen je |*<»de«lo\al otrok po meni, imam namree ozke ia slabotne prsi. Delata sem. kolikor sem mogla, ia moj dobri prijatelj mi je najel in uredil jako prijazno stanovanje . .. O njegovi smrti sem le slučajno zvedela. Ko ga ai bilo nekaj dni k meni, x Di<*eni nikak»»r vznemirjala; vsaj sa je to večkrat pripetilo. On ai bil prost, nego vezan na. .. Ta smrt je bila za me \rhk to*»din udarec; pri tie^la mi je tudi n» IjiiU. pmik-n l»> v gmotnem položaju, ker mi je moj prijatelj i/da tri n i..... i«ral pri vsakdanjih skrbeh. Izgubivši ta podporo, morala sem ar odločiti, pnKlati vse, kar sem imela od njega. Sedaj stanujem samo v eni sobi, in zato sem prodala nenujao mi potrebno pohištvo, zraven tudi že eansa\jeen> aaaal-no mizo. In s tem sem izgubila zad nji spomin nanj! Njegova žena ia sorodniki so vsa pobrali in shranili, le jas edina, nimam mlaj ničesar, niti njegove slike! £am, verujte mi gospa, da niti ne vem njegovega naslova! »Ormu ti bode to?« mi je večkrat rekel, akti t*»m ga za to prosila. Samo njegova pisma vm imela skrita v pšaalniku, koja mi je pisal v prvih dnevih najinega obče vaja. to je prej, nego sesa se mu udala! To je vrhk^pra saaaaaai a aMapi HaseLa. k; nima prava, kaj zahtevati, ki niti nima pravice, očitno žalovati za svojcem! Maja žalost je aaaaaaeraa. Ah, na znana, kaj mi daje predrzni »-»t. to vse to alasTohiiteo aasnsati. »aj že od- Toda gospa snenaj jej je WaaaW jako sočutno, rekoč: m noveruje svojo noieat nt kosna, ki jo more razumeti. Jako obžalujem, da so izginila Vsi predali «o bili prazni; otvorili so jih v moji nav «r. ^ti, preden sem poslala pohištvo na svoje poletno vaško stanovanje v okoliei i» «o« r - mislim za stalno uasta niti. To stanovanie sem se odpoveda la in pojutrišnjem hi sna gospodična ne bila dobila več tukaj. Zelo obža lujem!« T i mi *•• \ zdi! nila ne- »Imela sem upanje, t •»kriti predalček ni zapazil, vidim, da ♦ tra*««vee že vse preden > dV^aMl Vam Kasan zapazila nobenega skri-:ega predala.«' Potem ga pn spsoh niso opazili, fie imam tnlno ut»anj« . da - - -e listi ohranili. Skrivni predal je prav v du in se odpira, ako se prit;-ii»- na neki gumb a anirtjo! Prosi m. da bi gosps blagohotno natančneje preiskala, pup! jen i pred met«! "Napišite mi svoj nas|o\ ! T~|iani, la vam bom mojrla r«« za slovo. — Ko je ostala sama. je pomislila, da je bila zvezana s človekom, sicer tanga spaano-vanja vrednim, a neskončno rdim in neobčutljivim! I»r» / otrok, brez ljubavi ni imela nikakega zi\lj*-nsko in cilja! lirenko je zaplakala nad sabo in nad to n*/nao žen sko! Dva dni potem 'r:-#»dša na svoje selsko stanovanje v Ton rame, je takoj začela prei-kovati kupljeno mizico; posre«-ilo se jej je takoj najti skrivnostni predal, kjer je lesa I cel zavoj listo\. Nehote je zapazila na koncu nekega pisma par vrstic! To je bila pisava njenega rajnkega mo i >*♦ na: t!I i»**»glH tisto no*-dolgo zatisniti očesa, bdeč je molila m ra/.mišljevala' Hrurn jutro, komaj da se je naredil dan. je pogledala aa paket pisem, ležeči na veliki mizi. ^•laj > bila tudi radovedna, kako se nasiva njena nasprotnica. Vzemši listek v roko čita: »Goaptea Alina Roget . . .« in z za los t iv. t reso«-1 m glasom je ponovila: »Ljakši je Alino Roget . • . skozi tri leta! t'boga in nesrečna določene poslat ve in odšel je rtesreenst vdovica dolpro, dolgo gledala sa njim s solznimi očmi, med tem pa je sem lis objel žalosti mrak jesen aanaml a. aunsT Vdika zaloga obuval ssrsciU st iivrssKs* U ps miSi ccsi. Vst sjefe st sara ijcs — Pri isssajni ■■ftriiai ssj 40 P I Fr. P. Zajec a ii na lepem prostoru, 15 minut od mesta oddalreaa. J* pa Btafel **»al sm^reta*. Vila je pripravna za dve družini in lep vrt. — Kje, pove upravnistvo »Slovenskega Naroda«. 2953 Cisti samo s Josip Stupica soslcl|as ptrje! Nsjssljsi ceaki sssBsai tir. 2815 Kg sivega, dobrega, puljcneifa 2 K boij-»ega 2 40 K; prisss poi belega 2 80 K, belega 4 K; belega puhastega 5 10 K; kg »elefioega soe-Incbeiega, puije-nega, 6 4o K, 8 K, puha, sivega 6 K. 7 K, bciega, t.acga 10 K, najfinejši prsni puh 12 K. Xar»eils st 5 k» asfrej frank«. Zfottfiiene pnteUe f ^-r^ hrt spadaj »će kakor rudi H mmtrt •m koniske n I Ijcsljaiia, Volfova nI. št. 5. * pTiporoea svo|t; bogato fini Kreta klobukov slamnikov in čepic. Prev/ema tudi vsa v to vrsto spasn-j«»ca popravila prsti najnižji ceni. Kupuje t od i vsaksvrstne ti jib isjaolje ptaćaje }U§o cemoti soltdio tnntu silila za itnaijc Ameriko ii S stat z usi pviti velikani: Kiistrii Alfaste Vktsrit. 25.Ht tsa • ••••• 2*4.099 29.m 2MS) tak FR.SEUNIG KsIsSvsrslLa sUca št tt, Tiiiisiiiii aa sprejme takoj na dobro domačo hrano. Naslov se izve pri upravništvu »slovenskega Naroda«. 2923 3176 umske sode nekaj skoro novih, iz trdega Jesa od 56—100 1, od 400—650 1, in od 900 do 3000 l praala po niski ceni F. CASCIO Lingarjeva ulica št 1. Zraven škofije. Nedosežno ? +Najnovejša m ameriška iznajdba T alaao za moška leta. K 4*00. tet 2 m-ijona kosar prodanih v kratkem časa. sTlatieaiks fpuaasto blauo za ženske. 'Varstvo žensk.) Priporočili najprvi zdravniški strokovnjaki, porabo o na leta. K 2-SO. Kdor pošlje denar naprej (tudi pismene znamke) mu pošlje diskretno in poštnine prosto, sicer 50 vin. već, edina prodaja . aUER tvornica za gumasto blago, naaai B 2, ftuasaorferstrasse 3—0. + I Vinko jtfajdič (Kranjsko). Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih \ :?t ProizAodi vzameto jako veliko vode v se in dacio kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Zastopstva in zaloge: 28 ¥ Ljakliasi: Podgradu, Trnovem, Kočevju, Trstu Gorici, Celovcu, Seljaka, nolcanu, In ozn o sta. Tri-denra, Zsdm. Spi? e tu, Ercegnovem, Kotom, Sarajevu in Pnlju, Brzojavi: Valjčni mliu, Kranj" Od leta 1868 se Bergerjevo medicinsko kotranovo milo ta fi fripvračsj« oaličai ziramflii. skora t vseh mopskft iriavafe z ođlicnm uspebon nporabija proti vsake vrste izpuščajem zlasti aroti kroaičaia ltsajes ia paraz. i/pa^čaicin. dalje proti rdečici U aosa. oicUiua. ootoja aog. leskisas na glavi ia v an4L Bersopjevo kotranovo mila ima t sebi 40 odstetfcsv lesne«« katrana n se ruiikoje b.stTCBo »d vsek »ra^ia kotrasovRi mU, ki se nahajajo v trgovini Pri partaih Soleaaiih rabite jako uspešno Bergerjevo kotranovo žvepleno milo. kot »talin kotranovo milo zi odpratljinje \se nesnage s polti, proti SfBŠčajea aa polti ia flavi ari otrocih, kakor tudi kat Bcanaknljkosmr.ičao milo za umivanje in kopanje za vsakdanjo rabo slnži Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo, v Litcrca je S» odstotkot glicerina ii ki je parf«HOvano. Kal odHčaa aedstra za glaio se rabi dalje z izrrstnia uspehom Bargerjevo boraksovo milo ia Seer proti offroom, ogorenju, pegam mo-z Od jam in dvaaaim neprilikam koze. Cena komadu vsake vrste i aavodUom a uporabi SO vin. Za&trvajte kkarmafe ia zadevaik tr^ji aah ■a kotraoof ^aaa in pazite aa paleg sto)«© -rarstr noaaiiaako U aa »olegsto.eci frmi« podpis A a. Holl a CO. »saki et f^K krti. Odlikot-aa s častno diplomo na Soaaja 1SSS ia z zlato svetinjo oaa svetovali razstavi v Parizu1900 Vsa Sraga nedk. ia kanca, nrla zaaaikc Haraor so aaštetA v aaTOdila. ki se prideae vsakem a milu. Na debelo: a. Hali a Caaas-* Dunaj, L, ttiberstrasss«.. V Ljubljani se dobiva v lekarnah: MIlan Leaetek. Ph. sle. Josip Čizmar, J. ■ayrv 6. Piccoli, U. pl. Tmk6zy in v vseh drugih lekarnah na Kranjskem. 1075 CB kurilnih peči Gebarth, Dunaj ^ L IMKR DVORNI STROJNHC »Majata»Aa a a Sapa v sen vrst **iri*"*** itaati najhoeje % vseh barvah v ofaaj emaj 11 rane aev • z ttkttaMo rmaiaf n kataiogi tratiš in " luhalna ii strojaa ogqjttta vseh velikosti z iHtimmi petnicami za kanente dveh ali treh sob •ss IJutlPJajtjajlffj •J' V. HITI barv, Brata EBERL J niča i Miksoaateva ulica št. 6. Igriška uMca štev. 6 NaJlMltti cevlii MMakt svojih novtmbra 1910 naprej. pv« pojačalu ia določila o obsegu in vrstah teh voženj se dobivajo v pJiaaraisk i pttarni ali pa se na zahtevo dopošljejo po pošti. Ibe aa prevzeeje teh voaenj naj se vložijo v plinarniŠki pisarni (na stev. 28 KeaJievi aeaai —/ najkasnele da 9. oktobra tega leta. li, dne 28 septembra 1910. 3263 Ravnokar iz*le Make Oh bre/ koakureacr! I J. REBER I • OiMjau, Stari tnj 9. • tez pa t a 54) gramofonov Dobi se tud' aa rresečne obroke lata i sali lajn takoj arczaiacao cevi k e ^ntfaafaaav hi ra/vih pkrv Fr. P. Zajec urar in optik Ljubljana, Stari trg št. 26. Lukič* priporoča po znano nizkih cenah obleke H m rajm+dmiejse površnike in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice, jj Strogo solidna postrežba. Edini za kemično čiščenje obleke in zastorjev. barvanja in likanje sukna JOS.REICH Združeni čevljarji v Ljubljani, Wolfova ulica št. 14 o »vojo bogato zalogo obuval za pomladansko m letno sezijo Vse vrste moftkih. dam-akih ia atroaaJk ćevljev lastnega m tu-.ega izdelka. ftaani aa pata, vrvice, zaponke, r latila itd. vedno v največji izberi. čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila n rt u. t ei i v a ki a ei K 14.06G.GO0. Ma 'i Pragi. I staaartseaa I. I Sta. Paaraialce v Brnu, H a dresevtcall. Kraka««. Lvova, Henriki Ostmi. Olooiacii. Podružnica BrndnAe banke praaTtorl v Trata: Via S. Micalo 3aV Meajaiaica: Tla Mmava 2t. Tetefee *t- 21—»7. 3zvrsuje Ptzaia. Proatjejetu. T«aor« De naje. flerreaf 12. na vloini knjižici po 4af na tekočem računu po dogovoru. - ' ^ - , - r • ; - • Isjti - r. va- bite Daje predujem aa vrrdan»tae papir)« ia Uago. Dovoljuje stavbne n carinske kredite. Daje prujcrie^e za vsa žrebanja Zavaruje rečke prod k ur za i lagubt. t ►$ Irrbuje in kaso na vseh tu-zasaskih in inozemskih trpa. Sprejema borana naroč la \er se rada udeieau}« s svojim kapitalom na iobrih to capr-daih asduatrijskih pod jenih ■ eetaeakas Pairem tocaa. ceee sekan«. — aarocila srak asvMtjn Zafeietajte ceatke. 2 'Najboljše vrsta domač premo« a poleg t aga tudi najceoejii je Karneljski premog Con za lest SO lq sam* X 1*21 JukktU kcaeje. Valno! zm Vaiao! aciiodinie, trsevre ia 2«l]iiiTeicE. imacu ii moreta m jša in najcenejša z sasderaian ve hitim i srzeearsiki iz liatOsn itz lctwem i Btt-frt r proga ed Star Line leča zvezda Na naših pa mi ki h rUilaaa*, Rroonlaad, kamUkaAtta. lalMaja^ave- ©l|c. • n sploh tn aavaaila rta. — Velika zaloga e a ♦ a e Zaloga svežih ij _____ sil za koptl Na Oblast*, koac. oddaja strupov J Zm živinorejca t posebno r*npornčin^ jf'sah■ aal jj • ** *n' * naročita »e uvršujejo :ocno in solidno IJ Drogerija J ANTON KANC | t Ljobljana. Židovska ulica it. 1.1 e> aaaialt aa aatvtati saal razai lehsci J Prosi se ne sameajati ga r drugi ni manj vredaam (rafel, rm|r. kareatae. temeaa. tkajr tts e> ki oakrbetete vsak teden ob »oOcuh redne vožnje med Anveerpoorn in Novim Y*>rkom je snažnost, izZ>orna hrana, vjudna postrežba :n spalmce po novem .j'cjenc v kaiitc za 2.4 in6oseb. za vsakega putnika cmirrntnega poavena. ter traja vožnja 7 dru. Odkod iz fjobljaae vsak erek popoldne Niii parmki vozijo tud: na aesec po večkrat tei Eaaatta v eavarco aameriko in je ta vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York Paia>Hila Saje «Iadaa potrjen zastapr k Franc Dolem w Ljubljani,____ Kolodvorska ulica odslej štev, 28, od Miroma kolodvora na levo pred znano gostilno Mpri Starem Tišlerju'* premorom - Glavno »logo sa skveeaske pokrajine m Lnibiaao ima: 3lZi Agro-Merkar i. mu gams Velika zaloga 21 aa, svetilk, src al, Lil Qostibai9ei bi luTaVUT' Sata! aaaUaeiaUU pCSStal iwa Fr. Ševčlkš puškar priporoča svovo vaUka aaaOfja raznovrstnih 17. pnik In samokresov Bar tudi Msjiiakis^ anlakik m tajnih strogo sa katere jamčim za dober strel. F osebno pnpo- ^___IO ia psaaaaa atoah 9 Kruppovimi cevmi za brez- dimni smodnik — Priporočam tudi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin "grlata.