mm ^ m m>
ssmSSsIl"

Zasavcev
Il M



*>>>-*
SEJEM
■'d;,	1
-Vr««M
m

lil
rjliiiljttìi»


msm
Wv!v.

mlmmm





<m
ELEKTROPROM d.o.o.
IZLAKE Obrerija 12, 61411IZIAKE
telefoni: (0601) 73 532, 73 846, telefax: 73 737
Odslej vedno na drugi strani UGODNOSTI v naših trgovinah
v trgovini MIKKO in YAMAHA. Trgovina MIKRO na Izlakah: tel.: 73 846
svetilka na sončne celice 9.900 SIT satelitska antena z nontažo 790 DEM zmrzovalna skrinja 210 lit. 49.980 SIT radiator DELONG 1500 W 14.703 SIT peč na plin 21.677 SIT kaloriferji 2000 W 5.236 SIT
(?1I (711 (71/1
Trgovina MAKRO v Kisovcu: tel.:
71 234
radiatorski ventili FAR iz uvoza 3/8" od 736 SIT do 887 SIT 1/2" od 878 SIT do 951 SIT pocinkane cevi 1/2"	1.260 SIT/kom
1"	2.898 SIT/kom
obločne črpalke GRUNDFOS 13.800 sit peči za centralno ogrevanje na trda goriva
TVT 25 kVV, 30 kVV in 35 kW LTŽ 27.3 kW, 35.5 kW FEROTERM 30 kW, 40 kW električni in kombinirani bojlerji vseh vrst
(71/J (71/J (71 1 (7141
Trgovina YAMAHA v Zagorju: tel.: 62 012
(711 (71 1 (711 (7141
-	glasbeni instrumenti YAMAHA
-	synthesizer	PSS	390	416.56	DEM
-	synthesizer	PSR	100	510.54	DEM
-	synthesizer	PSS	300	9»^./u	unm
-	telefax NISSEI	79.600 SIT
-	filter vrečke za kavne avtomate 282 mi
-	varčne žarnice 980 SIT
-	glasbeni stolpi od 18.057 SIT
-	kitara MELODIJA 12.289 SIT
-	brezžični likalnik ROWENTA 11.144 SIT
-	programske ure 2.690 SIT
-	radioure 3.220 SIT
-	telefonski aparati ISKRA 7.990 SIT
V vseh trgovinah popusti na gotovino nadKUK» SIT:d» »	£££
odplačilo od 3. do 8. mesecev. Pogovorite se o pogojih s posiovoajo g
NAS SLOGAN: ^ste^ovoun^povejtepkjatbljem.
t i« • • •	v'v'v'*
Vi'i ■ •••••••••••• * # • * * » • • • • •
UVODNIK
Si zamislite, da župan zavestno povabi v občino pravo mafijo. Čisto zares. In to še beltinško bando za povrh. Da človek dol pade. O tem podrobno pišemo v tej številki. Kot o mnogih drugih stvareh. Največ o zdravstvu, ki je že nekaj časa ena glavnih tem v pogovorih med ljudmi. Hladnejši dnevi so prinesli težko pričakovan dež. Moča pa seveda nove skrbi. Podobno kot hladnejši dnevi. Ne le vsem, ki morajo priskrbeti za kuijavo doma, tudi zasavskim začasnim prebivalcem-beguncem, o katerih spet pišemo.
Tokrat smo v Zasavca uvrstili kar nekaj zanimivih prispevkov novinarjev, ki so se potepali po zanimivih deželah, ali pa bili na zanimivih prireditvah. Med drugim tudi na zasavčevem sejmu v Trbovljah, ki si ga je ogledalo precej Zasavcev. Pa tudi kupovalo, saj seje na sejmu obrnil čeden kupček denarja.
Na športnih terenih je vse bolj vroče, na političnih tudi. Kulturni domovi so zaživeli s polnimi pljuči. Nam pa ostane le še čestitka: zagorski oktet-še na mnoga leta...
Marko Planinc
Matjaž Švagan
S*
:o Planin
Mr



RT
Funšterc:
Koledar dogajanj, Vlada se na ogled postavi, Sramotni steber, Kratke zasavske, Pariamentarije, Stiska kaže zobe, Jetmice
Vaš zelnik:
Pisma bralcev (Pavletu Čeliku ob rob, Kako žuriramo, Iz Avstrije na Kum)
Tema:
Zdravniki - zadružniki?
Pogovor:
Fritz:"Denar je zato, da se trošiT
Kšajt glavce:
Milanova kost, Suzanina sivka, Opazijte politike, (Za)varovani svet, Kultura ta vsakdanja)
Anketa:
Zdravje naprodaj
Reportaža:
Ženske za volanom. Pomoč iz Holandije, Tau san lejpo povejdala, Izraelski utrinki, Proti Goji
Križ kraž:
Nagradna križanka
Miš maš:
Mladim Zasavcem, Pregovori o kruhu. Moj rojstni kraj, Ust iz dnevnika, Telefon v stiski
Žuriramo:
Laibach n Kapital, Župan vabi mafijo, Horoskop, Tolar na tolar,
Zvezde v Sašinih očeh
Kšefti:
Od obrtnika do delničarja?, Sejem -za vsakogar nekaj, Kratke kSeftarske, Mali oglasi, Preženimo dolgčas,
Naša bodočnost
Zdrav duh ...:
Oktet blizu polnoletnosti Zabeleženo, Hudeček odprl razstavo
... v zdravem telesu:
Uidi po kegljačih, Nova skakalnica v Kisovcu, Voglar za Slovenijo,
Športni cik-cak, S pestmi nad navijače, Rezultati
Kronično:
Promet, Aufbiks,
Plazovi, Važen je vikend, Zažgal je avto
KOLEDAR DOGAJANJ
6. oktobra - V zagorskem Zdravstvenem domu še vedno "delajo” na pobudi, ki so jo Republiki predstavili že maja: o ustanovitvi zdravniške zadruge s približno 20 člani - sedanjimi zdravniki oz. zobozdravniki.
6.	oktobra - Ob torkih se na svojih sejah dobivajo člani zasavskih izvršnih svetov. V Trbovljah jih tokrat muči begunska problematika in neodzivnost pri Republiki novo imenovanega Urada za takšne vrste vprašanj. V Hrastniku se pozabavajo s komunalnimi zadevami, v Zagorju pa z Agencijo za razvoj, proračunom in prav tako komunalno problematiko.
7.	oktobra -TrboveljskaSocialdemokratska prenova s prostori na Ulici 1. junija 19 na široko odpre svoja vrata vsem, ki jim ni čisto jasno, kako bodo decembra volili.
7.	oktobra - Na celodnevnem posvetu v restavraciji hotela Rudar pa to sredo "uživajo" svobodni sindikalisti Zasavja. Tema pogovora ni lahka: socialni pakt, kolektivne pogodbe, stečaji, soupravljanje, lastnina, zdravstvo, pokojninska zakonodaja...
8.	oktobra - Zagorski obrtniki in podjetniki se imajo vse od tega dne pa do 23. oktobra možnost prijaviti na razpis Agencije za razvoj zagorske občine, ki tokrat podeljuje za 14 milijonov SIT posojil.
9. oktobra - Razen Zagorjanov, ki razmišljajo o zdravniški zadrugi, je med zasavskimi zdravniki oz. zobozdravniki in lekarnarji prav malo zanimanja za zasebno prakso. Dve prošnj i za dodelitev koncesije so do tega dne prejeli le v Trbovljah.
9.	oktobra - V Zagorju obljubljajo, da bodo kot usklajevalci projekta, h kateremu je pristopilo kar šest občin (tri zasavske, domžalska, litijska in laška) - to je projekta za racionalno gospodarjenje z odpadki - kmalu razpisali natečaj za najboljšega ponudnika.
10.	oktobra Na Izlakah sc na turističnem rallyju žensk, imenovanem Medija 92, zberejo vse pogumne ženske Slovenije. Iz Zasavja, sc pritožujejo organizatorji, pa jih skorajda ni.
13.	oktobra - Skupina Laibach
pričenja v trboveljski TET snemati film ameriškega režiserja Michaela Bcnsona Predictions of lire - dokumentarni vpogled v slovensko zgodovino in umetniško gibanje Neue Slowenische Kunst.
14.	oktobra V Trbovljah
predsednik trboveljskega IS odpre Jesenski Zasavčev sejem, na katerem se predstavlja in prodaja skoraj 50 obrtnikov ter podjetnikov iz Zasavja, pa tudi od drugod.
14.	oktobra - Ura: 19.30. Dan: sreda. Kraj TET. Z zamudo se odvija brezplačni javni koncert skupine Laibach. Ljudi za ponoret.
15.	oktobra - V Hrastniku se komaj sklepčno zberejo na skupni seji delegati občinske skupščine.Med drugim govorijo o poslovnih rezultatih gospodarstva, brezposelnosti v občini, proračunu, sanaciji škode, ki jo je povzročilo neurje...
15. oktobra - sdp jevci in
Dezamovci bi Rudarski dom v Trbovljah "prerihtali" v mladinskega. Denar še in že iščejo.
15. oktobra - Ta dan zvečer je
mnoge Zasavce pretreslo. Potres 4. stopnje je imel epicenter nekje med Zagorjem in Trbovljami. Škode, razen malo večjega strahu, ni bilo.
18. oktobra - V Trbovljah
zaprejo vrata jesenskega sejma, ki si ga ogleda precej Zasavcev. Morda tudi zaradi tega, ker organizatorji niso pobirali vstopnine.
Polona Malovrh
Paša je končana.	Foto: T.B.
ZASAVC Izdaja Zasavc d.o.o, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi Direktor: Tomo Garantirti, Časopisni svet: Sandi Češko, Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml. Glavni urednik: Matjaž Švagan, odgovorni urednik: Marko Planinc. Uredniški odbor: Roman Rozina, Polona Malovrh (Funšterc), Ivana Laharnar (Reportaže), Stane Šterbucl (Kšajt glavce), Milan Vidic (Anketa), Fanči Moljk (Miš maš), Tomi Pucelj (Žuriramo), Suzana Sivka, Marko Bebar (Kšefti), Katarina Gavranovič (Zdrav duh...), Barbara Kus (... v zdravem telesu) Oblikovanje in računalniški prelom: Čvek, Dol pri Hrastniku, Tisk: Alenka Jakopič, Sedraž. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 61-013. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t. št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov in fotografij ni dovoljen.
Vlada se na ogled postavi
Menda je potrditev nove zagorske vlade bolj ali manj formalnost, saj je spisek imen že medstrankarsko usklajen in za vse sprejemljiv. Zato gre zadnje obširnejše pisanje o sestavljanju zagorske vlade nameniti že tudi njihovemu delu.
Vladimir Kojnik, kapetan nove ekipe, pravi, da bodo natančna izhodišča za delo znana, ko bo storjen natančen izračun in obračun vladanja prejšnje ekipe. To pa pomeni poročilo o poslovanju, sestavljeno iz primerljivih številk pri prihodkih in izdatkih. Sem sodi Agencija za razvoj z vsemi aktivnostmi in stroški, proračun, načrt prihodkov in obveznosti iz občinskih obveznic, dobljeni in dani krediti, struktura sredstev pri gradnji cest; in tako naprej vse do izdane garancije IS in dokončne ocene programov medicinskih brizgalk in rokavic. Obsežna naloga, ki bo morala biti narejena vsaj do konca leta, saj je prvi pogoj za vladanje nove ekipe.
Ta, o tem govori tudi sestava, si za vrh nalog določa gospodarski razvoj. Zmanjševanje brezposelnosti, gospodarska oživitev, ureditev odnosov s premogovništvom in pospešitev procesa privatizacije, kjer so zadeve v največji meri vendarle odvisne od usode lanstninske zakonodaje. Kojnikova ocena za področje družbenih dejavnosti pa je, da to, kar imajo, ni slabo, da je
Razgrnitev volilnih imenikov
Pred volitvami bodo na občinskih upravah na vpogled volilni imeniki. Vsak občan, ki ima volilno pravico, ima s tem možnost preveriti, če so podatki v imeniku pravilni. Vpogled je še posebej priporočljiv za tiste, katerih podatki so se kakorkoli spreminjali (bivališče, priimek...). Volilni imeniki bodo razgrnjeni ob delavnikih od 26. oktobra do 21. novembra:
Hrastnik: ob delavnikih v od
8. do 12. ure na oddelku za notranje zadeve
Trbovlje: na oddelku na notranje zadeve skozi ves delavnik
Zagorje: v sejni sobi od 9. do
13. ure.
Vladimir Kojnik gleda v prihodnost.
verjetno ponekod že celo čez rob dejanskih možnosti. Za boljše pogoje sc bo veljalo bojevati na šolskem področju. Seveda tudi ta vlada ne bo mogla in smela zaobiti ekologije. Nadaljevala bo projekt plinifikacije, kjer je že ogromno narejenega, tako da bi lahko bila že naslednja kurilna sezona v znamenju plina. Prilagodila se bo tudi organizacija. Agencija za razvoj naj bi tako ne bila "zadolžena" zgolj za razvoj podjetništva, ampak za vsestranski razvoj, za revitalizacijo občine. Čimprej naj bi začela z delom investicijski in razvojni sklad.
Največ očitkov je mandatar slišal zato, ker trije profesionalni člani prejšnje vlade ostajajo v novi. Kojnik: "Obstajajo principi in pravila, ki jih velja upoštevati, in jih bom upošteval. Sem spada kontinuiteta. Napačno je vedno demontirati vse kar je staro - naj bo dobro ali slabo - in graditi znova. Trije profesionalci iz prejšnje vlade poznajo svoje delo. Nihče ni nezamenljiv, vendar je za to, če bodo razibgi, dovolj časa. V tej fazi sc mi zdi prav, da so zraven." Za učinkovit konec pisanja Kojnik ni hotel prispevati kake udarne misli o tem, katere vrhove bo osvajal. Ali vendarle. Dovolil je namreč, da če že hočem, naj kaj prepišem iz spiskov želja in obljub, ki jih je vsepovsod dovolj.
Koman Kozina, foto: Tomo Brezovar
Enajsterica
Vladimir Kojnik bo predsednik. Sebe največkrat predstavi kot štromarja ali pleharja. Zdaj je še prvi inšpektor zasavski, vladal je že v letihod 82 do 86. S profesionalno politiko se je ukvarjal tudi že pred tem. SDP.
Sandi Češko bo podpredsednik. Je politolog, ki je politiki rekel adijo, ko bi moral (pa ni) postati predsednik jugoslovanske mladine. V Mikrohitu se je naučil dovolj o računalnikih in o tistem ob njih, da zdaj uspešno vodi Orio. SDP.
Anton Čebin je zdaj upokojenec, bil je prvi predsednik izvršnega sveta v Zagorju. V vlado so ga (kot pogoj za sodelovanje) predlagali kmetje.
Marinka Drakslerje politično bolj sveža oseba, saj je vanjo resno zakorakala kot poslanka Zelenih. Nekdanjo gimnazijsko profesorico so (tudi kot pogoj za sodelovanje) predlagali Zeleni.
Borut Drnovšek se bolj ali manj vseskozi drži zagorske Varnosti, kjer je zdaj direktor. Bil je v vladi Tomaža Klopčiča, na zadnjih volitvah pa na listi LDS.
Majda Drnovšek je prvič prišla v vlado 86 leta in je vseskozi v njej. Vodi upravni organ za gospodarstvo, prej je službovala v Iskri in na upravi. Tudi na listi LDS.
Stanislava Fain je v politiko prišla z vlado Janeza Lipca. Predvsem nanjo so leteli očitki okrog familiarnosti. LDS.
Dani Kurent je direktorica Centra za socialno delo. V politiko je zajadrala, ko je bila na volitvah izvoljena na listi LDS.'
Jože Smrkolj je bil podpredsednik prve Kojnikove vlade. Eden vodilnih mož Elektroelementa, že dolgo politično aktiven. Na zadnjih volitvah na listi socialistov.
Jože Ranzinger je bil v času Kojnikove vlade župan, bil je že v Lipčevi vladi. Pred tem in vmes je poklicni teritorialec. SDP.
Miloš Urbanija je najmlajši, letnik 66. Bil je ZSMSjevski politik, od tam pa je šel med podjetnike, Direktor Ultre. LDS.
R.K.
Dva podpisa
Na razpis Sklada za razvoj, sanacije in prestrukturiranje podjetij seje prijavilo sedem zasavskih podjetij. Trboveljska Iskra je bila zavrnjena iz formalnih razlogov, saj se je z vlaganjem državnega denarja oblikovala kot delniška družba, pomoč pa je namenjena le družbenim podjetjem, štiri podjetja pa so od kandidature odstopila. Tako sta pogodbo podpisala le trboveljski Ipoz in zagorski gradbinci. Številni so podpise teh pogodb označevali za brezplačno darilo državi, saj ta postane lastnik, v prvi fazi pa ne bo nikjer vlagala svežega kapitala. Direktor Ipoza Franc Kovač se s tem ne strinja. Pravi, da je to edina možnost, da Ipoz obstane v sedanjem obsegu, da torej obdržijo celoten program in delovna mesta. To, kar predvsem rabijo, pa je čas, da nekdanji nosilni program (rokavice) iz nezahtevnega jugoslovanskega tržišča pripeljejo na zahtevna evropska. S konfekcijo pa že zdaj nimajo težav. Kljub temu, da je lastništvo tovarn, ki so podpisala pogodbo s Skladom, preneseno na državo, se bodo ta podjetja lastninila enako kot tista, ki bodo ob sprejetju zakonam še družbena. Tu delavci torej ne bodo prikrajšani.
R.R.
Ekološko izobraževanje
V Zasavju so sc na ekološke probleme letos "spravili" še na razsvetljenski način. Ljudska univerza Trbovlje je z denarno pomočjo Ministrstva za šolstvo in lokalnih oblasti začela izvajati program ekološkega izobraževanja v podjetjih. Med trinajstimi podjetji so prvi šli skozi učilnico trboveljski elektrarnarji. Z izobraževanjem so zadovoljni, bilo pa naj bi tudi učinkovito. Miloš Vengust, ekolog v Elektrarni, meni, da je moč kratkoročne učinke doseči predvsem pri ravnanju z napravami, dolgoročne pa v sprejemanju takšnih odločitev, ki bi bile bolj primerne stanju v okolju. Seseda jc pot do prijaznejšega okolja še dolga. Na kateri od postaj proti cilju bi bilo dobro izobraževanje pripraviti tudi za liste, ki sprejemajo in uresničujejo politične odločitve.
R.R.
Iz Rudarskega mladinski dom
Klub mladih Dezam in trboveljska Socialdemokratska prenova sta v teh dneh na občinski IS naslovila pobudo o preureditvi Rudarskega v mladinski dom. Upajo, da bo njihova želja upoštevana že v proračunu občine za naslednje leto, znova bodo zaprosili tudi za republiška sredstva. Poskusili bodo pri skušpščinski komisiji za mladinska vprašanja in prek Ministrstva za delo, saj menijo, da bi pri urejanju doma v obliki javnih del lahko sodelovali mladi brezposelni. Potrebo po prostorih, kjer bi se mladi lahko shajali, je potrdila anketa, ki so jo opravili med dijaki ekonomske šole. Tudi študentje so razdrobljeni. Prenova propadajočega Rudarskega doma, ki jc last občine, bo finančno zahtevna. Da bi jo lahko izvedli, bodo za sredstva zaprosili podjetja, zasebnike, občino, posebej računajo na pomoč Rudnika.
P. M.
/-
i\Y
Sramotni steber
'l ik ob trboveljski osnovni šoli Revirski borci vam mora na vsak način pasti v oči zapuščena zgradba, med domačini znana pod imenom Blančcva hiša. Če bi jo imeli v lasti in upravljanju na primer bivša sex bomba Brigitte Bardot, ali lokalna stranka zelenih, bi morda še lahko razumeli, zakaj raste okoli nje pragozd, saj so vsi prej omenjeni močno zainteresirani za ohranitev rastlin in živali. Tudi propadanje Blančcve hiše bi lahko v tem primeru razložili tako, da je ona pač namenjena za živl-jenski prostor raznim ogroženim vrstam živali vseh mogočih oblik, barv in velikosti.
«r"|i

V resnici pa so stvari malce drugačne. Pre j omenjeni objekt in zemljišče okoli njega je v lasti trboveljske občine. Okolica je milo rečeno zanemarjena in hiša počasi propada. Mimoidoči se že dolgo časa zgražajo nad pasivnostjo oziroma brezobzirnostjo lastnika, zato trboveljsko občino brez milosti obešamo na sramotni steber. Po drugi strani tudi lokacija tik ob osnovni šoli ni najboljše mesto za potencialni živalski vrt, prej za knjigarno, knjižnico, mladinski dom ali slaščičarno.
Najbolj žalostno pri vsej tej zadevi jc to, da naj bi občina to zemljišče in zgradbo na njem preuredila v nekaj, kar naj bi bilo podobno nekakšni šoli. Poglejte sliko in si poskusite predstavljati otroke v Tl-J hiši. Če že trboveljska občina res finančno nikakor ne zmore poskrbeti za svojo (včasih družbeno) lastnino, ji predlagamo, naj da hišo skupaj s parcelo, na kateri stoji, v najem. Verjetno bi se že zaradi lokacije same našlo zavidanja vredno število interesentov.
T.P., Koto: Branko Klančar
Regijska skrb za odpadke
Smeti so naš neljubi, pa vendar vsakdanji spremljevalec. Z njimi niti približno ne znamo ravnati kot se količini spodobi, zato so naša odlagališča hitro polna, nalagamo pa jih povsod, kjer le najdemo priložnost. V začetku novembra bo v uradnem listu objavljen razpis za regijski projekt Racionalno gospodarjenje z odpadki. Projekt bo moral reševati vse faze od izvora odpadkov, ločenega zbiranja, predelave še uporabnih, do deponije, ki kot končni prejemnik dokončno neuporabnega prejme okoli 30 odstotkov tistega; kar na deponije dajemo danes. Lokacija za deponijo še ni določena, določili jo bodo po na podlagi mednarodnih kriterijev za deponije. Skupen razpis je v objavo posredovalo šest občin - Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ter Domžale, Laško in Litija.
I.L.
Svobodni sindikalisti na celodnevnem posvetu
Prvi teden oktobra so se v Trbovljah na celodnevnem posvetu dobili predstavniki zasavskih območnih odborov Svobodnih sindikatov dejavnosti in podjetij ter gostje z Republike: sekretar Sveta sindikata Rajko Lesjak, član predsedstva ZSSS Brane Mišič in strokovna delavka Lučka Bohm. Govorili so o socialnem sporazumu, kolektivnih pogodbah in pogajanjih, zakonu o soupravljanju,lastninskem preoblikovanju podjetij, prisilni poravnavi in stečaju, pa pokojninski, zdravstveni in socialni zakonodaji. Na vprašanje, čemu sploh socialni pakt, je Rajko Lesjak odgovoril: "Z njim naj bi sindikati uveljavljali svoj vpliv, na razvoj in politiko, predvsem pa ohranili svoje orožji' - kolektivne pogodbe in s tem normalno raven plač ter pravic delavcev." Slišati je bilo, da "svobodni" ne sprejemajo izgovorov nasprotne strani (vlade), da bi bili z znižanjem plač bolj konkurenčni na trgu. ZSSS ne bo podpisala sporazuma niti zaradi kakrSnckoli volilne demagogije niti ne samo za kratek čas. Če torej do sporazuma pod pogoji, ki bi bili sprejemljivi za vse strani podpisnikov, ne pride, bodo sindikati ubrali drugo taktiko. Rajko Lesjak je omenil posledice, če bi v Sloveniji v tem trenutku začel veljati zakon o stečajih: v stečaj bi šlo 1584 podjetij s 189.000 zaposlenimi, tu pa je še 400.000 upokojencev in 100.000 tistih, ki so že na cesti.
P.M.
Naj turistični kraji
Turistična porota Dela, akcija ki jo je ta dnevnik začel sredi julija, je končana. Bralci Dela so ocenjevali slovenske kraje, njihovo urejenost in gostoljubnost. V uredništvo je prišlo 8300 glasovnic, na lestvici je med kakšnimi 150 kraji tudi pet zasavskih. Medijske Toplice so z dvajset pohvalnimi glasovi pristale na 39. mestu, v drugi polovici so še Rimske Toplice s tremi, Izlake in Kum z dvema, ter Čemšeniška planina z enim glasom. Z več kot tisoč glasovi so naj turistični kraj Čateške Toplice.
R.R.
Novih cest kot še nikoli
Okoliš Zagorja je v zadnjih časih neverjetno zaživel, saj so se na mnogih področjih lotili obnovitve cest. V letošnjem letu je bilo urejenih 455 metrov lokalnih cest, štiri kilometre in pol krajevnih cest, za 3.500 kvadratnih metrov dvorišč in 627 parkirišč. Dela so veljala štirinajst milijonov in pol. Modernizacijo (Senožeti-Tirna, Franc Farčnik, Kis-ovec-Loke, Rudnik-Toplice, Podkum in Čemšenik) so financirali deloma krajani, KS in iz nepovratnih republiških sredstev. Največji del modernizacije je še v teku. Sem sodijo objekti Podkum-Šklendrovec, Šent-lambert-Tirna, Mlinše - Žavarulje - Vrh, Tomčev most-Šemnik, Čemšenik-Dobrl-jevo, Odsek Vilhemini, cesta proti Kot-redežu, proti Šentgotardu, Župančičeva cesta in sofinanciranje cest, ki jih nekatere KS modernizirajo z lastnimi sredstvi. Da bi se vsa začeta dela dokončali, je potrebnih še okoli petdeset milijonov tolarjev.
I.L.
Petra v Hrastniku
Peti razredi (program Petra) so te dni v Hrastniku začeli z računalniškim delom pri urah slovenskega jezika, likovnega pouka in tehnike. Niko Skočir, učitelj tehnike, je dejal: " Tedensko bodo skozi vse leto dve uri računalništva. Program pripravlja Zavod republike Slovenije za šolstvo in šport. Učitelji predmetov so opravili tridnevno usposabljanje v Ljubljani, čaka pa jih še enodnevni seminar. Uporabljali bodo programski paket Windows, tako da se vse operacije izvajajo z miško. Ker imamo samo devet računalnikov,
bodo učenci delali v dveh skupinah." Ravnateljica Breda Vidmar pa dodaja: "V Zasavju izvajamo ta projekt samo v Hrastniku, v Sloveniji pa od 600 šol le 33. Petošolci z Dola se bodo zaenkrat vozili v Hrastnik, se bomo pa trudili, da bi tudi na Dolu opremili eno od učilnic z računalniki. Veliko je zanimanje opažamo za računalniški krožek. Samo na predmetni stopnji v Hrastniku se je javilo preko 70 kandidatov. Ker imata na šoli dvestourni tečaj računalništva samo dva učitelja, so na svetu staršev predlagali, da skušamo dobiti za pomoč nekaj računalniških strokovnjakov iz delovnih organizacij."
F.M.
Trboveljski teden upokojencev je mimo
Društvo upokojencev Trbovlje je tudi letos pripravilo Teden upokojencev od 5. do 11. oktobra. In v tem času se je vsak dan nekaj dogajalo. Na občnem zboru zbor DU Trbovlje (DUT) je predsednik Florjan Plevnik (predsedoval bo še en mandat) poročal o delu IO, kulturnikov, športnikov, rekreativcev, ročnodelk, planincev, stanovanjske komisije, komisije za socialna vprašanja, komisije za domska vprašanja, gospodarskega odbora, ki ima na skrbi klub oz. gostišče in še o čem. DUT šteje sedaj 4388 članov in le 191 upokojencev ni včlanjenih v DUT. V sklad Vzajemne samopomoči pri ZDUS v Ljubljani je vključenih 3720 članov neposredno in 433 posredno. Zelo dobro sodelujejo s sosednjima DU v Hrastniku in Zagorju, pa tudi s pobratenima društvoma na Jesenicah in v stari Gorici. Skupine DUT so se v teh dneh predstavile. MPZ je pel na občnem zboru, ŽPZ pa na otvoritvi razstave ročnih del in likovnih stvaritev upokojenk in upokojencev, upokojenci so se pomerili v raznih športnih disciplinah. Najbolj luštno pa je bilo na 17. srečanju upokojencev. Najprej poslušalci kar niso pustili z odra Delavske godbe Trbovlje pod vodstvom prof. Alojza Zupana. Na srečanju so prejeli priznanja Jože Piki, Stane Žuža, Izidor Dolar in Jurij Kolenc z Jesenic. Predstavniki DUT so obiskali okrog 130 bolnih članov društva, kulturniki pa so nastopili v trboveljskem domu upokojencev.
T.L.
V Zagorju spet posojila
V tem mesecu je zagorska Agencija za razvoj znova razpisala posojila za pospeševanje obrti in podjetništva v občini. Razpisala jih je v višini 14 milijonov SIT, rok za prijavo je bil 23. oktober. Zanj so lahko zaprosili samostojni obrtniki in podjetja v zasebni lasti, ki imajo sedež v Zagorju. Posojila naj bi bila namenjena predvsem odpiranju novih delovnih mest in pa nakupu, urejanju, opremljanju zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov, za prostore same ter za opremo. V Zagorju so se za ponovni razpis odločili, ker je podoben lanski precej uspel. Med devet prosilcev so lani razdelili sedem milijonov SIT ter s tem omogočili 16 novih delovnih mest. Letošnja posojila je Agencija podelila za dobo treh let in z osemodstotno letno obrestno mero.
A.H.
Biser v osrčju Slovenije
Z sloganom "Zagorska dolina - biser v osrčju Slovenije" so se Zagorjani predstavili na letošnjem graškem velesejmu na samostojni stojnici. Na njej so predstavili eno izmed Sveinih kuhenj, na panojih pa zagorske turistične zmogljivosti, možne poslovne partnerje Avstrijcev iz zagorske občine in dejavnosti v občini. Še posebej so predstavili kulturne in turistične možnosti zagorske doline. Na sejmu so nastopili tudi zagorski kulturniki.
M.l\, foto: Tomo Brezovar
Asfalt v Kraje
Prebivalci zaselka Kraje na Dolu pri Hrastniku bi morali še letos dobiti do svojih domov asfaltno prevleko na cesti. Do konca oktobra bi morali položiti asfalt na 716 metrov ceste. Upamo le, da slabo vreme ne bo prekrižalo načrtov. Okrog 6 milijonov tolarjev težko naložbo financirajo večinoma iz občinskega proračuna, 12,5 odstotkov bodo prispevali tudi krajani s prostovoljnim delom. Tako bodo v občini do konca leta asfaltirali še eno izmed krajevnih cest, letos so bili na tem področju zelo uspešni.
M.P.
Nova streha
Streha občinske upravne zgradbe v Zagorju pušča že vrsto let. Ko ravna streha odsluži, jo menda reši le še močna sprememba. Izvršni svet je zadolžil sekretariat za urejanje prostora, da pridobi projekt za gradnjo nove strehe. V tej hiši pa je tudi postalo vsem, ki se v njej nahajajo, že precej tesno. Ker po novi zakonodaji tudi vsi ne sodijo skupaj, razmišljajo o možnostih preselitve. Ena od teh možnosti je upravna zgradba zagorskega rudnika. To možnost bodo seveda na rudniku še preverili.
I.L.
Trboveljska župnija obnavlja
V nedeljo, 11. oktobra dopoldan so s krajšo slovesnostjo uradno začeli adaptirati pri župnijskem uradu v Trbovljah že dolga leta dotrajano gospodarsko poslopje, v katerem so bili pred leti hlevi. S pripravljalnimi deli so sicer začeli že pomladi, sedaj so dobili gradbeno dovoljenje. Za obnovo gospodarskega poslopja so sc odločili na seji župnijskega sveta. Pri preureditvenih delih sodeluje tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju ter mariborska škofija. Investitor je Župnijski urad Trbovlje, projekt pa je izdelal dr. Jože Marinko ob sodelovanju domačih in drugih strokovnjakov. Dosedanji opuščeni hlevi niso služili ničemur več, obnovljene prostore pa nameravajo uporabiti za razne verske namene. Pri financiranju in fizičnem delu računajo na pomoč domačih ljudi pa tudi drugih dobrotnikov.
T.L.
Gasilci zaprli parkirišče
Na Marnem se že nekaj dni kaže nevsakdanji prizor. Parkirišče pred gostiščem Marno je zaprto. Tamkajšnji gasilci so napeljali vrv in ga zaprli za uporabnike. Prav tako so zaklenili spodnje prostore, kjer je imel najemnik gostišča skladišče in kurilnico. Vzrok: neplačana najemnina za prostore in parkirišče. Gasilci niso dobili plačane najemnine od maja, najemnik prostorov ŠRC Polževo dolguje kar precej denarja. Na dopis GD Marno se po pripovedovanju gasilcev ni odzval. Tako sedaj nima kam spravljati embalaže, gostje ne morejo parkirati, zaposleni in gostje pa so na mrzlem, saj tudi v kurilnico ne pride. Gasilci pravijo, da prostorov in parkirišča ne bodo odprli, dokler ne dobijo plačanega dolga. Bomo videli, kaj se bo izcimilo iz tega.
M.P., foto: Branko Klančar
Izplačilo posmrtnin
IO Sklada solidarnostne posmrtnin-ske samopomoči Trbovlje, je obravnaval finančno stanje Sklada. V osmih mesecih je posloval pozitivno. Število članov se je nekoliko znižalo na račun manjšega števila zaposlenih v trboveljskih podjetjih in organizacijah, kar seveda vpliva tudi na zmanjšanje prihodkov. IO je sklenil, da bo v zadnjem trimesečju tega leta Sklad izplačeval posmrtnino v nezmanjšanem znesku 40.000,00 SIT za umrlega člana Sklada.
T.L.
• ............................................................ • •
Hrastnik
V Hrastniku so se pretekli teden (v četrtek) zbrali delegati vseh treh zborov Skupščine občine. Na začetku so odgovorili na delegatski vprašanji delegata Alojza Napreta. Okrog industrijskega dela deponije Unično je odgovor prenešen na TKI Hrastnik. Ta ima tam na razpolago za odlaganje sadre 500 tisoč kubičnih mcwtrov prostora. IS bo od prej imenovane tovarne zahteval pismeno pojasnilo, kam bo odlagala sadro po letu 1995. Okrog škode, ki jo povzroča divjad, so delegatu pojasnili, da to strpno urejajo kmetje in lovci med seboj. Obenem pa je IS obrazložil zadeve okrog damjakov na Kopitniku. Epilog: lovci morajo do 15. 12. 1992 odstreliti vse damjake v lovišču.
Delegati so pregledali poslovne rezultate za polletje letošnjega leta in gibanje brezposelnih. Podjetja imajo največ težav z likvidnostjo, konec junija je imelo blokirane žiro račune kar 9 pravnih oseb, kjer je zaposlenih več kot polovica vseh v gospodarstvu hrastniške občinc.Štcvilo brezposelnih stalno narašča. Še leta 1984 jih je bilo le 30, v začetku septembra seje ta številka približala 600. Eden glavnih vzrokov za večje število brezposelnih je pomanjkanje delovnih mest, iskanje le teh je ena prednostnih nalog IS. Nekateri, ki nimajo službe, tudi niso kaj preveč navdušeni, da bi jo imeli. Tako se je za 26 novih delovnih mest, ki jih je razpisala Steklarna, npr. javilo i/. občine Hrastnik le II ljudi. Rudnik pa je rudarje "uvozil" iz Laškega. Delegati so predlagali, da bi pripravili raziskavo, kako se bo gibala brezposelnost v naslednjih letih. Šolam pa bi veliko pomenila raziskava, kje se bodo lahko mladi zaposlovali, da jim bodo vedeli svetovati.
Delegati so sprejeli rcnominacijo občinskega proračuna, ob obravnavanju sanacije škode, ki jo je v občini prizadelo neurje konec julija ter letošnje suše, pa so sc lahko le nemočno spogledovali. V Hrastniku namreč ugo-
tavljajoča bi bilo precej manj škode, če bi sanirali posledice neurij v preteklih letih. Iz republike so dobili za sanacijo le nekaj drobiža, ker je bila škoda "premajhna", ni bila večja od 4 odstotkov družbenega prihodka občine. Tudi s skromnimi sredstvi bo treba storiti čimveč, da ne bo ob kakšnem prihodnjem večjem neurju škoda precej večja, kot je bila ob zadnjem.
Hrastniški poslanci so sprejeli dva odloka o komunalnih zadevah, za odlok o razpisu nadomestnih volitev pa niso bili več sklepčni. Kljub temu so sc informirali še o beguncih. Odgovorni so povedali, da imajo nekaj težav s pečmi za ogrevanje, vendar bodo to uredili. V občini je vse večji pritisk beguncev, ki so nastanjeni pri družinah, da bi se preselili v begunski center. Ob koncu je delegat Bojan Rojšck iz Kovka postavil delegatsko vprašanje, ki žuli predvsem kmete - kaj je z izplačili škode onesnaževalcev zraka. Doslej so dobili kmetje le polovico izplačila za leta 1990.
M.P.
Trbovlje
Potem ko so potrdili sklepe 72. seje, so se člani trboveljskega Izvršnega sveta na svoji zadnji seji spoprijeli z naslednjo problematiko: razpravljali so o pogojih za dobavo in odjem toplotne energije in o tarifnem sistemu za prodajo toplotne energije iz vročevodnega omrežja; sc izrekali o odpisu stanovanjskih objektov v Globušaku, na Savinjski cesti in na Partizanski cesti ter o prenosu stanovanja številka tri na Rudarski cesti 1 v sklad poslovnih prostorov; načenjali so problematiko neplačnikov najemnin, se seznanili z izvajanjem proračuna trboveljske občine za prvih osem letošnjih mesecev in nazadnje preračunavali, ali je predlog za povišanje socialnovarstvenih pomoči (denarnih) in denarnih dodatkov ter za sprejem lestvice znosnih stanarin od prvega oktobra dalje upravičen.
A.II.
Zagorje
Zagorska vlada sc je 7. oktobra sešla na predzadnji seji v tej sestavi. Zadnjo načrtujejo za 27. oktober. Dva dni kasneje naj bi občinska skupščina na predlog novega mandatarja že imenovala novo vlado.
Kljub prehitremu odhodu pa člani vlade niso popustili pri delu. Kot je bilo pri njih v navadi, so se tudi tokrat zbrali v polnem številu. Največ časa jim je na omenjeni seji vzela razprava o poslovanju Agencije za razvoj. Izvršni svet je potrdil sklepe upravnega odbora agencije, po katerih naj bi se sredstva, pridobljena s prodajo obveznic, še naprej plasirala za sofinanciranje podjetniških programov, 50 odstotkovsred-stev pa naj se nameni za izgradnjo infrastrukture. Če bo nastal višek sredstev, se ta vložijo v nakup vrednostnih papirjev, tečaj 80 pa naj se ohrani še naprej. Na pobudo upravnega odbora bo izvršni svet na prihodnji seji občinske skupščine delegatom posredoval predlog, naj se odločijo o usodi projektov "proizvodnja injekcijskih brizgalk za enkratno uporabo" in "proizvodnjo PVC rokavic". Vlada je sklepala tudi o zaupnici Upravnemu odboru Agencije za razvoj. Prav predlog o tem je bil nekaterim članom zelo nerazumljiv. Izvršni svet je namreč ves čas podpiral program agencije in s tem zaupal tudi upravnemu odboru. Prav to pa je bilo področje, zaradi katerega je bila v zagorski skupščini dana nezaupnica vladi. In sedaj je predsednik upravnega odbora, ki je sočasno predsednik občinske skupščine, prišel k odstavljeni vladi po zaupnico za svoj upravni odbor. Dobil jo je. V nadaljevanju so člani razpravljali o renominaciji občinskega proračuna, o zazidalnem načrtu za proizvodno-obrtno cono v Kisovcu ter sanaciji prostora nad jamo Loke po zapiranju ter še o enajstih temah. Seja je trajala kar pet ur.
I.L.
Prve begunce so na občinskih odborih RK vpisali 14. aprila 1992. Sorodniki, prijatelji, znanci so jim krepko stisnili roko in jih povabili v svoje domove. Kar je naše, je vaše, je bil najpogosteje izrečen stavek. To je bil tudi stavek, ki so ga naši občani največkrat slišali, kadar so odhajali na obisk med počitnicami k svojcem in prijateljem v južne republike. Žalost in skrb navadno rodita še tesnejše vezi. Pomembno je, da nekomu pomagaš, mu zmanjšaš bolečino, ga razumeš, soglašaš z njim. In zbežati iz nerazumljive vojne "med brati” je prav tako razumljivo kot boriti se. Teža vojne na vse pritiska z neizmerno močjo, tako na begunce kot na tiste, ki so ostali doma. Nihče ni pričakoval, niti begunci, niti gostitelji, da bo nesmisel tako dolgotrajen.
Za današnji prispevek nismo izbrali begunskih centrov v Zasavju. Vsi trije še vedno delujejo, največ prebivalcev ima hrastniški. Stanje v eentrih je normalno, tudi z ogrevanjem ne bodo imeli težav. Kolikor bodo v njih našli prostih mest, ne bodo sprejemali beguncev iz drugih centrov po Sloveniji, pač pa iz družin po zasavskih občinah. 1/. teh pa je zadnje čase na centre tudi največji pritisk.
Hrastnik, 10. oktober
V občini je prijavljenih 569 beguncev, od lega 269 žensk, 5.? moških in 247 otrok. Pri družinah jili biva 312, v begunskem centru pa 257. Največ prijavljenih je bilo r Hrastniku 830, 261 se jih je odjavilo.
Mnoge družine, ki so v svoje stanovanje sprejele begunce, so same na robu preživetja. V majhnih stanovanjih se gnete polno ljudi z različnimi navadami, različnih starosti, različnih hotenj in različnega načina življenja. Mraz in dež sta nagnala ljudi iz dvorišč in vrtov med štiri stene, v tem okviru je še tesneje. Še listo malo zasebnosti, če je je bilo, sc je umaknilo skupnosti. Tudi domači otroci rastejo in rabijo nova topla oblačila, prvi šolski datlje veljal celo premoženje,ozimnica, ki bi morala biti zaradi novih družinskih članov podvojena ali potrojena, je manjša kot lani. Denarnica je prazna. Seveda povsod
stanje ni tako črno, v večini primerov pa. Vse več je zato tudi obiskov na občinskih odborih RK, kamor prihajajo po oblačila, obutev in hrano. Nekateri so denimo v začetku sploh odklanjali družbeno pomoč. Čeprav sami niso imeli veliko, so vseeno goste želeli obdržati le na svojih ramah. Nekdo je prodal avto, da je lahko preživel deset beguncev. Danes je zmanjkalo in enim in drugim. In podobnih zgodb, kako so do dna usihale zaloge, je mnogo. Zato je danes vse več pritiskov na begunske centre. Gostitelji vidijo ob tem edino možnost, da preživijo sami in njihovi gostje. V takšnih primerih "resnica" starih pravljic, da se imajo tisti, ki so revni, rajši in zato tudi bolj držijo skupaj ter so zato tudi srečnejši, ne drži. Materialne stiske rodijo psihološke pritiske, poči pa lahko kjerkoli - v službi, v šoli, doma...
Trbovlje, 10. oktober
V tej občini biva 950 prijavljenih beguncev. Pri družinah jih je 800, 150 pa v centru. Tako kol v drugih občinah, je tudi tu vrsta neprijavljenih beguncev, število ni znano, še vedno prihajajo. Največje število prijavljenih v Trbovljah je bilo 1024.
Gostiteljske družine prejemajo pri občinskih odborih RK pakete s hrano. Paketi so različni. Tisti iz RK Slovenije vsebuje več različnih živil, v paketu Mednarodnega komiteja RK pa je 5 1 olja, 2 kg sladkorja, 3 kg pralnega praška, toaletno milo in ribje ter mesne konzerve - to je obrok za mesec dni za štiričlansko družino. Sami begunci, ki stanujejo pri družinah, razen oblačil in obutve niso prejeli ničesar. Paketov s hrano imajo na odborih trenutno dovolj, žal pa vsebina ni vedno ustrezna prehrambenim navadam. V paketih je največ konzerv, prejemniki pa si želijo moke, olja in sladkorja. V odborih RK so dokupili te artikle ali pa sojih dobili kot prostovoljne prispevke. V odborih nenehno zbirajo oblačila, ki jih rabijo. Krajani se še vedno prijazno odzovejo in prinesejo tisto, česar ne potrebujejo več. Žal pa potreb beguncev in socialno ogroženih občanov s to vrsto artiklov ne zadovoljujejo.
Vse več gostiteljskih družin se tudi oglaša na občinske odbore RK, ker težko krijejo bistveno višje stroške električne energije. Ne bodo zmogli nakupa kurjave, saj je potrebujejo več, kajti begunci so skozi ves dan doma. Tako begunci in gostitelji omenjajo težave glede šolanja otrok. Od aprila naprej niso več pri organiziranem pouku. To je vrzel, ki je ni moč nadomestiti, čakati pa predolgo tudi ne bi več smeli. Posedanje pred hišo, po stanovanjih in pred televizorji je premalo dobro oz. preveč slabo. Omenimo še odrasle. Precej beguncev izraža željo po zaposlitvi, vendar jim zakonodaja tega ne dovoljuje.
Zagorje, 10. oktober
Na občinskem odboru RK beležijo 686 beguncev. Otrok je 228, 98 šoloobveznih in 130 predšolskih. Pri družinah biva 594 beguncev, v centru pu 92. Največje število prijavljenih je bilo 997. V tujino jih je odšlo 122, domov pa 190.
Tako kot povsod najdemo nezadovoljne, so takšni tudi med begunci. Narava ljudi je različna, čeprav gre to ljudem takrat, ko bi morali biti složni in zbrani vsi, precej na živce. In zakaj jim tudi ne bi šlo, če je kritika z druge strani neupravičena. Naj navedem primer, kako je jezna begunka v skladišču oblačil žugala v obraz našim aktivistom ob razdeljevanju oblačil: "Vse novo poberete zase, nam pa dajete te stare stvari!" To je k sreči osamljena objestnost, ki kmalu sama postane tiha in neslišna, bolečino pa vendar prenese na tiste, ki nesebično dajejo in one, ki delajo po cele dni že vrsto mesecev, pa tudi na tisto večino, ki našo pomoč spoštuje. Tudi med nami sc najdejo tisti, ki vse glasneje opozarjajo, da jih je strah beguncev in njihove "ustalitve" pri nas. Resnica pa je vendar na strani miru. Kdo si ga ne želi, kdo si ne želi mehkega naročja svojega doma, okolja, kjer so njegove navade normalne, kjer pozna vsako ped okoli sebe in kjer je obkrožen s svojimi ljudmi? Tačas pa bodimo ljudje.
Ivana Laharnar
jeTrniCe^
■	Podpisniki. Med prvoobjavljenimi pobudniki, da bi Milan Kučan - Očenaroda spet predsedoval Sloveniji, sta tudi Zagorjana Sandi Češko - Čvekič in Metka Tekavčič - Družbenopolitična in Trboveljčan Jože Andrej Čibej - Dobravaga. Hrastniški prenovitelji menda zahtevajo, da se v naslednjem reklamnem sporočilu pojavijo vsaj trije Hrastničani. Sicer bodo volitve bojkotirali.
■	Sedem let. Čez sedem let vse prav pride, lahko pa tudi prej. Nedolgo tega je zagorski župan Janez. Rež un - Obveznica Miloša Prosenca - Šoferja zafrkaval, če bi bil rad župan. Šofer b.o odgovoril s taktiko izrivanja. Najprej bo postal republiški poslance iz Zagorja, zatem bo naredil šoferski izpit in se za srečen konce zgodbe vsedcl v občinskega iksema.
■	Direktor pa tak. Zasavčev direktor Tomo Garantini - Lekarnar je prišel na idejo, da bi namesto s honorarji novinarje potolažil z žetoni za avtomobilčke v zabaviščnem parku. Ker se je zabaviščni park že odselil, kompenzacija ni uspela. Pa še v časopisju je bilo, da je neznanec 1. oktobra tam izmaknil sto žetonov.
■	Lastninjenje. Trboveljski prenoviteljski prvak Božo Marot - Tipps }e zadnje čase nekam izgubljen. Menda ga teži nacionalizacija premoženja strank. Če se bo zakon zgodil, bo stranko preimenoval nazaj v Zvezo komunistov ali Komunistično partijo in po zakonu o denacionalizaciji zahteval Belo hišo.
■	Letel bo. Tudi v tej številki, tako kot v prejšnji, gostimo v letenju Iztoka Cilenška - Tabornika. Ko je sfižil zadnjo stavko, je obljubil višje plače, petnajstega pa so bili knapi nagrajeni po starem. Ker se bo moral nekaj časa pred rudarji skrivati, mu bodo njegova taborniška znanja in veščine zagotovo prišle prav.
■	Papirnato. Trboveljski župan Frane Majnardi -Majski je zagotovo najprimernejši kandidat za direktorja trboveljske Tike. Že celo življenje preklada papir.
■	Še pomnite, tovariši. Sredin koncert
skupine Laibaeh je bil verjetno zadnji v Trbovljah. Tudi Trbovlje niso več take kot so bile. Pred daljnimi leti so jih prepovedovali in jim trgali plakate, zdaj ti pa gre vlada Franca Bcravsa - Iskrice in partija Boža Ma-rota - Tippsa koncert Laibaeha celo podpreti.
■	STT. Prvi zasavski bančnik in naš tokratni intervjuvance Zdenko Fritz - Dcsctdin je povedal tudi, da bi rabili več STT. Vendar ne več Strojnih tovarn, ampak več Strategije, Taktike in Tehnike. Na banki že preverjajo, pri kom je to duhovitost naročil in s katerega računa plačal.
Plesalka hrastniškenui županu Poldetu Grošlju - Samoprispevku: "Če se v kratkem ne boš pojavil v jetrnieah, ti ho popularnost tako padla, da res ne vem, če bom še plesala s tabo."
■	Letel bo II. Napoved za trboveljskega izvršnika Franca Bcravsa - Iskrico pa je malce bolj dolgoročna. Najgostobesednejši trboveljski poslanec Alojz Jeraj -Pipa mora najprej zvedeti, da so imeli blokiran proračun, nato vse skupaj preveriti, si napisati udaren govor in za krono dočakati še sklepčno skupščino.
■	Letel bo III. Tretji s seznama pa je hrastniški premier Stane Kirn - Formula. Njega je njegov faran in novinar Stane Šterbuel - Televizijski pravzaprav že odstavil, ko je vodil otvoritveno sejemsko ceremonijo. Za novega hrastniškega izvršnika pa je, pomanjkanje domišljije, določil prej omenjenega Franca Bcravsa -Iskrico.
■	Poznavalec. Zagorski skupščinski in vladni sekretar Brane Omahne - Dolgi se odlično znajde tudi v državni upravi. Tako zelo dobro, da večina misli, da na Višji upravni šoli ne študira, ampak predava.
■	IzvimOSt. Zasavska radijska dopisnica Marjana Ocvirk - Manca je denarno podprla policaje na mnogo bolj izviren način, kot to počenjajo drugi sodelavci Zasavca. Ni klasično padla na radarski kontroli, ampak prepričljivo zapeljala v ne povsem zeleno semaforsko luč. Ujeli so jo po slo metrih.
■	Medvedja. Naš odgovorni Marko Planine -Čvek je do zadnjega upal, da bo Fanči Moljk - Rckrea-torka, ko je pripravljala prispevek o medvedu v Hrastniku, vendarle naletela tudi na medveda samega. Tiskarju je že zaukazal, da naklado dvigne za tisoč, če zadnji trenutek javi naslov "Medved raztrgal novinarko Zasavca", oziroma za dva tisoč, če bo naslov "Novinarka Zasavca raztrgala medveda”.
Foto: Branko Klančar
Pisma bralcev
Kot vsak resen časopis tudi Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu, ali pa mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju.
Posebej poudarjamo, da je dolžina pisem omejena na največ 30 tipkanih vrstic.
Nepodpisanih pisem ne objavljamo.
Uredništvo
Spoštovani bralci
Žal smo tudi tokrat dobili nekaj nepodpisanih pisem, ki jih ne moremo objaviti, saj ne vemo naslova avtorja. Tako nam je pisal Zagorjan "v imenu” prebivalcev KS Jože Marn. Opozarja na problem, ki mori predvsem stanovalce okolice tržnice. Sprašuje se, kdo je dal dovoljenje za postavitev parka z avtomobilčki pri tržnici. Dodaja, da se to lahko postavi, parkirišč pa ni. Sc strinjamo -avto in zabaviščni park sodi v obrobje mesta, ne pa v center, parkirišča pa - teh je res premalo. Upamo, dragi bralec, da boste naslednjič zbrali pogum in se pod pisanje podpisali. Tudi drugi.
Ured ništvo
Pojasnilu Pavleta Čelika ob rob
V zadnjem Zasavcu g. Pavle Čelik pojasnjuje, kako je prišlo do tiskanja moje fotografije v njegovi knjigi Izza barikad. Mislim, da je bilo tako, kot je napisal tokrat in tudi v Delu dne 25.9.1992. Pri pojasnilu v Delu meje motila njegova ironija, na katero sem odgovoril naslednji dan, pri pojasnilu v Zasavju pa me moti cena 300 tolarjev za izdelek, kot je fotografija zbirnega centra ujetnikov. Kot da g. Čelik sugerira bralcem, kakšen hrup zganjamo, uredništvo in jaz, za borih .300 tolarjev. Naj ponovno poudarim, da pri tej aferici nikoli nisem imel v mislih zaslužka, temveč samo zaščito avtorskih pravic, ker so mi doslej že večkrat objavljali fotografije brez moje vednosti (tudi v reklamnih prospektih). Izdelava fotografije res stanc približno .300 tolarjev, vendar sc ji vrednost močno spremeni, če je objavljena - recimo kot reklama v Slovenskih novicah in potem tudi v knjigi sami. Po logiki "proizvodnih stroškov" je potem avtorski honorar za knjigo Izza barikad strošek papirja in črnila, ki ga je avtor uporabil pri pisanju. Še to: po tej logiki tudi ne morem računati na brezplačen izvod knjige, na katerega so hudomušno namigovali v uredništvu Zasavca.
Branko Klančar, Dol pri Hrastniku
Kako žuriramo?
Že nekajkrat sem v Zasavcu prebrala pisma mladenk, ki so nezadovoljne s kul-turno-zabavno ponudbo v naših krajih. Nič se ne dogaja, mladina sc zbira le po gostilnah in se zapija. Tudi sama sem mnenja, da je mlad človek danes odvisen izključno od lastne iznajdljivosti, da nima višjih idealov ali pa le-ti niso opazni. Toda hkrati se mi zastavlja vprašanje, ali bi se mladi ob zadostni in kvalitetni ponudbi znali primerno obnašati. Kultura te vrste je namreč potrebna in ne pride sama od sebe.
Naše obnašanje je na precej nizki ravni. Pa s tem ne mislim moralizirati, kako na avtobusu starejša oseba zaman čaka, da ji bo nekdo odstopil sedež. Recimo, da gre tu za različne izkušnje obeh strani in za večni konflikt mladih in starih. Problem je, da sc mladina tudi med sabo obnaša zelo čudno. Na plesišču v diskoteki si mora človek s trudom izboriti svoj manevrski prostor; ker večina sledi svetovnim plesnim trendom, nevztrajnež obtiči v kakšnem kotu in upa. Ko je prostora končno dovolj, skušaš biti čimmanj grob do ljudi okrog. Ne, mimo pridrvi oseba in te, milostno rečeno, oplazi s cigareto ali polije s pivom... in brez komentarja odpleše dalje. Komur se je to že zgodilo, naj sc tolaži, da je bilo pivo Laško in cigareta kakšne pomembne znamke.
Pot vodi ponavadi v toaletne prostore. Kako je pri moških, ne vem, toda ženske s(m)o prave ptičke. Papir in ostalo leži po tleh, okoli školjk in umivalnika je drsalnica. Naključnega bralca, čigar starost je okrog -najst ali -jset že slišim, kako pravi, da težim do nezavesti. Mlad človek si pač mora nekje olajšati dušo in telo. Pritrjujem, toda na drugačen, a še vedno individualen način. Lnkratnost osebnosti je kljub temu lahko dovolj opazna.
Ker so to morda zgolj subjektivne ugotovitve, naj jih opravičim s prirejenim slovenskim pregovorom: Kar mali Janezek vidi, to veliki Janezek posnema.
Krna Klanjšek
Iz Avstrije na Kum
V zvezi s Tvojim člankom (Iz Avstrije na Kum) pošiljam pojasnilo. S Kuma ne vzpostavljajo zvez z Bosno radioamaterji, temveč CU-jaši, kar je velika razlika. Da bi bil za vsak primer zagotovo prepričan, sem se tudi malo informiral, kar je potrdilo moje prepričanje. CB je ameriška kratica za Citizen Band - prt nas nekdaj imenovan mestni obseg ali mestno področje. To je radijsko frekvenčno področje 27 MHz, v katerem so kanali, na katerih lahko vzpostavlja zveze
vsakdo. Potrebno ni nikakršno znanje ali polaganje kakršnihkoli izpitov. Zakon predvideva samo omejitve glede oddajne moči in vrste modulacije, česar pa nihče ne spoštuje. Vsebina pogovorov ni omejena, klicni znak si vsak izmisli sam, članstvo v oganizaciji ni potrebno, ni kodeksa dela in obnašanja na tem področju.
Z radioamaterji je precej drugače. Vsakdo, ki ga veseli vzpostavljanje zvez (čeprav pod pojmom radioamater razumemo mnogo širšo dejavnost na področju elektronike, kot samo vzpostavljanje zvez) se mora včlaniti v Radioklub in naprej opraviti izpit za radioamaterskega operaterja. Šele potem lahko zaprosi za klicni znak in dovoljenje za postavljanje postaje, da jo lahko nabavi. Tu pišem o izpitu za operaterja L razreda (po novem III. klasa), kije najnižji, zanj ni potrebno znanje telegrafije. Radioamater- operater sc mora pri vzpostavljanju zvez. držati radioamaterskega kodeksa, ki je strog. Predvsem amaterska radijska postaja ne sme biti uporabljena za kakršnokoli pridobitniško dejavnost. Tega se radioamaterji držijo in vsaj v tem primeru (mislim na Kum) ni bilo kršenja kodeksa s strani članov slovenske organizacije, zato ugledu radioamaterjev takšen članek škoduje. Precej sem poslušal radioamaterski promet v času vojne v Bosni na UKV (kjer radioamater ji delajo v glavnem preko repeti-torjev) in na KV ter slišal mnogo sporočil, ki so jih posredovali radioamaterji.
Glede tega članka me je klical kolega z Doki Boris-YT3MX, ki je bil precej hud, saj je tudi on precej časa porabil, da je zvedel informacije o svojcih znancev in sodelavcev, ki so po poreklu iz Bosne. Nekateri so ga spraševali, koliko je zaslužil s tem. Mislim, da je sedaj bolj jasno, kaj so radioamaterji in "radioamaterji". Sam sem član ZRS že preko 20 let, svoj klicni znak imam 16 let. Na dan ustanovitve OZN bomo 24.10.1992 ob 00.00 uri začeli slovenski radioamaterji uporabljali nove klicne znake s prefiksom S5 namesto dosedanjih YU, YT, YZ in 4N.
Božo Roglič, YU3NII (S51NI1 po novem), Hrastnik
Spoštovani g. Roglič!
S kratkim pojasnilom k fotografiji s Kuma smo hoteli le popestriti stran. Očitno pastem zadeli v temo, ki je potrebna širšega pisanja. Opravičujem se radio amaterjem, katerih delo iskreno občudujem, če je 'imel kdo zaradi povsem nehote storjene napake težave. Obenem želim Vam, gospod Roglič, in kolegom obilo dobrih vez pod novim S5 znakom.
Marko Planinc, Dol pri Hrastniku
MAČEK
Ko se peljete iz Zasavja proti Trojanam, se na vrhu Trojanskega, klanca odcepi cesta v smeri Čemšeniške planine - Čemšenika. Le en kilometer od križišča na tej cesti leži vas Sentgotard, kjer se nahaja GOSTIŠČE MAČEK. V lepi, še neokrnjeni naravi boste lahko preživeli prijeten dan, v gostišču pa vas bomo postregli z bogato, izbrano hrano. Gostišče je urejeno z 50 sedeži v restavraciji in 70 sedeži v posebni sobi, primerni za svatbe in ostala srečanja (seminarje), j V dvo in troposteljnih sobah, opremljenih s tuši, WG - ji in teraso, pa lahko preživite tudi več dni skupaj.
Ob sobotah igrajo v našem Gostišču različne skupine, s prijetno glasbo za uho in plesalce.
Vse potrebne informacije po telefonu (061) 733-040


Ker življenje potrebuje varnost
*/nic*
NAJVEČJA IN NAJSTAREJŠA SLOVENSKA ZAVAROVALNICA
V NESREČI
NE BOSTE OSTALI SAMI.
ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. LJUBLJANA
OBMOČNA ENOTA TRBOVLJE TRBOVLJE. Cesta oktoberske revolucije SL 14,
Telefon: 0601-21 844, 21 298
HRASTNIK, Cesta F. Kozarja 7, te L 41 755 ZAGORJE, Cesta zmage b.S„ tel 61 450
\
s
Konkurenčne cene, bogata izbira in prijazna postrežba v samopostrežni
trgovini z mešanim blagom
61420 Trbovlje, Šuštarjeva 42 tel.: (0601) 24 350
ODPRTO:
NON-STOP od 7.00 do 19 00
ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 12.00

PENZIONU LONTOVZ
vas vsak dan, razen ponedeljka, postrežemo z:


Vabimo zaključene družbe.
Ob sobotah in nedeljah vas zabava s harmoniko in synthesizerjem
ANDREJ POTRBIN.


Na področju zdravstva so napovedane celovite spremembe. Tako je že jasno, daje nova zdravstvena zakonodaja potrdila devet paketov prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, oglasili so se tudi zdravstveni delavci, saj novi zakon omogoča privatizacijo zdravstvenih ustanov. Ta je sicer dobrodošla, kolebajo enostavno zato, ker ne vedo, kaj jim prinaša.
Okoli prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja seje precej stvari zjasnilo - skupščina je potrdila devet paketov, s katerimi naj bi se zavarovanci zavarovali pred doplačilom razlike do polne vrednosti storitev iz obveznega zavarovanja; pripravili so tudi pobudo za tujce. Tako predvidevajo, da bi letna zavarovalnina za polno zdravstveno zavarovanje znašala 12.000 tolarjev, znani so zneski za ostale storitve, ter da bo tako imenovano premijo mogoče plačati v štirih obrokih, cenik pa bi bil veljaven do konca leta.
Zadruga - rešitev
Zakon o zdravstveni dejavnosti daje možnost privatizacije, ki je, končno, lahko organizirana tudi v obliki zadruge. Novost je enostavno v tem, da naj bi se zdravniki organizirali v privatnike. Pravzaprav je to nekako tradicija Revirjev, predvsem Zagorja. Povedati gre, da je bila v Zagorju 1.1876 ustanovljena prva tovrstna oblika socialnega zavarovanja v zgodovini Srednje Evrope - Bratovska skladnica, ustanovljena na pobudo takratnih rudarjev. Dr. Franc Grošelj, direktor ZD Zagorje in član delovne skupine za zasebno iniciativo pri odboru osnovnega zdravstva Zdravniške zbornice Slovenije je s tem v zvezi povedal, da so ga starejši pacienti nemalokrat opozarjali na omenjeno predvojno pobudo rudarjev, ko je bilo za tiste čase tipično graditi zdravniške domove z udarniškim delom. Pravi, da spoštuje tovrstno zavest in bi tradicijo pravzaprav morali nadaljevati v smeri tržnega gospodarstva in privatne iniciative.
V Zagorju so torej (prvi v Sloveniji) vrgli rokavico za ustanovitev zdravniške zadruge. Dr. Franc Grošelj sc je o lem razgovoril takole: "Zadruga kot pridobitniška organizacija bi skr-
bela za pridobivanje dohodka, skupne potrebe bi reševali v tej obliki, npr. imeli bi skupno reševalno službo, skupno dežurno službo pa reševalno in laboratorij, skupen rentgen, ki je sicer velika investicija. Boljše se mi zdi zato, ker bi šlo za organiziran nastop, prosta bi bila izbira zdravnika pri pacientu, s tem pa tudi potrebna konkurenčnost med zdravniki v isti stavbi, ki je konec koncev zgrajena za namene zdravstva in ni rešitev, da bi naši zdravniki odhajali privat. V okviru zadruge lahko rešimo, da bodo ti zdravniki ostali tu, izkoristili dano stavbo in kapacitete, poleg vsega bi bila to tudi cenejša oblika. Zraven bi vključili upravo in s tako reorganizacijo hi bila narejena marsikatera racionalizacija na področju zdravstva. Nujno je, da bi zdravniki prevzeli vso pobudo v zdravstvu in s tem izbrali lastno cenejšo obliko (saj lahko bistveno vplivajo na porabo sredstev) pa tudi odgovornost za izvajanje in ne samo pravice. Praktično rečeno pa takole: zdravniki bi zaprosili za privatno prakso, dobili ustrezno dovoljenje na ustreznih forumih in se kot privatniki organizirali v obliki zadruge ter reševali vsak svoje skupne probleme (zdravniki splošne medicine svoje, zobodravniki svoje, otroški...), skupaj pa bi vzdrževali
upravo, hišo, streho, elektriko. Zadruga bi imela svoje organe in znotraj tega gre lahko kakšna skupina zase, v tem primeru bi sami krili tudi materialne stroške. Vlada sicer postopoma ureja te zadeve, a vidim, da je zainteresirana, ministrstvo in zbornica pa morata izdati še marsikatere predzakonske akte, urediti je treba mrežo zdravnikov v Sloveniji. Tudi zavarovalnica je do sedaj zdravniku plačevala samo sistem uslug, sistem storitev, na Zahodu zdravniku plačujejo glavarino plus sistem uslug. To je sistem plačevanja, ki je veliko bolj realen kot dosedanji, ki je Zdravstveni dom pritiskal le v smislu, da je napravil čimveč storitev. Sistem glavarine pa vzpodbuja h kritičnejšemu trošenju zdravstvenih sredstev zavarovalnice.
V prvi fazi bi prvo vstopilo v novi sistem privatizacije zobozdravstvo za odrasle, postopoma bi sledile ostale službe. Ljudi bi tako prestrukturirali v približno dveh letih: tiste, ki imajo pogoje, bi upokojili, uredili bi odpravnine; ne mislimo ustvarjati revolucije ali stihije. Obliko zadruge smatramo kot pravilno izhodišče, pacient bi drugače čutil funkcijo ZD, znotraj katerega bi bolj organizirano skrbeli za zdravstveno varstvo. Vsi tako vemo, da je status zdravstva na finančnem psu. Takojšnje rešitve ni, dolgoročno je predlagana oblika ena boljših. Nekateri nad zadružništvom verjetno ne bodo navdušeni, ker ne bodo boljše plače, bo pa boljša oblika poslovanja. S Trbovljami in Hrastnikom bi se lahko povezovali v Zadružne zveze. Odpreti bo treba še vprašanje lastninjenja, ki bi ga preko zadruge reševali v drugi fazi. Glejte, vsi gredo v lastninjenje, zdravstvo pa je stvar in last države. Tudi v tokove zdravstva ga je potrebno vključiti. Če je nek zdravnik 30 let delal v ZD, je s svojim delom sigurno ogromno prispeval, da je le-ta dosegel tak nivo. Na to je treba obrniti pozor-
nosi in jo spoštovati. V skladu s tem hi sc to moralo upoštevati tudi pri najemnini, ki zato ne bi smela biti oderuška, saj bi lahko več sredstev uporabili za aparature. Predlog za ime zadruge je Zasebna zdravniška zadruga (ZaZdrZa), slogan, s katerim bi nastopili pa:	ZA ZDRAVJE
ZAVAROVANCEV! Želimo ohraniti funkcijo, pomen ZD oziroma zdravs-tvenodomskost. ZD namreč v svetu nekaj pomeni, je vzgled dobre organiziranosti, preventivna funkcija je v redu. V drugih socialističnih državah ni bilo takt). Zato tendenca, da bi ostali javni zavodi in dajali v najem, ni primerna. Seveda pa so na idejo zadruge že pozitivne reakcije, ljudje razmišljajo,
za organiziranje privatnih iniciativ oz. zadrug."
Zdravstveni domovi imajo na rapo-lago štiri možnosti: da ostane, kot je; da gredo zdravniki ven v svojo privat prakso; da jih gre del privatno, del pa ostane v ZD in plačujejo najemnino ali pa, da sc vsi odločijo, da stavbo vzdržujejo kot zadrugo, enotno.
Zadruga - rešitev?
Da bi imela medalja še drugo plat, so zobozdravniki Službe zobozdravstva za odrasle v ZD Zagorje izrazili željo po izjasnjeni sliki sedanje situacije. Njihov pomislek: nahajajo se v poziciji status quo, saj enostavno niso seznanjeni z dogajanjem ter vpričo tega niso dali soglasja niti za niti proti. Mislijo pa, da bi jim moral biti ponujen bolj analitičen pristop, npr. izračun stroškov, vsaj v grobem, saj je sodelovanje brez. kakršnekoli ekonomske analize, kjer bi videli svoj interes, vprašljivo. Ni jim pon ujeti večji zaslužek, preostane jim le skeptičnost, saj se dobro zavedajo, da je oprema zastarela, vsaka okvara pa za seboj povleče zmanjšanje prometa in večanje stroškov. Pravijo, da pocenitev uslug ni možna, jasno jint je še, da bi moralo hiti vrednotenje zdravstvenega dela višje in ne še nižje. Ne vedo niti za morebitne kadrovske spremembe, bojijo se monopolističnega določanja limita in narekovanja cen, privatizacijo pa podpirajo le ob obljubi izboljšanja
loto arhiv: Branko Klančar
plač. Dalje, ministrstvo še vedno ni določilo mreže, niso jim znani normativi, skratka, spet so odrinjeni od vira informacij in zato negotovi v svojo prihodnost. Zadruga bo seveda skupek enot, spričo katere bo treba dati odpoved sedanjemu mestu dela - a kdo jim kaj jamči za naprej? Odločno menijo, da je to prehitevanje časa, saj je kup pomislekov že ob tem, da bi bilo to tudi na škodo že zaposlenih. Zaenkrat so še brez vpliva na dogajanje.
Zadruga - še ni rešitev
Ker so vsevprek paradno prevzeli stvari v prve vrste že v Zagorju, se bodo o tem kmalu začeli pogovarjati tudi v Trbovljah. Dr. Samo Fakin, direktor ZD Trbovlje in finanč-minister IO Slovenske zdravniške zbornice je povedal: "Pri nas še ni nič jasnega. Na republiškem nivoju je precej zmede. Privatizacijo zaradi boljše kvalitete dela podpiram. Ljudje namreč začno tudi drugače misliti in delati, če je od kvalitete dela odvisen njihov osebni dohodek. V to ne mislimo vstopiti divje, saj je hiša javni zavod in bi bila škoda predvsem na račun preventivnih stvari. Da, privatizacija, toda kakšna? Mogoče ne bi bilo pametno zavreči nivo. ki je že dosežen. Dosegli smo rezultate, če bi zadevo spustili iz rok, bi padla kvaliteta zdravja, s tem tudi višina prispevne stopnje. Zavzemamo se, da se ohrani nivo zdravstvenega varstva, da bodo želje uporabnikov zadovoljene, nivo pa ohranjen zaradi nas in zavarovancev. Nevarnost tiči v združevanju prispevne
stopnje. Očitajo, da je javna poraba prevelika, a nihče ni definiral, koliko bi želel imeti. Stvari se bodo še odvijale."
Dr. Martin Mlinarič, direktor ZD Hrastnik, pa komentira: "Delavci so o novem zakonu obveščeni, pobud za privatno prakso pa še ni bilo. Mislim, da je tu pomemben finančni pokazatelj, vsekakor pa je zanimivo vprašanje smotrnosti. Sicer pa morebitne mreže in finančnega plana ne poznamo. Zakonodaja je tudi še precej ohlapna. Kljub temu, da je načelna orientacija znana, bomo verjetno naleteli na morebitne ventile, ki jih bo možno rešiti le z. dobrim sodelovanjem. Preden se ločimo od tega, kar smo že ustvarili, bodo potrebni temeljiti premisleki in primerne strokovne podlage. Važno vlogo bo zavzemal princip ekonomike. Strokovni svet se bo z omenjeno temo natančneje seznanil že v tem tednu."
Tako ali drugače, Zakon o privatizaciji je dvignil precejšnjo mero prahu, ob katerih bodo stali vsaj trije "zdravniki": čas, potrpljenje in dobršna mera razumnosti.
Petra Radovič
da m tr»Mt'
Zdenko Fritz, direktor Banke Zasavje iz sistema Ljubljanske banke, deluje resno, kar se verjetno za bančnika spodobi. Manj znano je, da službe praviloma menjava L aprila, kar ne deluje tako resno; vendar to vidijo le delavci kadrovskih služb. Letnik 1950, diplomirani ekonomist, začetki v Rudisu, desetletka v Betonu, kjer seje že ukvarjal predvsem z denarjem in dobrih sedem let v banki. Zdaj že četrto leto sedi v velikem, v črno usnje oblečenem stolu, kjer sta bila njegova predhodnika trboveljski župan Franc Majnardi in pred njim predsednik vlade Janez Drnovšek.
Stol torej, ki vodi v politiko?
Politika me ni nikoli zanimala. Sem bolj trmast, rad delam po svoji glavi. Tam pa so okviri, smeri. Finančna stroka je zelo natančna, resda velikokrat tudi kruta in grda. Vendar tega ne bi znal zavijali v politični jezik.
(Ire tudi za ljubezen do denarja?
Denar kot tak me ni nikoli posebno zanimal.Denar je za to, da se troši. Tudi varčevanje mora imeti nek namen. Najslabše je, če postaneš suženj denarja. Sam zaradi denarja nisem nikdar menjal službe. Sem pa za nagrajevanje po učinku. Tu nisem pretirano socialen tip.
Pravite, da vas politika ne zanima. Kaj pa obratno, se politika zanima za vas, za banko?
Politika kot ideologija sev lem prostoru ni vtikovala v banko. Nekaj drugega pa je razvojna, gospodarska politika, kjer je banka pač zraven kot morebitni plačnik-Močncjši pritiski so bili le pred leti na področju rudarstva. Sicer pa je tako, da se politika vtika toliko, kol jo pustiš. Zame so finance stroka, in če bi tu vladala politika, mene ne bi bilo.
Je torej politika obvladljiva?
Je.
Kaj pa pritiski močnih direktorjev, podjetnikov?
Ko sem prišel sem, sem si zastavil cilj, da mi ne bo grozil noben direktor, da bom kriv, ker bo šlo vse skupaj v
stečaj. Sem pa za pogovore in usklajevanja, pa čeprav je devetdeset odstotkov teh neprijetnih, ker večina prihaja z željami in ne s ponudbami. Takoj na začetku je treba razčistili, da se ne moreš iti sociale, pomoči, uslug. To je bilo pred letom 1985 in od tam današnji problemi.
So pa legitimni njihovi očitki zaradi visokih obrestnih mer.
To je posebno poglavje. Vrsto let so bile obresti nizke in vsi krediti po vrsti zelo ugodni. Tako se je pokrivala nizka produktivnost, vse skupaj pa so plačevali varčevalci. Zaradi nizkih obresti se v podjetjih niso izvajale potrebne aktivnosti, saj se je bilo enostavneje zadolžiti. Gospodarstvo torej ne propada zaradi visokih obresti, nizke so nevarnejše. Se pa strinjam, da jih je treba znižati. Vendar je obrestna politika vezana na normalizacijo v bankah in gospodarstvu nasploh. Če hi npr.
"V Zasavju smo kar preveč pridni, ko je treba plačevati državi. Ne spomnim se nobenih odlogov plačil obveznosti. Po drugi strani pa smo mnogo manj uspešni pri prizadevanjih, da bi se ta denar vračal v to okolje. Pa je zdaj čas, ko bi z. relativno majhnimi vložki, sam jih ocenjujem na deset do dvajset milijonov mark, dosegli normalizacijo stanja."
rešili vprašanje deponiranih deviz pri Narodni banki Jugoslavije, bi sc lahko obresti znižale vsaj za pel odstotkov.
Odbor za kreditno-monetarno politiko slovenske skupščine meni drugače. Pravi, da so visoke obresti posledica visokih plač v bankah.
Takšna operiranja z. napačnimi podatki me pa jezijo. Poglejte, bruto plače so lani v stroških banke predstavljale le tri odstotke. Tudi glede na strukturo zaposlenih imamo navadno nižje plače kot drugje in vedno prilagojene zasavskemu okolju.
Lahko to dokažete s konkretnim primerom?
No, številke sc lahko zlorabljajo, vendar vseeno. Direktorji sektorjev so imeli zadnjo plačo med 65.000 in 73.000 tolarji. To, po naših podatkih, v primerjavi s sektorskimi direktorji in vodji v podjetjih z normalnim poslovanjem, ni visoka plača.
Pa je vaša banka uspešna?
Po neuradnih podatkih smo v sistemu v vrhu. Niti nismo na spisku za sanacijo.
Je to slabo?
Ne, čim dlje od države, tem bolje. Sanacija ne pomeni svežega denarja, ker ga država pač nima. Sanacija bo predvsem prerazpore- janje, dobra podjetja bodo pokrila slaba.
Niste na spisku za sanacijo, lani ste delili dobiček. To pomeni, da ste močna, dobra banka?
Močni nismo, saj smo najmanjša banka v sistemu. Primerjalno z drugimi smo dobri, po mojih merilih dobri pa lahko postanemo čez leta.
Kje so vaše možnosti, da bi dobili posojeni denar vrnjen, majhne?
Praviloma so najbolj rizične garancije na najete kredite. Na teh kreditih je padlo največ podjetij in tudi banke imamo tu največ težav. Če pogledam naše kredite, so vsi rešljivi. Bolj gre za vprašanje časa in to, ali lahko toliko časa zdržiš. Zato sodelujemo pri sanaciji podjetij, če nismo edini reševalec. Nočemo pa biti dežurni krivec in edini, ki bi moral reševati podjetja. To se v praksi obnese. Trbovlje in Maribor sta bila pred dvemi leti na istem, zdaj pa je Maribor še vedno na istem, Trbovlje pa ne.
Zdaj očitno govoriva že o obveznicah. Bolj razširjeno je drugačno mnenje, da je banka nadmodrila trboveljsko oblast in neizterljive dolgove do podjetij spremenila v izterljive do države.
To jc posplošena trditev. Položaj banke se je izboljšal le knjigovodsko, obračunsko-likvidnostno pa so učinki obratni. Gre za breme, saj smo vložili dodatnih tristo milijonov, ki jih drugače ne bi. Proračun tudi zelo malo plačuje, v glavnem zapadle obveznosti premoščamo. In konec koncev, mi bi lahko obveznice ceneje kupovali na borzi.
Kaj pa očitek, daje šlo za nekakšno prehitevanje. Da bi stvari morala rešiti država, če se jih ne bi lotili v Trbovljah.
Saj se vidi, kako država rešuje probleme. Pa tudi časa pri Iskri in Strojni ni bilo. Obe podjetji sta bili klinično mrtvi
in nanju noben ekonomist ne bi stavil počenega groša.
Zakaj pa ne sodelujete pri zagorskih obveznicah?
Bilo je nekaj pogovorov, vendar smo se preveč razhajali. Pri obveznicah sta kritični le prodaja in poraba sredstev. Slednje je stvar politike, pri prodaji pa imajo Zagorjani probleme. Borza pa vso stvar podraži.
Zakaj so težave s prodajo obveznic. Ti papirji so menda varni, donosni.
Prvi razlog je v pomanjkanju denarja, ki bi ga ljudje varčevali na dolgi rok, drugi jc manjša operativnost tega denarja. V Trbovljah smo to rešili s tem, da so obveznice plačilno sredstvo tudi v trgovinah.
Kako je z varčevanjem v bankah?
Tu je padec, predvsem na račun deviznega varčevanja. Počasi pa narašča.
"Naložb v nove programe in nova delovna mesta ni. Izjema je široko zasnovana naložba v Medijskih Toplicah, kjer pa je bolj verjetna postopnejša gradnja. Velikih projektov, kot je bil npr. Vlastek, itak ni možno uresničiti. To so iluzije. Včasih smo premalo pogumni, drugič pa bi jedli z veliko žlico. Razvoj mora hiti normalen, treba je priznati realnost in dejstva."
Se pozna konkurenca raznoraznih hranilnic?
To se je malce normaliziralo, do letos pa je bila ta konkurenca povsem nelojalna, saj so delali pod drugačnimi pogoji. Drugače pa je tudi v svetu normalno, da imajo hranilnice višje obresti. Mi jim lahko konkuriramo z mrežo, bankomati, plačilnim prometom.
Kaj pa zaupanje, kaj hostes še zamrznjenimi deviznimi vlogami?
Mi smo bili od začetka prepričani, da je najpomembneje, da varčevalec dobi svoj denar. Če bi bila tako takrat prepričana tudi država, in če bi ustrezno reagirala, do panike in zatem plazu sploh ne bi prišlo. Mi smo takrat imeli za 35 milijonov mark deviz, od tega 23 milijonov deponiranih pri Narodni banki. Iz lastnih virov smo doslej pokrili 15 milijonov mark, do konca naslednjega leta pa bodo vse devize sproščene. Že zdaj pa je vsak, ki je denar res rabil, le tega lahko dobil.
Končajva pogovor z uporabnim nasvetom. Kam vložiti denar, če ga seveda še kaj je?
Največ je odvisno od človeka, od njegove pripravljenosti tvegati. Posrečena naložba so popularni dvojčki, ki pokrivajo tako devizne spremembe kot tolarsko varčevanje. Tolarski donosi so letos višji, vendar se večina ljudi odloča za nekaj tolarskega varčevanja in nekaj nakupa deviz, za zlato rezervo. So pa letos tolarski donosi višji. Na kratek rok so stvari predvidljive, na dolgi rok pa je najlažje napovedovati z bajalico.
Roman Rozina Fotografija: Branko Klančar
Milanova kost
Dokajšnja shiranost zasavskega gospodarstva sc med drugim kaže tudi v nenehnem zmanjševanju naložb. Če ne bi urejali separacije v Trbovljah, skladišča v Steklarni, rudniškega šahta v Hrastniku ter nadaljevali s posodabljanjem PIT omrežja, bi bila naša investicijska dejavnost revna kot cerkvena miš. Ne rečemo, da v tem ali onem podjetju prav ničesar ne vlagajo, toda po akumulacijski moči sodeč, so to sila skromna sredstva. Že lep čas vemo, da so investicije kazalec akumulacijske vneme in sposobnosti. Ker poznamo kolektive, ki so letos dosegli nekaj malega akumulacije, si lahko predočimo revščino naložbenih možnosti.
Investicijska suša ni zgolj letošnja, četudi je najhujša. Kazati seje začela že pred leti, ker pa smo takrat še precej vlagali v nove zmogljivosti, nas razmere niso tako skrbele. Resje, da smo že okrog leta 1988 začeli resno opozarjati o resni zagati, če se ne bomo lotili že načrtovanih naložb in da nam bi zastoji na tem področju šele čez čas pokazali ostre zobe.
Marsikje pravijo, da hi jim v teh časih uresničeni načrti investiranja ne pomenili kdo ve koliko, ko pa je opešala prodaja in so se naši trgi tako zožili. To samo deloma drži. ker je šlo v teh primerih za podjetja, ki sc niso ukvarjala z izvozom. Primer: kje bi bili ta trenutek v iz.laškcm Hlcktroclcmcntu. če se pred let: ne bi odločili za enega najzahtevnejših naložbenih posegov, ki je vključeval nov koncept trženja in še kaj ? Imamo opravka tudi s stališči: kdo pa seje kini ali letos sploh še odločil za kakršnokoli pomembnejše vlaganje, ko ni znano, kako bo potekalo lastninjenje. Ni naključje, da so v nekaterih primerih zaposleni zahtevali, naj doseženo akumulacijo prelijejo v plače, vodstveni delavci pa so s tem soglašali, ker so se ravnali po načelu: bolj bomo revni, laže sc bomo dokopali do izdatnejših deležev, ko bomo lastninili podjetja. Samo delno lahko vzrok za znatno opešano naložbeno dejavnost iščemo tudi v tem pojavu, saj se je lov na družbeno lastnino odprl marsikje že pred prvim osnutkom zakonodaje s področja privatizacije.
Če bodo te dni naše območje obiskali vladni možje, bi bilo /.nabiti dokaj zanimivo vsaj trenutek ali dva nameniti tudi tej problematiki. In odgovoriti, kam nas bo pripeljalo nadaljnje siromašenje naložbene dejavnosti ali pa vsaj oceniti škodo, nastalo zaradi nekajkrat zmanjšanega investiranja zlasti tam, kjer bi s temi posegi utegnili več izvažati.
Milan Vidic
— -----------------------------------------------
Suzanina sivka
Če niste plačali telefonskega računa, vam telefon (po opominu) odklopijo, za neplačilo elektrike so sankcije enake. Če pa vaš sosed ne plača ogrevanja, ste na mrzlem tudi vi. Kako? Enostavno in morda celo modro. Trboveljsko Komunalno podjetje, v sklopu katerega deluje toplarna, seje odločilo, da preneha dobavljati toplotno energijo vsem neplačnikom. Ker je sistem centralnega ogrevanja speljan tako, da posameznega odjemalca v blokih ni moč izolirati, so bili na hladnem vsi: plačniki in neplačniki.
Kako bi reagirali, če bi vas zeblo ob plačanem računu? In kako bi sprejeli sporočilo, da je vaše stanovanjc hladno, ker sosed ta in ta ni plačal ogrevanja? Verjetno pobesnite najprej na toplarno, potem (morda obratno) še na soseda neplačnika. Zato je sistem ohladitve rednih plačnikov modra poteza. Po tej poti bo namreč sosed sosedu volk in bo zapufanega soseda zgrizel, prežvečil, opljuval,... vse dokler ne bo poravnal svoj dolg. Toplarni pa bo prihranjen strošek in napor, ki ga zahteva izterjava dolga.
Razumem toplarno, da mora priti do svojega prisluženega denarja. Sprašujem se le, če so takšni ukrepi neizogibni in moralni. Komunala je stanovalcem, ki so zmrzovali, sporočila le, da zaradi določenega števila neplačnikov stanovanjski blok ne bodo ogrevali. Če je bilo stanje res tako kritično, bi bilo precej na mestu tudi opravičilo vsem, ki so račune redno poravnali. Morda je tudi komunala spoznala, da ni elektrarna ali pa P IT podjetje in je po dneh hlajenja začela ogrevati. O podobnem ukrepu razmišljajo v velenjski Komunali, vendar je način izvedbe nekoliko drugačen. Velenjčani so poskušali priti do denarja s sodnimi izterjavami. Brez večjega uspeha. Zato so sc odločili za ostrejši ukrep. Vsem dolžnikom bodo prenehali dobavljati toplotno energijo, vendar bodo prizadetim sporočili datum in uro ustavitve dobave. Torej imajo dolžniki še nekaj možnosti, da dolg poravnajo in ohranijo ugled pred ostalimi sosedi.
Ali je ukrep komunale pravilen, je težko reči. Krivdo za stanje v katerem potckgnejo kratko nedolžni, hi morali iskati tudi med graditelji centralnega ogrevanja. Morda bi sc bilo pametno povprašati, kje so vsi novokomponirani upravljalci stanovanj, ki bi morali ščititi interese stanovalcev. Upajmo, da podobnih ukrepov ne bodo uvajale tudi druge organizacije. Npr. trgovine, kjer boš dobil kg kruha le, če je sosed poravnal svoj dolg. 'Pako bi se dolžniška odgovornost posameznika lepo porazdelila po celotni družbi in zopet bi pristali na sistemu kolektivne odgovornosti - v dobrem starem socializmu.
Suzana Sivka
Opazujte politike
Največji lažnivec je tisti, ki pravi, da nikoli ne laže. Vsi smo se kdaj zlagali, bodisi iz strahu, obzirnosti ali lastne pomembnosti. Laž ima kratke noge. Mnoge ljudi smo že davno spregledali. Če mi znanka s sladkim glasom žgoli, kako dobro sem videti, moje ogledalo pa kaže, da bi mi po dveh dneh migrene vsakdo prisodil vsaj pet let več, vem, da bi me spet rada izkoristila. Pravzaprav nam je vseeno, kako se vedejo naključni znanci. Kadar pa nas hočejo speljati na limanice naši partnerji, predstojniki ali, ojoj, tisti, ki jih nameravamo voliti, moramo biti previdni. Mnogi so v prikrivanj u resnice takšni mojstri, da jim nasedamo skoraj vsi. Prav zaradi tega je dobro poznati govorico telesa. V tujini so o tem napisali debele knjige. Nekaj jih imamo tudi v slovenskem prevodu.
Televizija je imeniten detektor. Ob raznih zasedanjih in pogovorih s pomembnimi politiki ni dovolj le poslušati, ampak je treba opazovati tudi njihove kretnje. Markovičev optimistični nasmeh, vreden zaupanja, je bil zame dolgo uganka. Spregledala sem ga šele takrat, ko je sedel za navadno mizo, tako da so se videle noge. Z neverjetno naglico jih je premikal sem ter tja.
Preden boste izbrali svojega kandidata, bodite pozorni na sledeče: govornik, ki sc z dvema rokama drži za mizo, je agresiven; kdor poudarja svoje besede s polaganjem roke na srce, bo z isto roko grabil sebi v prid; kdor se smeji pozersko, tako da potegne usta le na eno stran, ni odkrit; brezizrazen obraz izraža zavrnitev; kdor si gre z roko čez usta, rad kaj pomembnega zamolči; človek, ki drži glavo pokonci, brado pa ima privzdignjeno, je izjemno trmast in samozavesten.
Zaupati ne gre niti tistim zelo prebrisanim, ki resnico povedo tako prostodušno, da nam jemlje sapo. Do volitev ni več daleč, zato opazujte. Če ne drugega, se ob govorici telesa zabavajte. Saj povsem zaupati še sami sebi ne moremo.
Manja Goleč
(ZA) VAROVANI SVET
V zraku je, šušlja se, pravijo, skratka nekaj je na tem. Naše zdravje naj bi odslej ponazarjalo tudi novi trg. Pardon, dobro bo biti zdravstveno zavarovan, ne bo pa zastonj, hočem reči. Zgledi iz tujine namreč vlečejo, do kolen smo že v Evropi, v nekaterih stvareh pa še vedno nismo obuti. Pred možnim prehladom pa nas bodo obvarovale zavarovalnice.
Na novo pustolovščino nas je hrupno opozorila Zavarovalnica Adriatic (ostale zavarovalnice bodo svoje zavarovalne podlage oznanile do srede novembra), ki se od starega leta ne bo kar tako poslovila. Predvsem je prva napovedala novo zdravstveno zakonodajo, po kateri bo država ali družba velik del stroškov zdravljenja prevalila na naša pleča. Taista zakonodaja pa uvaja tudi prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ki bi nas v celoti ali delno razbremenilo stroškov zdravstvenih storitev.
Z zavarovanjem je pa tako: na izbiro bo več paketov, od katerih je tudi odvisna višina premije. Npr. premija od 1000 do 1200 SIT na mesec bi trenutno pokrila vse razlike v cenah morebitnega zdravljenja. Doplačil bodo baje oproščeni otroci, šoloobvezniki, nosečnice, bolniki z rakom, z AIDS-em okuženi, brezplačno zdravljenje bo zagotovljeno še pri boleznih pri delu, vojaškim invalidom in brezposelnim.
A odkod skrb, da ne bomo sužnji zdravja? Verjetno nam bo to pojasnilo x-to število socialno ogroženih pa upokojencev, ki se že zdaj s težavo prebijajo iz meseca v mesec. Kako bodo poskrbeli zanje? Pravijo namreč, da plevel najraje raste ob najlepši roži v vrtu - a predno požene, bo treba razpršiti morebitne dvome, ki so že zdaj vidni.
No, nekateri si bomo z izbiro kmalu na jasnem, in ker bodo odslej zdravniki bolj celostno skrbeli za nas, sc bolj za šalo spomnimo, da so včasih pregovorno rekli, da se k dobremu zdravniku šika: orlovo oko, levje srce in ženske roke.
Petra Radovič
Kultura ta vsakdanja
Če je gospodarstvo materialna, je kultura duhovna podoba naše družbe, žal največkrat njen pastorek. Zadnji uspehi slovenskih gledališč vlivajo upanje. Vendar so to zgolj izjeme, v glavnem osredotočene na večje centre. Žal je na periferiji kulturno stanje prav žalostno. Še posebej v skoraj hermetično zaprtem Zasavju. Ne zavedamo se tistega, kar imamo, tega ne znamo ponuditi drugim, razen izjem (mladinski zbori, godbe na pihala, posamezniki). Tako postopno hirajo društva, strokovnjaki ob mizernih nagradah izgubljajo voljo, objekti so v slabem stanju, na naložbe v kulturi smo praktično pozabili. Kaj storiti?
Imamo marsikaj kulturno zanimivega, pa se tega niti ne zavedamo. Vedno se zamislim nad čudovitim Pregljevim mozaikom na pročelju Delavskega doma Trbovlje. Ta enkraten kulturni spomenik lahko s ponosom pokažemo vsakemu obiskovalcu. Z malo več napora bi morda mozaik spravili pod zaščito Združenih narodov in ga rešili zoba časa, ki ga načenja. Kot drugo - kulturni domovi. Delavski dom, še danes impozantni objekt, je potreben revitalizacije. Vprašanje je, ali bo dom kot samostojni zavod bolje shajal (kljub podjetništvu). Z idejo, kako bi prostor v domu oddajali in odprli dodatni vir za sanacijo doma, se ukvarja programski svet. Domuje potrebno dati tudi "duše". Kot tretje je pomembno intenzivneje razvijati pokroviteljstvo nad kulturnimi društvi in skupinami. Kljub splošni krizi se to da (primer - mecenstvo Up Polca). Rezerve se najdejo tudi znotraj kulture. Naložbena prioriteta v komuni bi morala biti tudi naložbe v kulturi. Vzpodbudno je že, da se je občina odločila za ureditev prostora za Hočijevo zbirko. Pa tudi do republike se bo treba odločneje postaviti.
Kultura je del našega vsakdana. Mogoče za koga nepotreben. A je treba videti napore mnogih, ki vidijo smisel prav na tem področju udejstvovanja. In kar sploh ni zanemarljivo, čeprav je morda manj atraktivna od športa, je vendar stvar številnih mladih.
Božo Marot
Lahko hi tudi bolj milo rekli, a pogovori z ljudmi so me navedli misliti, da je zdaj strahu ime - zdravstveno zavarovanje. In kljub temu, da smo za omenjeno vrstico, kjer v Ustavi piše, da je vsak sam odgovoren za svoje zdravje, že slišali, nekateri zdaj krepko razmišljajo ali bodo še za vsak
prehlad zaprosili bolniško ali se bodo poskusili zdraviti sami ali pa... No, nekaj se jih je že obrnilo tja, odkoder piha in skušajo prijazneje gledati na, že omenjeno, zdravstveno zavarovanje.
Tekst in foto: 1’etra Radovič
MUTA ARll, prodajalka i/. Zagorja: "Že
dolgo se govori o tem, zasledila sem bučno reklamo zavarovalnice ADRIATIC, podrobneje pa še nisem obveščena. Časi se očitno spreminjajo in treba se bo sprijazniti tudi z novim zdravstvenim zavarovanjem, le prehod ne bo ravno lahak."
ANA IIR 111 AR, upravnica i/. Trbovelj:
"Glede na tiste stroške, ki jih bomo imcli.se mi zdi zdravstveno zavarovanje dobro in sc bom tudi sama zavarovala. Mislim pa, da bi bila med zavarovalnicami potrebna večja konkurenca."
IVO JAMŠEK, uslužbenec i/. Radeč: "Sicer meževarujejo: alarm, pes in žena. O (em, ali bom zavarovan štirikratno, bom še razmislil."
N KOŽO HADŽIČ, širok, policist, i/. Zagorja: "Po vsem sodeč se o tem samo šušlja, pričakujem še kaj več informacij. Mislim, da zdravje nima cene in sc bom tudi zavaroval, če bo treba."
ALOJZIJA JORDAN, upokojenka iz Trbovelj: "Kljub temu. da o tem poslušam, mi še ni vse jasno. Vse skupaj hi morali bolj pojasniti, razložili. Vse pa izglcda, da druge izbire kot te. ne bo. In če že zastonj ne bo, naj ne bo tudi zaman."
IVAN RITONJA. rač. operater i/. Hrastnika: "Trenutno sem brezposelen in me krepko zanima, kakšne spremembe se obetajo. Spet bo tako. da bodo eni to bolje občutili kot drugi. Prehitro gremo v Evropo!"
ŠTEFKA ZAROTNIK, frizerka i/
Zagorja: "Preko medijev bi nam lahko še kaj več povedali; ne zdi se mi dobro, da je samo ena zavarovalnica, saj veste, več jih je. več obetajo; zato se ljudje zdaj še ne znamo obnašati."
NAIAŠA MURN. ekon. tehnik i/ Trbovelj: "Kaj pa do zdaj. a je vlada sofinancirala? Slabo sem informirana o vsem, če pa že bo drugače, me zanima, če nam bodo tudi od plač še trgali. Tako strašno usodno vse spet nc bi smelo biti."
KOŠ 1 JAN KOVAČ, ključavničar iz Hrastnika: "Vprašanje je le, kakšne bodo žrtve za to. Vidim pa, da ni dvoma o tem, ali sc bomo prilagodili. Upam le, da bomo imeli poleg zavarovalnic tudi mi kakšno korist."




TRG SVOBODE Ila, 61420 TRBOVLJE
TEL: (0601) 2L 358, 22 056; fax: (0601) 21 228 UKV 103,9 MHz STEREO


wmmm


spoštovane
BRALKE, CENJENI POSLUŠALCI IN OBRATNO
Za radio Trbovlje najbrž kar vsi veste, da oddaja na frekvenci 103,9 MHz, daje oddsynik na Kumu in da se dajo vsi posli z nami urediti ali v trboveljskem delavskem domu ali pa pridemo k vam na obisk. Delovni čas je od 6.00 do 14.00 od ponedeljka do petka, ob sredah in ponedeljkih pa èe dve uri dlje. Kljub temu, da to že veste in da poznate naš program, je jasno, da ima vsaK človek rad Kaj takega pri roki, zato v tej številki ZASAVCA objavljamo svoj program. Vsak delovni dan (tudi ob sobotah) začenjamo oddajati ob 14.00 in končujemo ob 19.30. Vse te dni od pol štirih do štirih prenašamo oddajo na sporedu vsak dan, razen ob petkih, sobotah in nedeljah ob 14.30 in 18.30 (ali 18.45). Širše informacije pa pripravljamo ob 17.30. Ob nedeljah je informativni del strnjen med 11.00 in 12.00. O nedelji kasneje, zdaj poglejmo, kakšen je tedenski program. Reklamna obvestila, objave, osmrtnice in druge EPP storitve so čez teden ob 14.45; 16.45; 17.45; in 18.45 uri in ob nedeljah ob 8.30; 9.45; 10.45; 12.30 in 12.45 uri.
Čestitke in želje pa za vas predvsyamo ob ponedeljkih (18.35), četrtkih (17.00), sobotah (18.00) in nedeljah po 13.00 uri. Ob ponedeljkih od 16.00 do 17.45 poslušate Snoopyeve igrice, od šestih do pol sedmih oddajo o kulturi, torek je večidel namenjen športu in glasbi, sreda je običajno kontaktna (tokrat nas tudi pokličite po telefonu 22-056), tričetrt ure pa je namenjena upokojencem. Ob četrtkih se odpravimo kam med
Bobnom in Zvaruljami, kasneje gremo še v Litijo. Petek je rezerviran za mlade, sobota in nedelja sta za vse, predvsem za one, ki čez teden ne utegnete. Ob nedeljah se nas sliši med osmo uro zjutraj in šesto popoldne. V prvem delu vam natrosimo informacije o dežurnih trgovinah, prireditvah, izletih, glasujete lahko za popevko in nam še kaj poveste, ob desetih je na sporedu oddaja Gost tedna, ob enajstih informativni blok, od 12.00 do 12.30 je Še glasbena oddaja Viža tedna, potem EPP blok in ob 12.45 obvestila, ki jih ob delovnih dneh slišite ob 16.45.
Od enih pa do šestih oddajamo zabavno-kontaktni program, v katerem so v prvem delu želje in čestitke, nato horoskop in zanimivosti. Ob 14.45, 15.45 in 16.40 poteka radijska prodaja. V zadnji dajemo prostor gostu ali dogodku in vašim glasbenim željam, kijih v živo sporočite po 16.00 uri na naš telefon (0601) 22-056.
Glasba za vsako uho in vsako razpoloženje je moto glasbenih redaktorjev.
Za pester, aktualen, kontakten in kvaliteten informativni program pa se za vas trudijo naši novinarji in sodelavci radia.
RADIJSKI POZDRAV,
Zenske za volanom
Kljub slabemu vremenu so srečno (brez praske na vozilih) speljali prvi turistični rally žensk Medija 92. Rallyja so se lahko udeležile ženske, ki nimajo tekmovalne licence, imajo pa vozniški ispit in registrirano osebno vozilo. 15 ekip od prijavljenih 25 se je znašlo na startu. Očitno jih je slabo vreme prestrašilo. Ta tudi najavljenih medijskih osebnosti na rallyju ni bilo opaziti.
Start in cilj rallyja jc bil v Medijskih Toplicah. Ker pa rally ni nikakršna hitrostna preizkušnja ali množično uničevanje avtomobilov ampak predvsem spretnost (besede predsednice organizacijskega odbora - rally voznica Elizabeta Školča), so v rally vključili tudi spretnostno vožnjo med keglji in točnostno preiskušnjo. Tekmovanje jc popestrila demonstracijska vožnja aktivnih rally tekmovalcev, ki so pred vremensko razredčeno publiko prikazali svoje znanje in spretnosti za volanom. Spretnost obvladovanja vozila somorale pokazali tudi tekmovalke, saj je zmagala tista, ki si je prislužila najmanj kazenskih točk (podrt kegelj, prezgodnji ali prepozni prihod v časovno kontrolo)... Prezgodnji prihod v časovno kontrolo je veljal več kazenskih točk kot prepozni. Tako sc tekmovalkam hitra vožnja ni obrestovala, vozile so bolj po polževo, povprečna hitrost je bila le 35 km/h.
Udeleženke so bile z. organizacijo zadovoljne. Pa tudi možnost, da se lahko enkrat ženske izkažejo za volanom, jc bila večini všeč. Vse so se pritoževale, ker so morale voziti tako počasi, očitno je to tudi ženskam težko. Razočarale so Zasavkc. Ne zato, ker niso zmagale, ampak zato, ker se rallyja, razen treh izjem, niso udeležile. Agencija Vigred obljublja, da bo turistični rally žensk ponovila, saj naj hi postal tradicionalen. Morda se mu bo priključil tudi rally za moške.
Uvrstitve: 1. Mateja Simon, Natalija Mal, Dob pri Domžalah (23 kazenskih točk), 2. Mateja Šinter, Jelka Koprivec, Ljubljana (25 KT), 3. Zvonka Krvina, Majda Samotorčan, ljubljana (30 KT), 4. Majda Čučnik, Vida Jakšič, Ljubljana (33 KT),5. Tatjana Belič, Ksenija Zakrajšek, Ljubljana - Boštanj (37 KT). Uvrščenih 15 ekip.
Suzana Sivka
. Iz Nizozemske k beguncem
Vrst» let sta Mici Michon-Čebin in Nico Michon potovala v Slovenijo in Jugoslavijo obiskovati sorodnike ter občudovati lepoto krajev in uživati gostoljubje ljudi v tej deželi. Danes njuna pot vodi v begunske centre po Sloveniji, kamor skupaj s svojimi kolegi pripeljeta vse, kar prek društev zberejo v krajih na jugu Nizozemske.
Prejšnji teden sta v trboveljsko bolnišnico pripeljala zdravila in sanitetni material.	Niko in Mici Michon ter Certi
Foxen v Ljubljani.
Starši gospe Mici so bili iz. Zagorja. Iskanje dela ju jc vodilo prek Nemčije na Nizozemsko, v Kerkrade, kjer sc jc moja sogovornica rodila. Slovenijo je obiskala prvič, ko sta z. možem odšla na poročno potovanje. Obema so ti kraji tako prirasli k srcu, da sta na to pot odšla že več kot štirideset krat. "Ljubezen do Slovenije pa je bila tudi vzrok, da smo začeli s tole pomočjo", je poudarila Mici Michon-Čebin.
Z akcijo so začeli v društvu Slovenska folklorna skupina. Uspešno so pripravili kulturni program, vzporedno so začeli zbirati obleke, hrano, denar, najprej na prireditvah, nato po šolah, domovih. Prva pošiljka jc bila namenjena centru v Portorožu, nato so njihovi tovornjaki vozili v Škofjo Loko, Velenje, Ljubljano, Maribor, Ptuj. Svoje delo na Nizozemskem so močno razširili. Društva Sveta Barbara, Zvon in Folklorna skupina so ustanovila komite, ki seje odločil še za zbiranje zdravil in sanitetnega materiala. Treba je omeniti še zakonca Foxen, Gerii in Willa iz Landgraafa, ki sta v ta namen obiskala veliko lekarn in zdravnikov. Uspeh je bil velik, ena pošiljka je odpotovala v ptujsko, druga v trboveljsko bolnišnico. Direktor bolnišnice dr. Rudi Zupan je med razgovorom dejal: "Veseli smo, da seje ta povezava vzpostavila. Ne le zato, da so nam pripeljali dragocen material, tudi, da se obnavljajo korenine, ki so še žive. Material bomo porabili ne glede na to, ali je bolnik begunec ali ne. Doslej nobenega begunca nismo odklonili. Del zdravil in sanitetnega materiala bomo razdelili v begunske centre po Zasavju."
Slovenščina sogovornice je izjemno lepa, besede izbrane, mehko in polno izgovorjene. Tudi njen možje rekel kaj po naše, razumel pa skoraj vse. Te dni sta se že vrnila domov, njuna prva naloga pa je bil sestanek s komitejem in dogovor za akcije v prihodnje. Vse to počnejo tam ljudje na svoje stroške. "Vidimo, da je treba pomagati. Radi imamo domovino svojih staršev, midva z. možem jo imava kot za svojo. Ne moreva drugače, vez. je res velika."
Ivana Laharnar
Je že tako naneslo, da v Prekmurju doslej še nisem bila. Čeprav so me vezale nanj nevidne niti - z ljudmi iz Prekmurja, ki živijo pri nas in so mi pri srcu, s knjigami od Kranjčevega Miška do Ferija Lainščka, s pesmimi, zvestimi starim izročilom... Tudi zgodovina tega predela Slovenije je vznemirljiva. Le kako so ohranili svoj jezik v tistem osamljenem kljunu naše države, koga z vseh strani obdajajo tujci?
In ravno jezik je bil povod, da sem sc v začetku oktobra znašla v Murski Soboti. O zborovanju slavistov je poročal že dnevni tisk, zato bi najprej rada povedala, kaj me je ob prihodu presenetilo. Široki pločniki. Tako široki kot cesta. Da lahko človek brez skrbi stopi. Prijaznost ljudi. Pripravljeni so ti posvetiti svoj čas, ne da bi se jim kam mudilo. Organizatorji zborovanja so nam povsod dali čutiti, da smo dobrodošli. Na hodnikih kina Park so sc nam v velikih jerbasih ponujali jabolka, dekorirana s slamnatimi stebelci.
Na literarnem večeru prvega dne se je organizatorjem posrečilo zbrati vse tri generacije prekmurskih književnikov - najstarejšo je predstavljal Ferdo Godina, Slovenci ga poznajo vsaj po Belih tulpikah, ki so doživele že šesti ponatis, Branko Šorncn kot srednja generacija in mlajša s Ferijem Lainščkom na čelu. Lainšček sc ponaša s knjigo leta Namesto koga roža cveti. Povedal je, da mora biti nekaj v teh Kreslinovih besedah, saj se mu je
pisanje kar sprožilo, ko je zaslišal njegov tekst. Zaživela je zgodba o ciganu Halgatu, ki kljub talentu ne uspe, ker je cigan. Ko sem drugi dan navsezgodaj poslušala na tržnici prijetno prekmurščino, mi je ciganka - prodajalka iz Pište vejsi rekla, da sta si s Ferijem takole... in sklenila je mezinca obeh rok. Ko pisatelju kasneje to povem, se je ne spomni, reče pa: "Saj me imajo res za svojega..."
Zanimiva je bila tudi razprava o Prekmurcih. So res nekaj posebnega in bolj dobri kot drugi Slovenci? Eden mlajših je trdil, da imajo Prekmurci raje Prekmurje kot Slovenci Slovenijo. Ferdo Godina sc je spomnil, da so ga med vojno najlepše sprejeli Notranjci. Vsi pa so se strinjali, da se je prijela Kranjčeva metafora o dobrih ljudeh... Branko Šomen pa je razložil, zakaj so Prekmurci bolj gostoljubni kot na primer Gorenjci. "Ko tam s hriba vidijo prihajati obiskovalce, imajo čas vse poskriti. Prekmurje pa je ravno. Gost se znajde takoj pred tabo. Nič ne utegnemo skriti, zato vse ponudimo..."
Preskočimo na zadnji dan - ekskurzijo. Odločim se za Monošter, obisk pri Porabskih Slovencih. Preventiva proti slabosti v avtobusu - načnemo glaž palinko. Ob cesti njive, polne buč. Stroji kar na polju odstranijo meso in odberejo seme brez lupin za bučno olje. Ob cesti je kažipot za Križevce. "Tu se je rodil Kučan...," pove vodič. Zasanjam o simpatičnem predsedniku simpatične državice, pa me šofer butne z oblačka. "Lahko bi bolje poskrbel za naše ceste...," "Sle že vozili po Zasavju," vprašam. Na ocestnih telegrafskih drogovih so prazna gnezda. Štorklje so že
odletele. In že smo na mejnem prehodu Hodoš: Lepo pozdravljeni v Madžarski - Udvozoljuk Magayarorszagon! Oskrbimo se s forinti. Vodič pove, da bi nas pred leti ustavili vojaki kmalu po prehodu čez mejo. Opazimo prazne stavbe, kjer so bila ruska raketna oporišča. Neskončna polja tudi tu vračajo lastnikom, vendar jih vsi ne marajo, ker nimajo strojev za obdelavo. V Monoštru, središču Porabskih Slovencev, nas pozdravi reka Raba in predstavniki Zveze Slovencev na Madžarskem. Ime ima gotovo po kloštru, kamor so se v 12. stoletju naselili menihi iz Francije. Njihova posestva so prišli obdelovat Korošci in Prekmurci... Narod sc ohrani dlje, če se mora boriti za svoj obstoj. Tu ni pritiskov, zato je asimilacija še večja. Trenutno si Zveza prizadeva za slovensko bogoslužje v Gornjem seniku.
Za nakupe je malo časa. Vendar se brez ogrske salame ne moremo vrniti. Opravimo hiter tečaj madžarščine: dober dan - jonapot, hvala lepa - ksnm sepen, špriccr - froič, vino - bor, pivo -šor. Najlaže pa se je sporazumeti z rokami.
Vračamo sc po drugi poti. Štcva-novci - ena izmed treh slovenskih župnij v Porabju, vendar sc ne utegnemo ustavljati. Ko sc vozimo že po naši strani mimo Šalovccv, rojstnega kraja Ferija Lainščka, opazimo po rahlo nagnjenih travnikih mreže. Brez napisa Kamenje pada. Tu podjetje Kompas namreč goji fazane. Ko zrastejo, jih izpustijo. Za Italijane. Hočem reči, za devize.
Ogledamo si cerkev v Martjancih, kjer župnik ugotovi, da ga še ni obiskalo toliko slavistov naenkrat - pet avtobusov. Ko hitimo proti Murski Soboti, vidim na polju dim, nekaj zažigajo. Spomnim sc na Zasavje. 1 n se zavem, da sem tri dni lahko dihala s polnimi pljuči. S Prekmurjem sem se nekako pobratila.
Tau san lejpo povejdala, nej?
Fanči Moljk
. i
Podjede za svetovanje, inženiring in trgovsko posredovanje
proizvodnja sestavnih delov za osebne računalnike
proizvodnja usmerniških enot v stikalni tehniki,
izdelava, dobava, montaža VHF , UHF in CB telekomunikacijskih naprav,
grosistična prodaja gornjih Izdelkov in blaga.
ČE ŽELITE V KORAK S ČASOM,
BOSTE PRAVI ODGOVOR NAŠLI PRI NAS ! ! !
POSLOVNI OBJEKT:....... EMENS d.0.0. Cmu 1 maja 68 61430 HRASTNIK
M. 06*1 43-232
-	specializirana trgovina VHF, UHF in CB telekomunikacijskih naprav,
-	dajanje v najem poslovnih prostorov 600 m2, po ceni 360 do 600 SIT na mesec za 1 m2
posredovanje in načrtovanje računalniške opreme izdelava programov za različna področja dejavnosti prodaja software opreme MICROSOFT, BORLAND in dmgih organizacija tečajev iz področja računalništva načrtovanje računalniških mrež in prenosa podatkov
GROSISTIČNA PRODAJA:.........EMENS d.o.o. Sm.rtin.ka 152 61000 uubuuha
STC HALA A3 M. 061 440-466
-	računalnikov PC-LIME 286, PC-LIME 386 in PC-LIME 486
-	printerjev EPSON, ploteriev ROLAND, monitorjev EIZ0, laserskih printerjev EPSON in HP,
-	telekomunikacijskih naprav VHF, UHF in CB,
-	audio video programa, video iger, žepnih računalnikov itd.
NAJDETE NAS na Cesti 20. julija 2c v ZAGORJU
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA 80 PRI KONTAKTIRANJU POZORNE NA NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE.
POKLIČITE tel.: 0601/61 611 ! ! !
i
«K «K
DOL PRI HRASTNIKU, tel.; 42 533
*	TRGOVINA NA DOLU (Pod hriboml)
-	športna oprema, tenis copati
-	perilo, oblačila -vse za šob
-	pisarniški material k - darila
I • A ZIMSKE JAKNE, PLAŠČI, ’T BUNDE Itd...
VOJKA IZBIRA ŠPORTNIH COPAT, NOVA OBLAČILA ZA VSE GENERACIJE.
*	VIDEOTEKA Čvek
*	GRAFIČNE USLUGE
(izdelava celostne podobe, priprava filmov za ri.sk, izdelava publikacij)
m w /,
12.00
Delovni čas: 7.00


SEDEŽ PODJETJA: .
EMENS d.o.o. Praprotno 63A 61430 HRASTNIK lei. 0601 45-228 ; fax. 061 45-267
Podjetje za elektroniko, računalništvo, trgovino in zastopanje d.o.o.
61412 Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: (0601) 71 827 (trgovina)
podjetje za trgovino in opravljanje obrtnih storitev
17 EJAVN OSXI:
1 .STORITVE: polaganje, brušenje, lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov, polaganje tekstilnih ter PVC podov (itison, tapisom, topli pod, vinflex, vinas ...)
2.	TRGOVINA:
-	prodaja talnih oblog: parket, pluta, itison, tapison, topli pod, vinflex, vinas ...
-	barve (jupol, oljne barve, barve za zaščito lesa in kovin ...)
-	tapete raznovrstnih vzorcev
-	vse vrste lepil in lakov
-	prodaja zaves in dekorativnega blaga, karnise ...
-	kupljene zavese pri nas zašijemo po želji.
3.	DOSTAVA NA DOM
: : L	■' '
s:.::' -j-:--.:--;.:-':: ■


Končno smo z dveurno zamudo le odpotovali; Adriina devetka je morala dati vse od sebe, da se je odlepila z letališča Ben Ciurion v Tel Avivu. Letalo je bilo polno zasedeno; 166 potnikov in pet članov posadke. Zunaj je jasna noč in pod seboj opazujem morje luči. Stevardesa nas opozori: na naSi poti proti Ljubljani nas bo spremljalo slabo vreme. Potovali bomo dobre tri ure in pol. Kako se je motila. Skoraj trinajst ur je trajal let, kar dvakrat smo prisilno pristali; drugič bi se utegnilo končati s tragičnimi posledicami... zdaj že prehitevam; to je že druga zgodba.
POGLlsI) NA NAZARET; v sredini slovita bazilika narodov. Mesto je razdeljeno na izraelski (židovski) in arabski del. Zato ima dva župana. Zadnjih deset let je mesto doživelo nagel razvoj, k čemer veliko prispevajo turisti, zlasti romarji iz krščanskih dežel.
Po štiriurnem poletu z Brnika se peljem v prijetno ohlajenem avtobusu vzdolž sredozemske obale. Zunaj je peklenska vročina. Sobota je - židovski Sabat. Začne se vsak petek zvečer in konča v soboto po sončnem zahodu. To je čas, ki ga židovske družine preživijo skupaj, čas namenjen družinskemu življenju, molitvam... Ob nedeljah Izraelci delajo, tako kot vsak delavnik. Med turističnim in romarskim programom, ki ga nam je ponujala agencija, sem se odločil za drugega. Bogatejši je, popolnejši, predvsem bom spoznal izvire krščanstva. Nisem se zmotil. Naša vodnika, pater Franci Pivec in župnik Miha Žnidar skušata pojasniti vse, kar moramo spoznati; zlasti slednji je živ leksikon, njegove razlage so bogate in natančne.
Že prve ure vožnje se odkriva zanimiv svet. Sredozemska obala (na plažah je še precej kopalcev) je plodna. Plodovi v velikih nasadih banan so zaviti v tanke mreže, verjetno zato, da so zavarovane pred prahom in ptiči. Visoko v palmah zorijo dateljni, prav tako zaviti v mreže. Čas nas stiska, zato se v Cesareji ne ustavimo; Cesareja je ena najstarejših rimskih pokrajin. Tam so našli dosti ženskih kipov brez glave; najnovejši izkop je v veliko veselje raziskovalcev obrodil sad: naleteli so na cel ženski kip, v naravni velikosti.
Harfa je resnično lepo mesto. Vsa v belem, kot vsa izraelska mesta, ki pa se ne morejo kosati z njo. Vodič Zlatko, Hrvat iz Zagreba, potomec stare židovske rodbine (že 40 let v Izraelu) pravi, da žive tod v bogati ljudje. Razlikujejo se od rojakov; bolj odprti, gostoljubni so; razgledani. Občudujem z zelenjem obdane vile. Ilaifa leži na hribu, ki se razprostira več kilometrov, kljub temu ima le okoli 200.000 prebivalcev. Pristanišče je zelo prostorno, tod pristajajo velike ladje. V zgodovini je imelo mesto pomembno vlogo. Turki so menda zgradili celo železnico, ki je mesto povezovala s svetom.
nadaljevanje v prihodnji številki
Milan Vidic
Po desetdnevnem učenju meditacije v Igatpuriju sva s sopotnico Zdenko nadaljevala proti obalam Arabskega morja, kjer leži državica Goa, cilj mojega potovanja. Nekaj dni sva ostala v Auran-gabadu, ki je dobro izhodišče za ogled svetovno znanih jam v Ajanti in Ellori. Vzela sva sobo v dobrem hotelu, sc razpakirala ter odšla na oglede. Ko sva poklicala taksi, da bi sc vrnila, sva se spomnila, da nimava naslova hotela. Vsa sreča, da sva vedela vsaj to, da je ob glavni ulici, ki pelje mimo železniške postaje. Odpeljala sva se do postaje in čez dobre pol ure našla iskano. Takoj sem si zapisal ime hotela "Rallam". Indijska mesta z. več stotisoč prebivalci so prevelika za takšno razkošno pozabljivost. Drugi sem si ogledal Auran-gabad, cirkus, tržnico in nešteto trgovinic in delavnic po mestnih ulicah. Naslednji dan sem šel z Zdenko, da ne bo revica sama med groznimi indijskimi teroristi in kriminalci ( propaganda). Odpeljali smo sc s staro ropotajočo Škatlo, imenovano v njenih boljših časih avtobus, v Ajanto na ogled podobnih jamskih templjev, kot so v 1 -'Mori.
Jame in templje so klesali in dolbli budistični menihi celo življenje iz roda v rod. Kompleks templjev v skalovju predstavlja petnajst velikih jam, kjer so oltarji, kipi vsemogočnih bogov in božanstev, ogromni stebri podobnim tistim iz antike, vsepovsod so
v stranske stene izdolbene majhne niše za meditacijo, po stenah pa slike iz življenja indijskih bogov. Vseskozi sem bil slabe volje, ker je bilo prepovedano fotografiranje v jamah, saj svetloba fleša pa vodičevi razlagi uničuje slikarije, ki so narejene iz izvlečkov naravnih barvil rastlinskega in rudninskega izvora. Malce zlobno sem spraševal, zakaj niso uporabljali barv "Color Medvode”, ki so menda bolj obstojne. Motilo me je, da je bilo vse strogo turistično, tekanje iz jame v jamo, razlaga, nič fotografiranja, spet tekanje, ker so čakale na vstop druge skupine, kratka razlaga, fotoaparat v nahrbtniku, nenehno priganjanje in opozarjanje, fuj, pa takšen turizem.
Vse jame so pod zaščito Unicefa in indijske vlade. Povsod je polno čuvajev, ki skrbijo, da ne bi kdo pomotoma odnesel kakšen kipec s seboj. V jamah, ki so velikosti manjših igrišč, je takšen kipec težak nekaj ton in bilo bi res čudno, da te ne bi opazili, da ga neseš. Če ne prej, na avtobusu, ko bi bil pri štetju prisotnih cn svetnik viška. Hotel "Rallam" sva po vrnitvi v mesto hitro našla (izkušnje učijo) in naslednje jutro rezervirala karti za Gojo, deželo, o kateri sem bral in sanjal celo mladost.
Peter Brečko
wtr * ?" s?*						<# #	FRANCOSKI FILMSKI IGRALEC GABiN	mesto v PORURJU V NEMČIJI	ANGLEŠKI PISATELJ (CHARLES)	IMUN PRIIMEK UBITEGA EGIPTOVSKEGA POLITIKA		RUMENA ILOVICA. VRS1A RUMENE BARVE	MAJHNA PONIKVA	JOD, JUG	PEVEC 7AB.1N NAR GLASBE (BRACO)	OKRASNA VRTNA CVETLICA
-J: 1:					tti :	CMERAV ČLOVEK					VRBI PODOBNO SREDOZEMSKO DREVO					
sw'jftbim						JURE ZDOVC					SANDI ČOLNIK					
M li Ci ■ ?	N} fi, / 3	ilk						>								SREDIŠČE VRTENJA		
		V	m	wWr^ l		>								SKRAJNI KONEC POLOTOKA VILKO UKMAR		
<# #	NEMŠKI PISATELJ (ALFRED)	BAVARSKA DRUŽINA „ '• <0.	TONE SVETINA	V	v ~	PEVKA UKRADEN					7ASLEC POVEZAVA G,-AVE S TRUPOM					
			RQMUL0V BRAT			KOZJA BRADAVICA										
francoski PISATELJ (MAURICE)							ŽIVEC					ROPAR. ŽIVAL VITKE- GATELESAIN KRATKIH NOG NASLOV				
PERSONAL							AVTOR : KARLI DREMEL	občutek krivde, MORALNI MAČEK	DOBA,VEK ZIDARSKA ŽLICA				DIKTAT	POLDRAG KAMEN Z BELIMI IN ČRNIMI PROGAMI	RASTLINSKI ODVAJALNI ČAJ	ČEŠKI KOLESAR (ANTON)
NAJVEČJI PORTUGAl-PESNIK (LUIS VA7 DE)							POPOLNO UJEMANJE ÌPÀNSKI PISATELJ BAROJA									
KARL MAY			VITAN MAL MODROVALEC, NERGAČ			,<RAJ MED POSTOJNO IN PIVKO NICK NOLTE										
<#	PROFESOR V POKOJU. D0SLUZENEC	ROBERT KOLUMBOVO ROJSTNO MESTO			GCŠČAVSKA AFRIŠKA ANTILOPA						GRŠKA PESNICA					
ATENSKI KRALJ, TEZEJEV 0CE	—				POTUJOČI PASTIR GUSTAV KRKLEC			A			DRVAR. KAMNAR VRSTA SOLATE					
KRIŽANEC MEO ŽREft-CEM IN OSLICO						ČUSTVENA OMAMA	NAGLAVNI ROBEC	RDEČI PLANET KA2N1V0 DEJANJE	GLAVNA armenska REKA vulkan” na SICILIJI						MALIK	URNA. POSODA ZA PEPEL
BRITANSKI ?0P GLASBENIK ( BRIAN)				MANJŠA VOJNA LADJA REKA V FRANCIJI								JAPONSKI FILMSKI REŽISER (YASUJ1R0)	BISTVO* VSEBINA	JADRANU UGANDSKI POLITIK AMIN		
OPERA BORISA PAPAH DOPULA					STOJALO 7A NOTE					SLOVENSKI KRITIK IN PREVAJALEC (KAREL)						
TRSKA					2UPAN&					SL.UMETN. ZGODOVINAR CANKAR						
REKA V FRANCIJI					SLOVENSKI SLIKAR (MATIJA)					ORGANI ZA CUT						
Nagradna križanka
Rešitev nagradne križanke pošljite do 29.10.1992 na naslov:
UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo).
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	nagrada: peneče vino -Peneča Rebula
2.	nagrada: moške spodnje hlače, Astik d.o.o.
3.	nagrada: komplet kozarcev Union
4.	nagrada: kilogram Sala-muri na
5.	nagrada: kapa Zasavca Izžrebanci nagradne
križanke 17/92:
1. nagrada: video kaseta Koktajli in mešanje pijač: Nataša Omahne, Naselje Na šuhtu 45, 61412 Kisovec
2. nagrada: moške spodnje hlače Astik, d.o.o.: Marinka Ra-jner Trboveljska cesta 4,61410 Zagorje ob Savi
3. nagrada: sobni copati: Nevenka Silnir, Log 28E, Hrastnik
4.	nagrada: kilogram Sala-murina: Kosita Kavšek, Log 1, 61430 Hrastnik
5.	nagrada: komplet kozarcev Union: Ivan Gričar, Kovinarsko naselje 5a, 61420 Trbovlje
Vsem izžrebancem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo na uredništvu časopisa Zasavc, C. zmage 33, Zagorje, do 29.10.1992.
Rešitev nagradne križanke 17/92
PAGE, RINKA, JESEN, IRENA, OZIMNICA, OR, UK, DEMOSTENES, DRAMA, TON, POR, AOMEN, AVANTURIST, RMANEC, OLTEN, EPRUVETA, SARMATI, CIN, RKELJ, ISLAM, PRATI, KATUL, NP, O, RZAV, BUR-I ESKA, ŽAROMET, LR, ODTIS, ELIJA, HANAGAST, PAJK, TAUNUS, AVTO, UNNA, DINAS I , RAI
Mladim Zasavcem
Najprej nekaj sporočil. Tekmovanje s kolesi BMX na Marnem je zaradi dežja odpadlo. Rezultate bomo dobili ob kakšni lepi nedelji. Četrtošolci iz Trbovelj sporočajo, da so bili veseli objavljenih prispevkov. Vsakemu posebej so zaploskali.
Tudi vam bi bilo všeč, če bi sc zagledali v Zasavcu. Če se sami ne morete odločiti za kakšen zapis, predlagajte pri uri slovenščine, da skupaj opravite projektno delo - razredni časopis. Najprej se dogovorite za rubrike, potem pa, kdo bo o čem pisal ali risal. T udi fotografije niso odveč. Zanima nas, kaj se dogaja na vaši šoli in kraju, kaj radi počnete, o čem razmišljate, kaj ste izvedeli od drugih,... Pričakujemo, da boste izvod poslali tudi na Miš - Maš, čeprav bo obsegal samo eno ali dve strani. Nekaj pošte smo že dobili.
Za pišite si telefonsko številko za otroke in mladostnike. Mogoče bo prišla prav. Kličete lahko vsak dan od 10. do 16. ure.
Prababica
Ko sva prebrala v Zasavcu povabilo, naj pošljemo pregovore o kruhu, sva se spomnila
najine prababice, ki nama je povedala veliko lepih pesmi. Rada sva jo poslušala tudi tedaj, ko nama je pripovedovala o hudih časih prve svetovne vojne, ko je hodila v "berijo" tudi po pet, šest ur daleč v eno smer. Pomagala je kmetom, potem pa hodila nazaj otovorjena z nahrbtnikom, pa še v rokah je nosila kak cekar. Doma je bila številna družina dvanajstih otrok in v službo je hodil samo oče. Kljub težkemu življenju je babica dočakala preko devetdeset let. O kruhu sva si zapomnila tole pesmico:
Če kruhek kje na tleh leži, nikar ne stopi otrok nanj.
Lahko živalca ga dobi, ki bogu se zahvali zanj.
R. in J.
Pregovori o kruhu
Pregovore o kruhu so nam poslali še: Marko z Dola, Manuela z. Izlak, Aleš in Miljana iz. Zagorja.
Če pade kruhek ti na tla, poberi in pol jubi «:*•
Bolje malo in dobro - kot veliko in slabo.
Kdor od upanja živi, od lakote umre. Kdor ne dela, na j ne je.
Moj rojstni kraj
Moj rojstni kraj so Visoče pri Tržiču. To je majhna vasica, ki leži pod goro Dobrčo, na relaciji Tržič-Bcgunjc. Tam ni onesnaženega
zraka, tudi potok Lešanščica, ki teče nekoliko stran od naše hiše, je čist. 11 išo, kjer sem preživljala predšolska leta, obdajajo lepi gozdovi, z. dvorišča se v lepem vremenu vidi slovenski velikan Triglav. Tudi prometa se nam ni bilo treba bati, v vas se je pripeljal le poštar in domačini, ki so se vozili v službo. Zime so bile hude, snega vedno dovolj in otroci smo bili od jutra do večera na saneh. Leta 1986 sem dobila bratca Aleša in septembra 1987 smo se preselili v Hrastnik. To pa je bilo veliko nasprotje Visoč. Hrastnik je dolga, ozka in onesnažena dolina. Na novo okolje sem se s težavo privadila.
Urška Gajšek 5.d, Hrastnik
List iz dnevnika
Včasih razmišljam kako bom živela čez deset ali dvajset let. Kakšna bom, ko bom stara sedemdeset let. Ko bi bila stara dvajset let, bi sc rada preselila v Avstralijo, kjer bi živela mirno življenje. Včasih se celo vprašam, zakaj živim. Če sem jezna in me nihče ne razume. Ne vem, zakaj starejši mislijo, da imajo zmeraj vse prav in da ne delajo nobenih napak. Če imajo oni slab dan, jih moramo vsi razumeti, če pa ga imamo mi, te nihče ne razume. Ne vedo, da imamo tudi mi svojo službo, ki se imenuje šola.
Ne vem, zakaj sem se rodila, če me nihče ne razume.
A.K., Dol
	N	O	\
\	(	Oj )	[	AIDSU J	\ KONTRACEPCIJI j
14. oktobra smo v trboveljski elektrarni stali na 300.000 tolarjev vrednem odru, postavljenim nalašč za snemanje dokumentarca o Neue Slovvenische Kunstu, ki ga širom po Sloveniji skupaj s 'IV Slovenija snema in režira Američan Michael Benson. Skupina Laibach je prav tam gneči obiskovalcev zastonj predstavila letošnji LP proizvod z videom "Predictions Of Pire".
Tostranska komunikativna aktivnost je pravzaprav nadgradnja forme, ki so jo zasnovali davno nazaj in je tudi poskus, da bi preroško razsvetlili tisto zamajano zavest, spričo katere je NSK izoblikoval lastno državo, izdal knjigo s prvega desetletja svojega delovanja, v njej združil neporušljivo zavezniško tradicijo, zabeleženo z besedili, slikami; skratka, dokumenti, ki so z budnim očesom spremljali odraz dela in dejanj skupin znotraj NSK (Novi kolektivizem, Laibach, Irwin, Gledališče sester Scipion Nasice, Koz-mokinetično gledališče Rdeči pilot, Oddelek za čisto in praktično filozofijo, Retrovizija, Film, Graditelji), popis označil za biblijo retrogardizma ter ustanovil ambasado v Moskvi.
Niz prostorskih pa tudi časovnih in empiričnih svetovnih sistemov so torej prevedli kot politiki in nastopili kot umetniki.
Preden pa so naposled zaobsegli cikličnost v potezo tukajšnje kulturne tradicije, je bil potreben čas, ko so se uveljavili tako doma kot v tujini. Na sceno so zopet vstopili v trenutku, ko so znotraj duha časa zaslutili ne samo vesoljno ječo tržne naravnanosti, spregledali travmo razraslega nasilja temveč napovedali ludi novo senz-
ibilnost. Zjasnili so militantno nrav na tisto raven, od koder pravzaprav izvira ter s tem definitivno presegli zgodovinski spomin; s Kapitalom pa producirali inovacijo, ki ni samo glasba ali ideologija, politika ali kultura, ampak opomin z dveh tisočletij tega sveta.
To pa hkrati pomeni, da je laboratorijska različica iztirila vse, ki so spremljali njihove prejšnje koncerte in pozabili, da Laibach časa ne ponavljajo, temveč kličejo - k novi luči.
Petru Radovič, foto: Branko Klančar
Mafija iz Beltinec! Tako napoveduje Bcltinško bando Vlado Kreslin. Zadnje čase nekaj šepa, zato mu je zdravnik prepovedal početi kakšne vragolije. Mama Katarina je povedala, da je samo počepnil in seje nekaj zaskočilo. V kolenu, ne programu. Pesmi sc na njihovih koncertih zlivajo druga v drugo kot valovi M ure.
Pomirjajo, vznemirjajo. Od starih prekmurskih do modernih, ki jih "solira" sam Kreslin. My way, Che sera,... potem pa spet "klobuki gor", kar pomeni, banda na oder. In pridejo. Potrpežljivo, z deveti-nosemdesctlctnim Jožetom Kocipcrjem na čelu, ki igra kontrabas že od šestnajstega leta. V bendu, kjer je igral njegov oče, je eden umrl. Oče je pripeljal njega. Vlado doda, da .se Jože spominja še faraonov.
Zadnje čase poje z njimi tudi Jožetova vnukinja Marica, tilt.
Kvari starostno povprečje. Pre j je bilo 82 let in bi skoraj prišli v Guincssovo knjigo kot najstarejši bend na svetu, zdaj pa so stari v povprečju 78 let.
Med kratkimi odmori hodijo ljudje gledat cimbale dvainsedemdesetletnega Miška Baranje. Vlado ga kliče Michcllc in pove, da so
cimbale stare sto let in najstarejši kos v Miškovi gostilni. Potem pa spet Daj mi Micka peneze nazaj, kar je pank za tiste čase, nas izobražuje Jack Kreslin. Ko izzveni vedno bolj
popularna Lili Marlcn, vprašam očeta Milana, kakšne spomine imajo na snemanje plošče in kasete z zagorsko godbo na pihala. "To so pridni in prijetni fantje. V Križankah nas je poslušalo deset tisoč ljudi. Zagorski župan pa nas je povabil v Zasavje. Veselimo sc tega srečanja, lipam, da bo še pred novim letom." Vladck pa naroči še pozdrave za Kojnikii.
Mama Katarina pooseblja lepoto in umirjenost prekmurske pokrajine. Vprašam jo, kako pogosto nastopajo. "Kakor kdaj. Včasih dvakrat, trikrat na teden, drugič manj. Vlado nima časa, da bi večkrat prišel iz Ljubljane..." Ura se nagiba proti eni in Vlado vpraša, če vemo, kaj pomeni vege na koncu madžarskih risank... To je bila Beltinška banda! Ycah, ycah, ycah! Lahko noč, Slovenija! Odhajam z lepimi spomini na večer, pa še s pozdravi za Poredoša in Beerà, Prekmurca v Zasavju.
Kunci Moljk
' Pfla/cJK C qsqoc
...	/f. '.
(h».

${* €l ■*!(•*/1L
/^/DtA« //

t
OVEN
Kakorkoli boste obračali, neprijetnost, ki ste je krivi sami, ne bo izginila sama. Resno se vzemite v roke in vse se bo uredilo. Srečanje v petek!
BIK
Vi ste res rojeni pod srečno zvezdo. Vse vam bo šlo kot po maslu. Pazite le na nekatere ljudi v bližnji okolici; nekateri od njih bi vam radi škodovali. Malo previdnosti ne bo odveč.
DVOJČKA
Kriza, ki je zajela vaše ljubezensko življenje, se bliža vrhu. Naprej le pogumno, saj poznate tisti pregovor, "za dežjem..."
RAK
Končno prihaja čas, ko boste rakci pogledali izza svoje neprebojne lupine. Ne bodite tako presneto previdni! Ozrite sc okoli in videli boste svetlolaso osebo, ki vas že nekaj časa opazuje.
LEV
Za leve prihaja obdobje zatišja. Tudi tistim, ki imajo ogromno energije je potrebno tu in tam napolniti baterije. Nikar ne imejte zaradi tega slabe vesti. Nihče ni nenadomestljiv!
DEVICA
Obdobje bo romantično obarvano. Spoznali boste zanimive ljudi, bolj se odprite. Zvezde so vam naklonjene. Izkoristite to.
TEHTNICA
Zelja, da pobegnete od vsakdanjih skrbi, je uresničljiva. Popolnoma morate biti prepričani, da si to želite. Ne pustite, da vas premamijo spomini.
ŠKORPIJON
Poskušajte končati svoje obveze in pri tem poiščite pomoč drugih. Ne sodite se prestrogo, tudi srčne zadeve se bodo uredile.
STRELEC
Vas je te dni prav težko prenašati. V odnosu do drugih ste netolerantni in neobčutljivi. Kontrolirajte se.
KOZOROG
Občutek za druge ljudi vas zadnje čase pušča na cedilu. Malo več poslušajte druge, da sc ne bo slabo izteklo. Pazite na zdravje.
VODNAR
Reševati začnite dolgoročne cilje, ki jih zelo zanemarjate. Bolj sc ozirajte na partnerja, saj ima tudi on svoje potrebe. Pazite, da ne bo prepozno.
RIBI
Čas je, da pokažete svoj drugi jaz. Če pa boste še razčistili s starejšo osebo, sc bo vse dobro izteklo. Vaš srečni dan je torek.
Saša
Tolar na tolar
Najprej o zadnji nagradni igri Zasavca, Ljubljanske banke, Banke Zasavje Trbovlje in Radia Trbovlje. V studiu Radia Trbovlje so potek tekmovanja spremljali predstavnica banke Ljuba Strovs, stroga zapisovalka dogajanja Mateja Vidgaj z Radia Trbovlje in Jože Ranzinger jr iz uredništva Zasavca. Zavita vprašanja je spet pripravil profesor Aleš Gulič, najbolje pa se je znašla Petra Pust z Dola pri Hrastniku, ki je prejela knjižico Ljubljanske banke z položeno vsoto 200 nemških mark.
Sedaj pa k novi igri. Imenovali smo jo Tolar na tolar, skrajšano torej kar TNT. V družbi TNT bomo spet Zasavc, Ljubljanska banka. Banka Zasavje Trbovlje in Radio Trbovlje, seveda pa tudi bralci Zasavca in poslušalci Radia Trbovlje.
Kako bo potekala igra? Prijave za tekmovalce bomo zbirali v uredništvu Zasavca. Prijavijo se lahko vsi, ki
menijo, da bodo znali odgovoriti na čimveč vprašanj v živo v studiu Radia Trbovlje. Vsaka oddaja bo tematsko zaokrožena, vsak mesec pa bo na sporedu ena izmed nagradnih iger. Nagrada za zmagovalca: knjižica Ljubljanske banke, Banke Zasavje Trbovlje s položenimi 200 nemškimi markami v tolarski protivrednosti. Tekmovalce prosimo, da nam napišejo naslov, telefon, starost, izobrazbo in hobi. Tako bomo lažje pripravili nagradno igro in oddajo. Tekmovalcem bodo lahko pomagali poslušalci Radia Trbovlje.
Prva oddaja TNT ho na sporedu že 7. novembra. Prijave zbiramo v uredništvu Zasavca do 29. oktobra, udeleženca oddaje in rezerve pa bomo objavili v naši številki, ki izzide 5. novembra. V oddaji se bomo malo več ukvarjali z. ljudskimi običaji (Martinovo itn.). Vprašanja ne bodo pretežka, obljublja Aleš Gulič. Torej, kar pogumno pero v roke in pošljite prijavo (na dopisnici) za igro Tolar na tolar na naslov Uredništva Zasavca.
Zvezde v Sašinih očeh
Pred štirinajstimi dnevi je bil napovedan horoskop, zato vam tokrat predstavljam gospodično, ki bo za vas v bodoče gledala v zvezde in napovedovala prihodnost. Ime ji je Saša in trenutno živi v Ljubljani.
Od vseh skrivnosti tega sveta je največ prostega časa posvetila prihodnosti. Že v mladosti sc jc začela med drugim intenzivno ukvarjali z astrologijo.
Polcga razlag položajev planetov sc je naučila tudi branja prihodnosti iz. kart in dlani. Med neobveznim klepetom mi jc omenila, da večkrat vzame v roke njigo z. razlagami
sanj in prebere, kaj ji sporoča njena podzavest.
Verjetno iz prejšnjih stavkov ni razvidno, da je Saša zaljubljena v knjige, pa je. Prebere skoraj vse, kar ji pride pod roke, od Freuda do Nietzeja, pa do Hemingwaya in Wallacca. Rojena je v znaku in podznaku ovna, zato po njenih besedah doseže vse cilje, ki si jih zastavi.
Saši nega naslova na njeno željo ne bomo objavili, ker zaenkrat nima časa, da bi odgovarjala na pisma. Mogoče ga bo nekje v prihodnosti le imela in takrat boste o tem zagotovo obveščeni. To bi bilo v kratkem vse o njej. Dovolj pa je že, če veste, da je dobra poznavalka horoskopa.
Tommy

fflsmm
Od obrtnika do delničarja?
Glasbene čestitke, glasbeni telegrami, nagrobna svetila,., so proizvodi, ki jih pozna vsak. Izdeluje jih podjetje Knima iz Hrastnika, katerega lastnik je Frane Mansser. Začelje kot obrtnik in sicer s servisom za barvne televizorje. Njegova prva zaposlitev pa je bila v Iskra v Ljubljani, kjer je v laboratoriju za akustiko delal mešalne mize za lokalne radijske postaje.
Zakaj ste se odločili za obrt?
Predvsem zalo, ker jc bil že oče obrtnik, proizvajal je svetila in sicer kot kooperant Sijaja. Oče je v razvoj svetil veliko vložil in zdelo se mi jc prav, da nadaljujem njegovo tradicijo. Pa tudi sama vožnja v Ljubljano mi je bila odveč in sem se zato hotel postaviti na svoje noge.
Kako je nastalo podjetje Fauna?
Po očetovi smrti sem prevzel vse njegove zaposlene in nadaljeval njegovo smer. Kasneje pa sem se preusmeril, ker proizvodnja svetil ni bila več tržno atraktivna. Začel sem iskati nove, zanimivejše proizvodne programe in tako je nastala elektronska nagrobna lučka, ki je bila inovacija na lem področju. Proizvodni program pa obsega še glasbene čestitke in telegrame. Ukvarjamo se tudi z grosistično trgovino in sicer z božično novoletnimi izdelki, izdelki za razvedrilo in repromateriali. l udi uvažamo sami. Servis barvnih televizorjev pa sem opustil.
Kje ste dobili idejo za glasbene telegrame?
Nil našem trgu so ti telegrami že obstajali, vendar je bil proizvajalec v Beogradu, pa tudi kvaliteta ni bila ustrezna. Tako sem sam resno začel s proizvodnjo glasbenih čestitk in že razvil lastne melodije (Zdravljica. Venček domačih,..).
Ste obrtnik in podjetnik, kje so prednosti?
Razvoj gre vsekakor v podjetniško smer. ker že sam obstoj firme nekaj pomeni, pa tudi obrt s tolikšnim obsegom del, kot ga imam, ne more obstajali. Moja obrtniška dejavnost postopno prehaja v podjetniško in poti nazaj ni.
Ali je vaše delo vedno plačano?
Plačila so problem, vendar poskušam stanje reševati s kompenzacijami ali takšnega kupca postopno izločim. Neplačniki obstajajo tako med državnimi kot zasebnimi podjetji. Kriza pa se stopnjuje in menim, da bo prihodnje lato še večja.
Itili ste tudi predsednik Obrtnega združenja Hrastnik...
Da. bil sem prvi predsednik hrastniškega obrtnega združenja, in sicer šest let. Postavil sem pogoje za razvoj obrti v I Irastniku. Pridobili smo poslovni lokal in zaposlili tajnika, ki je vedno na voljo za informacije. To smo dosegli z. veliko mero solidarnosti vseh obrtnikov. Poudariti moram, da seje število obrtnikov v I Irastniku z našo dejavnostjo precej povečalo.
Danes še aktivno sodelujete v Obrtnem združenju?
Sc sem član izvršnega odbora. Imamo pa težave z. občino, saj smo enti redkih občin, ki v IS nima člana iz vrst obrtnikov, ki bi bil odgovoren za razvoj drobnega gospodarstva. Pred dvemi leti smo načrtovali novo obrtno cono, vendar do danes ni izdelan niti projekt.
Ka j je vaša perspektiva?
Predvsem izvoz, saj jc Slovenija majhno tržišče, celo zame premajhno. zato moramo prodajati v Avstrijo, pogovarjamo pa sc tudi s Cehi in v bližnji prihodnosti upamo na naročilo.
Je vaš cilj razširitev podjet ja?
Seveda, pa tudi reorganizacijo samega podjetja načrtujem. Lmma naj bi poslala delniška družba. Načrtujem razpis delnic, kijih bom dal na borzo, investitorji pa so lahko različni. Seveda bo večinski delež pripadal podjet ju Lmma oziroma meni z ženo.
Za takšno odločitev je verjetno potrebno precej poguma.
Vsekakor, pogum in obetavni programi so tisti, ki omogočajo takšen poslov ni korak. Potrebno pa je tudi paziti, koliko delnic daš na trg. vsekakor le toliko, kolikor jih lahko obvladuješ.
Suzana Siv ka
- GLASE EME /M GOVORNE ČEST/TKE - ELE/CTROMSXE MAGROEME SVETUXE - SV/LEMO CVETJE /N ZELENJE - /ZDELZ/ZA RAZVEDRIL O
dJn®o(ò)o = DDtfSisGDoBte
PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN ZASTOPANJE
Po številu obiskovalcev sodeč, je Jesenski Zasavčev sejem uspel. Pokazalo se je, da je to prireditev, ki lahko privabi množico ljudi; tistih, ki skušajo na sejmu le potešiti svojo radovednost in onih, ki na sejmu iščejo tisto, zaradi česar sejem je: ugodnosti, popuste, zanimivosti. Kdor na sejem ni prišel s prevelikimi pričakovanji, tudi ni bil razočaran, ko je zapuščal Delavski dom: na sejmu so številni našli marsikaj zanimivega in predvsem po ceni primernega za njihove žepe. In to v teh časih ni vedno lahko najti. Zato je po mnenju organizatorjev Zasavju takšen sejem potreben, tako kot vsaka prireditev, ki poživi tri doline in razgiba sivo vsakdanjo enoličnost.
Približno s temi besedami se je Zasavčev jesenski sejem tudi začel, povedal pa jih je predsednik trboveljskega izvršnega sveta Franc Beravs. Poudaril je tudi potrebo po vseh vrstah prireditev, ki so namenjeni razvoju malega gospodarstva in podjetništva. Sicer pa je otvoritvena slovesnost, ki je biki združena s polurnim promenadnim konccr-
(iodbeniki.
tom trboveljske godbe na pihala, pokazala, da Zasavci razporejajo svoj prosti čas sebi po meri in ne gledajo preveč na urnike slovesnosti.
V okviru sejma se je zvrstilo še nekaj drugih prireditev. Posvet o razvojnih dilemah in perspektivah malega gospodarstva, ki gaje Zasavc pripravil ob velikem razumevanju predstavnikov treh občin in s sodelovanjem Ministrastva za malo gospodarstvo, ni najbolj uspel. Velike večine tistih, ki jim je bil namenjen, to je podjetnikov in obrtnikov, očitno ni pritegnila tema o podjetniški pospeševalni mreži, ki je razpredena po Sloveniji. Vseeno pa je bila zanimiva predstavitev načinov, kako so se razvoja malega gospodarstva lotili v posamezni občini in kakšne rezultate ti postopki dajejo. Žal so razpravljalci govorili skoraj prazni predavalnici in v odsotnosti tistih, ki jim je bil posvet namenjen, v glavnem prepričevali že prepričane.
K pestrosti dogajanja na sejmu je svoje prispevala otvoritev razstave likovnih del poletne šole slikanja, ki sta jo pripravila Toš
(lovor.
Polc in slikar Janez Knez. Med razstavljenimi deli pa je, kot je povedal v otvoritvenem govoru Jože Hudeček, nekaj risb, ki njihovim avtorjem obetajo uspešno prihodnost na likovnem področju.
Skratka: sejem bil je živ, vsak je lahko poiskal kaj zanimivega, marsikdo je sklenil ugoden posel in nekaterim je že žal, da se sejma niso udeleželi. No, nekateri bodo to spoznali šele kasneje. Pa še to: organizatorji so se odločili zaradi vremena in nekaterih drugih okoliščin, da na sejmu ne pobirajo vstopnine. Tako je odpadlo tudi žrebanje vstopnic obiskovalcev. Spet na veselje enih, oz. malo žalosti drugih.
S.Š.,
Foto: Branko Klančar in Rudi Špan
«SS - '
IL
Vrvež I in 2.
RAZSTAVLJALCI s
ELEKTRO BERNIK Trbovlje, ELEKTROELEMENT Izlake, CVETLIČARNA DALIJA Zagorje, KODAG Izlake, PENZION LONTOVŽ Dobovec, AVTOSERVIS MALGAJ Trbovlje, AVTO BRANCE Laško, UP POLC Trbovlje, PALMA BAR Trbovlje, KOVEL Dol pri Hrastniku, MODNO ŠIVILJSTVO TANJA Griže, TA -JA Trbovlje, EVROPRIMA Izlake, MIKI Zagorje, ELEKTRO SERVIS Trbovlje, EVROTRADE Zagorje, SALON IKA Zagorje, MANDEL Zagorje, ČVEK Dol pri Hrastniku, MGR MARKET Trbovlje, LESNA
GALANTERIJA HROVAT Lukovica, LIVARSTVO ŽAGAR Trbovlje, MIX METAL Radomlje, IZOLACIJE ZUPANC Dol pri Hrastniku, METALIA Dobovec, PIRAMIDA Zagorje, KAMNOSEŠTVO ŠERGAN Dol
pri Hrastniku, TKI Hrastnik, ŠPORT PLUS Trbovlje, TRGOVINA ALENKA Trbovlje, ZOO BUTIK Trbovlje, AGRO MARKET Trbovlje, IZOLIRKA Ijubyana, KAMEN Celje, IPOZ Trbovlje, RAAL Trbovlje, BIO DOM Celje, DOMINO Dol pri Hrastniku.
magTOs
d. o.o.
*itOSJ&J&XXJ&Ù
m mmLo m Duomo
NUDIMO VSE VRSTE ALKOHOLNIH IN BREZALKOHOLNIH PIJAČ
8.00 - 12.OO^nod M.00 -18.00 tel.: (0601) 61-256
M AGRO S d. o. o. SELO 3
61410 Zagorje ob Savi (pri Ribniku)
drobne gospodinjske aparate znanih proizvajalcev

POSMEU5NIŠTVO
Prešernova 37, 61410 Zagorje, tel.: 61 575
VAM NUDI:
*	satelitske antene že od 43.000 SIT dalje
*	videorekordeije od 37.000 SIT dalje
*	telefone od 4.980 SIT dalje
*	glasbene stolpe od 16.000 SIT dalje
*	avtoakustiko
*	TV sprejemnike
*	HI-FI komponente
PRODAJAMO NA OBROKE
ODPRTO:
ob delavnikih od 15.30 do 19.30, ob sobotah od 9.00 do 13.00
C- ENTER Jošt
import export
import
rquaia
NA BiBiEO M BE.0IN©
(Kolodvorska tf, Trbovite)
MALOPRODAJA
>	KOLODVORSKA 17,
TRBOVLJE (Sušnik)
>	PRODAJNI CENTER,
Trg revolucije 26 (Kupola)
>	POSLOVALNICA HRASTNIK
Aleša Kaplje 6
, ___________________________________________________________________________________________________,
MERCATOR NEBOTIČNIK gostinsko podjetje, d.0.0. Stefonova I UUBLJANA
po sklepu skupščine razpisuje
JAVNO DRAŽBO
ki bo v četrtek, dne 29.10.1992 ob 11 uri v proporti hotela Jelka Hrastnik, Log 9.
Predmet prodaje je Denacionalizirani del gostinskeao objekta Pod ipo, Cesta I.moja /6, part. št. 1044, št. zemljsko knjižnega vložka 296 ko Hrastnik mesto in sicer
• celotno podstrešje s sobo in sušilnico v izmeri 20m x 1 Om
-	vsi prostori v prvem nadstropju v izmeri 232m2
-	v pritičiu pa kuhinja, jedilnica in shramba v skupni izmeri 58m2 in klet s hladilnico in klet s posebnim vhodom v izmeri Sm x 5m
Izklicno ceno za navedene objekte bo določeno glede na uradno ocenitev, ki je na vo^o v upravi družbe. Pogoji dražbe:
Udeleženci morajo rjajkosneje do začetka dražbe vplačati varščino v višini 20% od izklicne tene na ZR prodajalca st. 50100 601-10906.
Neuspelm udeležencem bo prodajalec varščino vrnil brez obresti v roku 5 dni.
Predmet prodaje bo prodan najugodnejšemu ponudniku, ki mora kupnino plačati v roku 8 dni po dražbi (oz. v roku dogovorjenem z prodajalcem).
Davek na promet nepremičnin plača kupec.
No dražbi lahko sodelujejo domate pravne in fizične osebe.
Podrobnejša pojasnila so no vo$o po tel. (0601 ) 42 024 int.102.
Ogled objekta je mogoč po predhodnem dogovoru.
Obveznice
Od izdaje do konca letošnjega septembra je bilo prodanih za 2.157.000 DEM obveznic občine Zagorje. Sredstva od prodaje so vložili v infrastrukturo, podjetniške programe in kredite za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva. Za infrastrukturo so namenili dobrih trideset milijonov tolarjev (rekonstrukcija kotlovnice v Svei, modernizacija cest Šentlampert - Tirna, Čemšcnik - Dobrljevo, Senožeti - Tirna in projektna dokumentacija za ceste). Podjetniški programi in razvijajoča obrt naj bi odprli 48 novih delovnih mest. V pomoč temu je bilo namenjenih dobrih šestnajst milijonov tolarjev (sofinanciranje in kreditiranje) za skupaj 13 podjetniških oz. obrtniških programov.
l.L.
Proizvodno obrtna cona v Kisovcu
Osnutek zazidalnega načrta za proizvodno obrtno cono v Kisovcu ježe javno razgrnjen. Izdelal ga je Razvojni center iz Celja, Zdenka Žnideršič pa je na seji IS poudarila, da je opredelitev za cono izredno utemeljena. V dveh variantah so upoštevani prometni, ekološki in komunalni pogoji. Potok Medija ohranja svoj naravni tok. Promet bo urejen z novimi cestami in mostom. V osnutku so opredeljena zazidljiva območja, niso pa določene dejavnosti. Platoji za gradnjo bodo urejeni terasasto, stanovanjski del bo moral biti ločen od proizvodnega. Od sedanjih zgradb bo ostal stanovanjski del (ne bo namenjen za stanovanja) z garažami, ohranjena ostaja rudniška kopalnica in spomenik rudarjenju. Centralno parkirišče bo namenjeno za osebna in tovorna vozila. Prednost območja je bližina centralnega plinovoda in urejena elektrifikacija. Za vsak izbor tehnologije mora biti dana ekološka ocena. Strokovnjaki ocenjujejo, da bodo zelo zahtevna zemeljska dela. V javni razpravi je tudi ureditveni načrt za sanacijo nadzemnega dela pridobival-nega prostora rudnika po zapiranju jame Loke v Zagorju. Ker je težišče
vsakega ureditvenega načrta varstvo površin, denimo da bo tisto, kar je narisano, tudi uresničeno.
I.L.
Novo v hrastniškem bazenu
Obiskovalcem hrastniškega bazena se obeta pestrejša ponudba. Prostor trim kabineta so namreč preuredili v savno za štiri osebe, solarij in ročno masažo. Investicija za opremo je znašala 1,500.000 tolarjev, vsa dela pa so opravili na KRC "14. oktober" sami. Ročno masažo so usposobili na željo "hrbteničarjev", ki se ob ponedeljkih že več let razgibavajo v bazenu pod strokovnim vodstvom. "Cene so bile že doslej nižje, kot drugod v Sloveniji, zato tudi v bodoče ne bomo pretiravali z njimi," pa pravi direktor KRC "14. oktober" Alojz Deželak.
F.M.
Po čem se bomo dilcali?
Vremenoslovci napovedujejo skorajšnjo in ostro zimo. Pripravljen biti, to je vse, pravijo te dni v naših zimskošportnih središčih. Gostišče Žibert na Vidrgi je že objavilo cene vlečnice. Gre sicer za eno najmanjših smučišč, katerega prednost je, da ob prvem hujšem mrazu sami naredijo sneg. Če do 15. prihodnji mesec ne bo snežilo, bodo na Vidrgi zahrumeli snežni topovi in nekaj dni po omenjenem datumu se bo že mogoče dilcati. Poglejmo še napovedane cene. Celodnevna karta za vlečnico za odrasle bo 450, poldnevna 370 tolarjev; otroška celodnevna bo po 340, popoldanska 270 tolarjev. V cenah je všteta tudi topla ali hladna malica v vrednosti 80 tolarjev. Kdorkoli bo želel ostati nekaj dni na Vidrgi, bo plačal oskrbni dan po 1950tolarjev; tujci bodo plačali dnevni penzion po 39 mark.
M. V.
# • # #
Telefoni v prodajnem oddelku zagorskega rudnika neprestano zvonijo: "Lahko dobim vsaj nekaj ton premoga?" Odgovor pa je malodane vedno enak: "Ne morete, ga ni!"
Tudi na vratih prodaje je napis "premoga ni!" stalen gost; le tu in tam ga odstranijo, ampak največkrat samo za dva, tri dni...
Stari knapje, zbirajo se v središču mesta, pa na kisovškem "bekslu" o tem kroničnem pomanjkanju radi modrujejo in slišati je nostalgično pripoved: "Zakaj, za hudiča, so tako hitro sklenili zapreti loško jamo? Ali ne bi bilo mogoče vsaj z manjšimi vlaganji malce podaljšati življenjski čas tega obrata, ko pa je iz njega prihajal, priznano, najkakovostnejši premog...?"
Nekateri med njimi hranijo v svojih kleteh in barakah še nekaj premoga; dolgo ga ne bodo mogli, ker sc bo začel drobiti, to pa zmanjšuje njegovo kurilno vrednost in grelno moč. Ampak nekateri med njimi, zlasti najbolj zagreti, se ne dajo; pravijo, da ga bodo hranili, dokler ne bo razpadel, bodo vsaj lahko vsakomur, ki bo to želel, pokazali, kakšen premog so svoj čas pridobivali.
Ampak, prav ta čas bi vsak, ki premog nujno potrebuje, vzel kateregakoli, samo, da bi sc lahko grel z njim. Domačinom ga v prodajnem oddelku še odmerijo dve, tri tone, več ne morejo in ne smejo, kajti samo z omejevanjem večjih količin, ga lahko dobe še drugi vsaj toliko, da ga bo za prvo silo. In tudi zavoljo lega se bomo spominjali te jeseni in zime po tem, kako nam je primanjkovalo trdega, fosilnega goriva. Čeprav je marsikdo že računal, da se bo to zimo ogreval z zemeljskim plinom. Kaj še; še nekaj let ga'ne bo in kdo ve, če še tudi prihodnjo jesen ne bo tako trda z nakupi premoga za ogrevanje, ker smo, priznajmo, prenaglo začeli omejevati investicije v odkrivanje novih slojišč, predvsem komercialnega premoga. Ampak, to je že druga zgodba, ki jo marsikdo nerad sliši. Češ, kaj spet vlečemo iz naftalina rudarstvo ...
M.V.
PŠ2Š0	m m	l	RT «1 * J	I	ES	c	JI
							
Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo poslati do 29. 10.1992 na naslov Uredništva Zasavca, Cesta zmage 33, 61410 Zagorje oh Savi. Opozorimo naj, da bomo objavili le male oglase, kjer bo dopisan točen naslov pošiljatelja, saj lahko sicer pride do nepotrebnih zlorab in morebitnih nevšečnosti. Prosimo, da ne pišete več kot 20 besed. Pa še to: reklame in nekatera povabila, ki so obvestila, med malimi oglasi ne bomo objavljali. Omrežne skupine 0601 ne pišemo posebej, skupino omenjamo posebej le takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine.
GRADBENE
PARCELE,
STANOVANJA
NUDIMO najem poslovnega prostora v središču Trbovelj, primernega za tiho obrt ali skladišče. Te.:21-909, 063/772-206 (pop.)
V	NAJEM vzamem garsonjero ali sobo s kopalnico. Tel.: 21-561 od 12. dalje.
V	ZAGORJU prodam kon-fortno garsonjero 32 m2 ali zamenjam za večje stanovanje z doplačilom. Tel.: 61-439
PRODAM primerno parcelo za vikend, brunarico ali strojno obdelavo, travnik - gozd - njiva (5 ha). Možnost vzreje konj ali ovac. V bližini asfaltna cesta, telefon, elektrika, sončna lega v naselju Suhadol pri Zidanem mostu. Tel.: 0608 -43 -107 od 7. do 15. ure - Martinšck.
013 regionalni cesti Zidani Most - Hrastnik, v naselju Suhadol prodam parcelo za hišo ali postavitev delavnice, lokala. Sončna lega, asfalt, elektrika, telefon. Tel. v službi: 0608 - 43-107 od 7. do 15. ure. Martinšck.
PRODAM parcelo za vikend v bližini smučišča Marcia. Tel.: 71-528
KUPIM manjšo ne novo hišo v Zagorju ali okolici. 'Pel.: 62-254
PRODAM parcelo v izmeri 800 m2 s staro stanovanjsko hišo -v centru Trbovelj. Tel.: 23-801
UGODNO prodam kozolec. Tel.: 71-528
GARAŽE
UGODNO prodam vrstno zidano garažo v Šuštarjevo koloniji. Tel.: 21-224
GARAŽO prodam pri Okro-garjevi koloniji v Zagorju. Garaža stoji kot samostojni objekt.'Pel.. 62-098
ZIDANO garažo v Trbovljah - Nasipi, 6x3m, prodam. 'Pel.: 23-180
AVTOMOBILI IN DELI
PRODAM Jugo 55 AX, letnik 88, registriran do aprila 93. 'Pel.: 73-614.
PRODAM Škodo Forman 135 LS, staro eno leto. Cena 12000 DEM oz. po dogovoru. Naslov: Drago Češek, Jagnjcnica 19a, 61433 Radeče.
PRODAM Zastavo 750, zelo poceni. 'Pel.: 25-585.
RF.S ugodno prodam Zastavo 750, vozen, registriran, za 500 DEM. Pel.: 73-617
PRODAM Zastavo GT-65, letnik 84. Tel.: 61-781
PRODAM Samaro 1300, letnik 90, registriran celo leto, garažirana pri lastniku, dodatna oprema, cena 8900 DEM. Tel.: 23 -627
NOVO tovorno prikolico za osebni avto prodam. Tel.: 62-328.
PRODAM tovorno prikolico za osebni avto. Tel.: 63-285
DVE skoraj nerabljeni zimski gumi 145x13 in dve gumi 155x13, prodam. Tel.: 24-634.
PRODAM Pony kolo rdeče barve. Tel.: 26-751
ZAPOSLITEV
STE že izkušeni zastopnik ali pa začetnik? Če vas zanima terensko delo s kvalitetnim uvoženim artiklom, pokličite na tel. 61-801 od 18. do 20. ure vsak dan.
IŠČEM zastopnike za prodajo izdelkov tuje firme. 'Pel.: 61-818 od 19. do 21. ure.
ŽELITE zaslužiti 20.000,00 SI P tedensko. Pel.: 063-701-421 od 20. do 22. ure.
POSTAN ITE zastopnik Philipsa - tedensko plačilo. 'Pel.: 61-899 tul 20. do 22. ure.
ZA PRODAJO atlasa Svetovne zgodovine in Velike šole kuhanja nudimo honorarno ali redno zaposlitev. 'Pel.: 064 - 73-349
GLASBILA
KLAVIRSKO harmoniko znamke Wcltmcstcr 120 basno zelo ugodno prodam. Naslov: Ivan Vran, Sallaumines 3b, 61420 'Prbovljc.
PRODAM synthesizer Yamaha PSR 6300 z original kovčkom in stojalom, ter 13 klarinet Yamaha.'Pel.: 73-617
PRODAM kitaro C - 105, blok flavto in žensko kolo ROG na 10 prestav.'Pel.: 24-280
PRODAM synthesizer Casio SA - 20 Pone Bunk, cena po dogovoru. 'Pel.: 63 - 215
RESASTO foksterierko, staro 4 mesece, z rodovnikom, cepljeno, ugodno prodam. Tel.: 76-178
RAZNO
NUDIMO kredit od 2000 do 30000 DEM. Letna obrestna mera 2,5%. Tel.: 63-382.
PRODAM C-64, malo rabljen, novi model, literatura, modul, joystick za 250 DEM. Tel.: 42-106
PRODAM plug, obračalnik enobraz.dni, italijanski in brane batuje, tridelne. Telefon.: 75-204.
GORILNIK za zlatarje (kopiplet z jeklenko 3 kg) prodam. 'Pel.: 63-207.
UGODNO prodam rogovo kolo, 5 prestav. Tel.: 41-305 od 6. do 14. ure.
PRODAM sesalec za prah Iskra 1006 in električni bojler 80 litrov, skoraj nov. Tel.: 22-659.
PRODAM spalnico, štiri fotelje in sobno mizo po ugodni ceni. Naslov: Marija Vozlič, 'Prg borcev N013 18, Dol pri Hrastniku.
PRODAM otroško posteljico z jogijem ter pokrivalom in nekaj prevlek za 3000 tolarjev. Naslov:	Manja Zagorc,
Kcšctovo 11,'Prbovljc.
PLANINSKE čevlje, usnjene z debelo gumo na podplatu, št.41, prodam za 40 DEM. Ccrovšck, 'Prg revolucije 24, Trbovlje
PRODAM novo otroško bundo in hlače (komplet), št. 2 in 3, za 3.000,00 SIT. Tel.:22 -191
PRODAM tenis lopar Ros-signol M 230 Plus, cena po dogovoru. 'Pel.: 63 -129
SATELITSKO anteno, novo 136 kanalov, stereo z dalinskim upravljanjem nujno in ugodno prodam. Cena 660 DEM. Tel.: 42-358
PRODAM stiskalnico za grozdje, 80 lit rov in mlin.'Pel.: 42 -208
KROGLIČNE prevleke za vaš avto, 4x obrobljene, bele, zelene, modrc, natur. 1 kom. 650 sit + P IT. Tel. 41 -459
za brezplačni mali oglas
S Tekst:
O ..........................................
z
> Moj naslov:.............................. nemški bokser odličnih
< .......................................... staršev, prodam. Tel.: 73-658
N	zvečer.
Naročilnico oddajte najkasneje do 29.10.1992.
KINO PROGRAM
Trbovlje - Delavski dom
23.10.	- 26.10.: Prevarana (am. thriller), pe.in pon. ob 17.00 uri, so. in ned. ob 17.00 in 19.00 uri
27.10 - 29.10.: Roka, ki ziblje zibko (am. grozljivka), to., sre. in čet. ob 17.00 in 19.00 uri
30.10.	- 2.11.: Visoke pete (Špan. uspešnica), pe. in pon. ob 19.00 uri, so. in ned. ob 17.00 in 19.00 uri
Zagorje - Delavski dom
22.10.	: Ne reci mami, da smo sami (am. komedija), ob 17.00 uri in Mondial 90 (trda erotika - samo za gledalce nad 18. letom)
25. 10. - 27.10.: Ne reci mami, da smo sami (am. komedija), ned. ob 17.00 uri, pon. in to. ob 19.00 uri
25.10.	ob 19.00 uri: Mondial 90 (trda erotika - samo za gledalce nad 18. letom)
28.10.	- 31.10.: Smrtonosni trenutek (am. akcijski film), sre., čet. in pet. ob 19.00 uri, so. ob 17.00 uri
31.10.	- 3.11.: Kurba (am. thriller), so.pon. in tor. ob 19.00 uri
Hrastnik - Delavski dom
22.10.	ob 19.00 uri:Kdeče žarčenje (am. akcijski film)
24.10.	- 26.10. ob 19.00 uri: V zadnjem trenutku (thriller)
24.10.	- 25.10. ob 17.00 uri: Trije simpatični postopači
28.10.	- 29.10. ob 19.00 uri: Srečanje z venero (am. komedija)
31.10.	- 1.11. ob 17.00 in 19.00 uri: Pizza connection (am. akcijski film)
DOL PRI HRASTNIKU
10.10.	ob 19. uri: Dober policaj (am. akcijski)
17.10.	ob 19. uri: Gorile v nielli (am. pustolovski)
Priporočamo:
V	Trbovljah si jc v prihodnjih dneh najbolj vredno ogledati ameriško grozljivko Roka, ki ziblje zibko. Pravzaprav gre za thriller režiserja Curtisa Ilansona, v glavnih vlogah pa sta sc izkazala Annabella Csiorra in Matt McCoy.
V	Zagorju pa bi priporočili tri filme za različne ljubitelje kino predstav. Komedija Ne reci mami, da smo sami Stephena Mereka (glavni vlogi Christina Applegate in ■Ioana Cassidy) je med komercialno najbolj
uspešnimi ameriškimi filmi zadnjega časa. Ken Russell je posnel s Kurbo spet enega boljših filmov, ki bo razveselil ljubitelje thrillerjev. Glavni vlogi: Theresa Russell in Benjamin Mouton. Mondial 90 pa je eden izmed boljše narejenih porno filmov s Chichiolino in Moano Poazzo v glavnih posteljnih vlogah.
GLEDALIŠČE
Zagorje: 23.10. ob 19.30 uri bo v Delavskem domu Zagorje gostovalo Prešernovo gledališče iz Kranja z komedijo Zbeži od žene. Vstopnice po 400 SIT so še na voljo.
Zbeži od žene je duhovita komedija, ki jo boste sprejemali z usti do ušes. Kranjčani so komedijo Raya Concya pripravili tako, da na predstavi uživajo vsi: zagovorniki in nasprotniki bigamije. Torej je primerna za vse ljudi naših dolin in strmin.
Trbovlje: Dne 28.10. bo na odru Delavskega doma gostovalo Slovensko mladinsko gledališče iz. Ljubljane z delom Petra Weissa Noč gostov.
RAZSTAVE
Trbovlje: 23.10. bo ob 18.00 uri v Likovni galeriji Trbovlje otvoritev razstave likovnih del članov Dolika z Jesenic. ZKO Trbovlje, ki je razstavo pripravila, bo poskrbela tudi za kulturni program. Pri pripravi razstave sodelujejo člani domače likovne skupine Re-lik. Razstava bo odprta do 5. novembra, vsak dan od 16.00 do 19.00 ure.
Trbovlje: 3.11. bo odprta v mali galeriji knjižnice Toneta Seliškarja filatelistična razstava na temo: Gorski svet in varstvo narave doma in po svetu. Razstavo bo pripravilo Filatelistično društvo Trbovlje (Bogdan Štch) v počastitev 80 letnice Planinskega društva Trbovlje.
KONCERT
Zagorje: 24.10 prireja Zagorski oktet celovečerni koncert ob 15. obletnici svojega delovanja. Koncert bo v dvorani delavskega doma Zagorje.
.10. bo v diskoteki gostoval Tomaž Domi-celj.
IZLETI
Trbovlje: 24.10. ob 6.00 uri bo planinski izlet v neznano in z neznanim prevozom. Informacije pri gospodu Fajfarju.
ŠPORT
NOGOMET
Zagorje: 31.10. Elektroelement Zagorje - Studio D(SNL)
Trbovlje: 25.10. Oria Rudar -Korotan (2.SNL)
ROKOMET
Hrastnik: 24.10. ob 19.00 uri: TKI
Hrastnik - Radgona (2. SRL)
Trbovlje: 31.10. ob 19.00 uri: Om-
nikom Rudar - Drava (SRL)
KOŠARKA
Trbovlje: 24.10. ob 19.00 uri: IpOZ
Rudar - Slovenj Gradec
Zagorje: 31.10. ob 18.00 uri: Zagorje - Ruše
Naša bodočnost
Rojstva od 3. do 13. oktobra v trboveljski porodnišnici:
3.	oktober: Marjanca Bizjak, hči Martina (Litija);
4.	oktober: Melita Pavlič, sin Kristjan (Zagorje), Adela Brunček, hči Maruša (Hrastnik);
5.	oktober: Ranka Španovič, hči Mateja (Trbovlje);
6.	oktober: Brigita Cizerle, sin Andraž (Sevnica), Fatima Muminovič, hči Denita (Zagorje), Marija Kandolf, hči Dala (Hrastnik);
7. oktober: Vesna Taškar, sin Nejc (Zagorje);
9.	oktober: Vesna Baš, hči Sara (Zagorje);
10.	oktober: Magda Port, hči Dira
(Mozirje);
11.	oktober. KarinaIIerič,sinTim (Hrastnik), Romana Kavšek, hči Leticia (Trbovlje), Jasna Zupančič, hči Teja (Zagorje), 'lončka Urbas, sin Tadej (Litija);
12.	oktober: Jelka Susman, sin Primož (Ig pri Ljubljani), Marjana Tratar, sin Mark (Radeče), Zekija Čehič, sin Albin (Hrastnik);
13.	oktober: Joži Požek, sin Jaša (Trbovlje);
14.	oktober: Elizabeta Dorič, hči Jasminka (Zagorje);
15.	oktober: Šehniza Selimovič, hči Sabina (Zagorje), Mateja Kočnar, sin (Zagorje), Andelina Akmačič, hči Renata (Hrastnik), Polona Kušar, hčeri Kaja in Urša (Hrastnik).
Iskreno čestitamo!
Pred nedavnim je Zagorski oktet prvič gostoval v Švici. Vodja slovenske misije v Švici pater Robert Podgoršek je organiziral 10. oktobra celovečerni koncert Zagorskega okteta v protestantski cerkvi v mestu Appenzellu. Naslednji dan pa so v katoliški cerkvi pri maši za Slovence zapeli speve zagorskega organista in skladatelja Ivana Arha. Nastop pri maši je bil za člane okteta povsem novo doživetje. Organizatorji so jim zagotovili, da jih bodo še povabili na obisk. Pevci se po prihodu domov pripravljajo za koncert ob svoji 15. obletnici, ki bo 24. oktobra v Delavskem domu Zagorje. Na koncertu bosta nastopila tudi Šaleški oktet iz Šoštanja in Mešani pevski zbor iz Nestelbacha.
Oktet je nastal v letu 1977 zaradi dobrega posluha in lepih glasov fantov in mož, predvsem pa jih je skupaj združevala ljubezen do petja. Razmere so bile sprva v oktetu zelo težke, vendar jim je na pomoč pristopil predsednik Delavskega pihalnega orkestra Zagorje Vlado Kojnik. Tako je oktet po-s-lal njihova sekcija. Z njimi so bili povabljeni na gostovanje v Španijo in Nemčijo, vendar zaradi drugih obveznosti članov so v Španijo odšli le štirje, v Nemčijo pa nihče.
Začetni nastopi okteta so bili ob državnih in republiških praznikih, raznih proslavah v krajevnih skupnostih. Že deset let pa poteka njihovo tesno sodelovanje z. zborom iz Nesicl-baeha. V tujini je oktet prepeval tridesetkrat, kjer so jih poslušalci zelo lepo sprejeli. "Publika v Zagorju je v začetku našega delovanja kazala nezanimanje za naše petje,” je dejal Anton Felc. Bolj v šali, kot zares pa pripomnil, da je v Zagorju težje postati znan, kot v tujini.
Oktet ne nastopa samo v domačem kraju, udeležuje se pevskih revij, srečanj, festivalov dalmatinskih klap, proslav itd. Velik pomen zanje je vsakoletno srečanje "Okteti rudarjem", katerega pokrovitelj je Rudnik lignita Velenje. Veliko zaslug za ta srečanja ima generalni direktor mag. Frane Žcrdin. Ta srečanja so nekakšno nadomestilo za srečanja v Šentjerneju, ki so bila revijskega značaja. Žal teh srečanj ni več. V septembru se je Zagorski oktet udeležil srečanja na Bogcnšperku poleg sedmih drugih slovenskih oktetov. Fantje pravijo, da so srečanja izrednega pomena, saj tako ohranjaš stike z. drugimi okteti ali obnavljaš nove vezi z. njimi. Zagorskega okteta se lahko spomnimo tudi po skupnih nastopih z. ženskim zborom, ki gaje vodil pokojni Richard Beuermann.
V začetku je oktet deloval brez strokovnega vodstva. Kasneje so jim pomagali najprej Emil Krcčan, dolga leta pa Rihard Beuermann in zadnje lete) je njihov umetniški vodja Igor Podpečan. Gonilna sila okteta pa je bil že od vsega začetka Tomo Brezovar, ki je vsa leta prinašal notni material, izbiral program in vodil vaje, ko ni bilo strokovnih vodij. Vaje
imajo v domu LO ali v glasbeni šoli v Zagorju. Prepevajo slovenske narodne pesmi, domače in tuje umetne pesmi, črnske duhovne pesmi itd. Kvaliteta petja je dosegla umetniški nivo, ki je bil v strokovnih krogih visoko ocenjen.
Svojo 15. obletnico so obeležili tudi z izdajo prze kasete, ki so jo snemali v studiu Zlati zvoki v Kisovcu. Veliko zaslug svojemu uspehu pripisujejo člani okteta svojemu sponzorju TEVE VARNOST, ki jim približno eno desetletje finančno pomaga. Kupila jim je obleke in brez. pomoči sponzorja ne bi posneli kasete. Fantje se zelo radi spominjajo sodelovanja z. občino Omišalj v okviru festivala dalmatinskih klap, kjer so imeli dva celovečerna koncerta. Tudi klapa iz Omišlja je že gostovala v Zagorju. Žal ne bodo nastopili na njihovem koncertu, čeprav so si fantje to zelo želeli. Po naključju pa je Zagorski oktet slišala Maria Muller iz. Avstrije, njeni predniki so iz Zagorja (trgovina pri Milerju), ter organizirala na srečanju v okviru prireditve "Kulturni dnevi" v Avstriji predstavitev slovenske pesmi, ter povabila Zagorski oktet in ccrkcvni zbor iz Zagorja.
Povprečna starost članov v oktetu je 40 let. Od osmih članov štirje pojejo v oktetu že od vsega začetka, drugi pa so se jim pridružili kasneje. Danes ga sestavljajo: Miroslav Baloh, Tomo Brezovar, Anton Pele, Stane Škrbec, Zdravko Jenko, Franci Kukoviča, Jurij Očkon, Alojz Prvinšek in Darko Pograjc. V tej sestavi prepevajo že sedem let, imajo tudi pevca pripravnika.” Zelo težko je pridobiti nove pevce, saj večina od njih nima časa za vaje," je dejal Anton Felc. Med pevci so prijateljski odnosi, srečujejo se le na vajah, ki pa so zelo pogoste.
Omeniti moramo, da je za uspešno delo oktet prejel za 10. obletnico najvišje občinsko priznanje Grumovo nagrado in grb mesta Omiš. Oktet že načrtuje v prihodnjem letu dva nastopa v Avstriji, trudijo pa se, da bi nastopili tudi na Češkem. Predvsem pa menijo, da bi morali ohranjati tesne stike z drugimi okteti v Sloveniji.
Katarina Gavranuvič
Hrastnik
Hrastniška knjižnica je v zadnjih tednih bogatejša za številne knjige. Strokovna literatura za odrasle: Praktični vodnik skozi otrokova prva tri leta; Vodnik naravne medicine za ženske; Ljubezen, spolnost in astrologija; Julijske alpe - planinski vodnik. Za učence in dijake: Abeceda pravopisa, preglednica in rešitve. Za razredno stopnjo: Dežela Slovničarija. Bibliofili si lahko v prostorih knjižnice ogledajo faksimile Stiških rokopisov in Brižin-skih spomenikov. Leposlovna dela za odrasle: Prevara, Moskovski klub, Mlada nevesta, Nevarne igre, Noč skušnjav. Med domačimi avtorji je trenutno najbolj iskana knjiga Lidija. Za najmlajše imajo precej novih slikanic in pesmi za otroke.
F.M.
Trbovlje
Delavska godba Trbovlje je 4.
oktobra gostovala v Podsredi. Prvi del koncerta so pripravili v obnovljenem gradu Podsreda, drugi del pa v vasi Podsreda. 8. oktobra so pripravili v Delavskem domu Trbovlje koncert za upokojence, kljub mrazu pa so uspešno nastopili tudi na otvoritvi Zasavčevega sejma.
Lutkovna skupina Uš iz Ljubljane je 7. oktobra nastopila v okviru lutkovnega abonmaja z delom Kužek in muca.
V	mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja razstavlja od 5. do 31. oktobra svoja dela Boris Učesanek, član Relika. Ogledate si lahko šest del v tolčenem bakru z motivi iz živalskega sveta in lovstva.
V	Delavskem domu je bila 16. oktobra prva predstava letošnjega gledališkega abonmaja. Nastopila je Drama SNG iz Ljubljane z delom Alda Nicolaja Prva klasa, komedijo v dveh dejanjih. Delo so izvedli v okviru Male Drame.
T.L.
Zagorje
V	Medijskih Toplicah je bil 10.
oktobra orgelski koncert Filipa Križnika. Križnik sodi med najboljše slovenske organiste. Rodil se je v Trbovljah, šolal pa v Ljubljani, Gradcu v Avstriji in v italijanski Ferrari.
Zagorski oktet je 10. in 11. oktobra priredil celovečerna koncerta v Švici. Zapel pa je tudi nekaj spevov zagorskega organista Ivana Arha pri maši za Slovence v katoliški cerkvi.
V	Delavskem domu Zagorje se
bodo pričele prihodnji mesec ob sobo-
tah dopoldne otroške filmske matineje. Vodstvo Delavskega doma načrtuje abonma za odrasle kot filmsko gledališče, ki naj bi bil enkrat mesečno.
V	Ljubljani pripravljajo slikarsko monografijo slikarja Mikija Beerà.
K.G.
Korajža velja
Studio H iz Trbovelj deluje kot samostojna kulturna skupina na glasbenem področju. Izkušnje imajo še iz časov Mladih upov, s katerimi je dosegel Bogo Hvala lepe uspehe tudi na slovenskem glasbenem področju. Spomnimo se samo uspeha s skladbo Moj ata na festivalu Vesela jesen v Mariboru.
Projekt Korajža velja ima namen pritegniti vse mlade, ki sicer nimajo priložnosti javno nastopati. V začetku jim na enostaven način prikažejo potek snemanja, potem pa pripravijo zanimiv program z nastopom vrstnikov.
V	zadnjih dneh so posneli korajžne osnovnošolce z Dola in Hrastnika. Povsod so zmagali osmošolci - v Hrastniku Mirjam Dernovšek, na Dolu Zdravko Sargač in Igor Dragar. Zmagovalce so zbrali poslušalci sami, vendar bodo sodelavci Studia H na regijsko tekmovanje povabili tudi koga po svoji presoji.
Z iskanjem mladih talentov bodo nadaljevali v naslednjih tednih med trboveljskimi osnovnošolci, v Zagorju pa so jih posneli že junija.
F.M.
V petek, 16. oktobra so se v Galeriji DD Trbovlje zbrali vsi, ki so sredi avgusta preživeli 3 dni v Janezovem (Knez) hramu na Dobovcu. Razstavo otroških del iz likovne poletne šole Knez - Polc je odprl novinar Jože Hudeček. Poudaril je, da ima slovenski narod izkaznico za Evropo s kulturnimi dosežki, s čimer se je tudi ohranil. Zato je nadvse pomembno, da že mladim omogočimo srečanje z ustvarjalnostjo. Če že ne bo umetnik, pa bo vsaj njen poznavalec. Udeleženci so prejeli lična priznanja.
F.M., Foto: Branko Klančar
TEL : 41 704 INT.431, FAX. 41 041
Podjetje za stanovanjsko, gostinsko dejavnost in trgovino
c. 3. julija 7, 61430 HRASTNIK
ugodne cene. prijazno osebje, kakovostna ponudba
obiščite nas:
■ V trgovini: c.3 juhe 7 (pri rudniški upravi),
odprto: od 7.00 do 22.00, nedelja zaprto


Mercator
- Splošno trgovsko podjetje Hrastnik
POSLOVNI SISTEM MERCATOR, d.d.
BLAGOVNICA
ETAŽA II.
Vam
nudi po ugodni ceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji
ssss?"

ETAŽA l/l.
-	20% znižanje nekaterega blaga
-	ugodni kreditni pogoji
Se priporočamo! M - STP Hrastnik
m ausai
r, jr jed
RENAULT
0 hitra oskrba z originalnimi rezervnimi deli RENAULT
..	•*>:*:	•x'::v
.#*1»
0 ugodne cene
motornih olj CASTROL
P
0 kompletna ponudba programa vozil RENAULT
1
Prodaja: 0601/24-031, servis: 0601/21-525

mesnica-delikatesa
ferdi
MILAN DOLANC dipl.ing.živilske tehnologije
61410 ZAGORJE OB SAVI Kidričeva 16 Telefon: 0601 61-344

torek;
petek;
| nedelja: 8.00-11.00
7.30-14.30
7.30-1 S.00
sobota:
sreda, četrtek; 7.30-14 JO
7.00-13.00
0601 26-050
d.0.0. Ul. 1. junija 4, Trbovlje (nasproti NAME)
Ugoden nakup PC computetjev in tiskalnikov!
Nudimo tudi celoten asortiman
PANASONIC telekomunikacij, vključno s storitvami.
GARANCIJA 12,24 MESECEV, SERVIS
Tudi pa kegljačih kegljači
Sledili smo nesramnim zasavskim govoricam, ki so v Zagorju dvignile mnogo prahu, predvsem med privrženci kegljanja.Govori se, da je klub v Zagorju milo rečeno razpadel.Resnici na l jubo prav veliko detektivskih in novinarskih sposobnosti nismo potrebovali, da smo odkrili prava dejstva.
Kot prvo smo izvedeli, da se dosedanji Kegljaški klub Proletarec Zagorje imenuje le Se Kegljaški klub Zagorje. PrejSnji klub je imel v svoji sestavi dve ekipi. Prva, katere delni sponzor je bila Piramida Tamara, je bila uvrSčcna v prvo slovensko ligo, druga pa je kegljala v Zasavsko - posavski ligi. Torej. Tista prva ekipa v prvi slovenski ligi je že leta hodila na treninge v Litijo, kajti tristezno asfaltno kegljišče v Zagorju ji ni nudilo zadostnih pogojev za trening, kakrSne bi takSna ekipa potrebovala. To je predstavljalo velik odliv sredstev iz kluba. Najemnina v Litiji, prevozi do tja in vzdrževanje domačega kegljišča so tako
presegli finančne zmožnosti kluba. Prva ekipa je začela dobivati polena pod noge in to od druge ekipe (tiste iz Zasavsko-posavske lige) ter ostalih članov kluba, ki "mečejo" v trim ligi, čcS, da porabijo preveč denarja, tako, da sami doma ne morejo vzdrževati kegljišča. Klubsopotem uradno razpustili in s tem omogočili igralcem prve ekipe da nadaljujejo Športne poti drugje, takoj nato pa spet prijavili "nov" klub z imenom Kegljaški klub Zagorje. Dvakratni svetovni prvak Bogdan Hribar se je
odločil nadaljevati kariero v Mariboru, Bojan Burja, Mažgon in Tine Kos ml. so skupaj s trenerjem Martinom Kosom odSli v Trbovlje, Ludvik Novak in Franc Tkavc sta odSla v Litijo, ostali pa so prenehali z aktivnim nastopanjem.
V Zagorju je tako ostala druga ekipa, ki je sedaj prva, kegljači trim lige in začasni upravni odbor. Njihov prvi in edini cilj je prenoviti kegljišče in ga usposobiti za tekmovanja, Selc potem pa se bodo ponovno posvetili vzgoji mladih kegljačev.
In kot že ničkolikokrat doslej smo zopet priSli do že zdavnaj znanega zaključka. Klubov, ki bi igrali v prvi slovenski ligi, je v Zasavju malo, v Zagorju Sc toliko manj. Takšnih, ki bi poleg tega vzgajali Se svetovne prvake, pa ob zagorskih kegljačih sploh ni. Pa vendar so prav ti kot zadnji privesek na občinskem spisku za denarno pomoč. Ampak, važno je, da so XM-i......
15 urha ra Kus
Na športnih straneh se bolj malo zadržujemo v Kisovcu. Tokrat nas je tja pritegnila prav nenavadna investicija v športni objekt, ki ni najbolj vsakdanji v našem, zasavskem okolju. Smučarski klub Zagorje oz. njegova Sekcija za smučarske skoke v Kisovcu je poleg stare 13-metrske skakalnice zgradila novo in to kar 50-metrsko.
Začetki smučarskih skokov v Kisovcu segajo že tja v 50. leta, ko sc je nekaj ljubiteljev tega športa odločilo postaviti manjšo skakalnico in sc začelo ukvarjati s to športno dejavnostjo. Velika večina Zasavcev nifi ne ve , da so bile skakalnice tudi v Trbovljah, Zagorju in na Dobovcu (t;i še stoji), kjer pa je skakanje povsem izumrlo. V Kisovcu so sc smučarskih skokov lotili bolj resno in sc začeli ukvarjati z vzgojo mladih. S tem so zagotovili, dii sc je
ta športna zvrst ohranila tudi v Zasavju.
Letos so se končno odločili, da 40-metrsko skakalnico podrejo in postavijo novo montažno konstrukcijo, s katero je možno del skakalnice prestaviti, če bi bilo potrebno. Skakalnica je bila nujno potrebna , če so želeli ohraniti smučarske skoke, kajti ko so mladi fantje prerastli 13-mctr-sko skakalnico so sc s tem športom prenehali ukvarjati. Trenutno v Kisovcu skače 8 fantov starih do 11 let, kajti le ti so še lahko skakali na mali skakalnici z umetno maso. Sicer so fante vozili na treninge v Moravče in v Ljubljano, vendar so izračunali, da so stroški preveliki in so se raje odločili za izgradnjo lastne. Seveda naprave ne bi mogli nikdar narediti sami, zato so skakalci iz Kisovca še posebej hvaležni vsem kra-
janom in podjetjem, ki so s svojimi prispevki pripomogli k izgradnji.
Seveda sc v Kisovcu ne ukvarjajo le z gradnjo novih skakalnic ampak tudi z vzgojo mladih nadebudnih skakalcev. Zato vabijo vse, ki jih ta šport zanima, da se jim pridružijo. Zagotovijo jim vso potrebno opremo od smuči, kombinezonov... Kot pravijo v klubu, morajo novi člani prinesti s seboj le čelado in rokavice. Zìi vse ostalo staršem ni potrebno skrbeti.
Skakalnica, ki je bila dokončana 30.scp-tembra, bo doživela svojo otvoritev z nočnimi skoki takoj, ko bo vreme to dopuščalo. 'Torej, ko bo sneg ...
barbara Kus
Bojan Voglar, ki je v letošnji sezoni prvič zaigral v dresu trboveljskega Omnikom Rudarja, je s svojimi sposobnostmni in dobro igro v prvih dveh kolih državne lige prepričal trenerja državne reprezentance Toneta Tislja, da je trenutno med našimi najboljšimi rokometaši. Tako bo Bojan Voglar te dni nastopil v dresu Slovenije na turnirju Alpe-Adria, ki bo v Avstriji med domačo reprezentanco in ekipami iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Na seznamu reprezentantov je tudi Trboveljčan Jani Čop, ki trenutno igra v zagrebškem Medveščaku.
Prav tako odhaja v Avstrijo tudi ekipa Omnikom Rudarja, ki bo odigrala dve tekmi za pokal Alpe-Jad-ran. Prvo tekmo v tem pokalu so Trboveljčani že zmagali in to v derbiju drugega kola slovenske državne lige s Kolinsko Slovanom. Tekma je štela tako za državno prvenstvo kot za ligo Alpe-Jadran, torej so Trboveljčani vknjižili dvojne točke.
B.K.

AO PD Trbovlje je 20. oktobra pričel z alpinistično in plezalno šolo. V šolo so vabljeni vsi mladi, ki si žele pridobiti znanje in veščine ter izkušnje plezanja. Vodstvo šole, to tvorijo domači alpinisti, je tečajnike na prvem sestanku v prostorih PD Trbovlje v Ulici 1. junija 19 seznanilo z vsebino in potekom šole, nato pa so si ogledali tudi barvne diapozitive. Šola bo potekala po ustaljenem programu, teoretično in praktično, na umetni plezalni steni v šoli Ivana Cankarja in na raznih plezališčih, tudi v alpskem svetu. Vsi, ki kažejo interes, voljo in veselje za udejstvovanje v plezanju v skali ali športnem plezanju, se še vedno lahko vključijo v šolo.
T.L.
Lenarčič vodil šolo v Nepalu
Planinska zveza Slovenije je tudi letos organizirala šolo za gorske vodnike, ki je potekala kot doslej v Manangu pod Anapurno v Nepalu. Šola je trajala dva meseca, avgusta in septembra. Letošnjo je vodil Matevž Lenarčič, član PD Trbovlje ob sodelovanju še treh alpinistov - himalajcev. Obiskovalo jo je 33 slušateljev. Naloga šole je bila, da usposobijo domačine Nepalce za vodenje alpinističnih odprav ter za sodelovanje pri njih do višine 6.000 m. V šoli so jih seznanili z raznimi teoretičnimi in praktičnimi znanji, predvsem z raznimi tehnikami, uporabo vrvi, opremo, varovanjem, reševanjem, prvo pomočjo ob nesrečah, hojo, raznimi gorstvi in še z vrsto drugih zanimivosti in nujnosti. Za letošnje slušatelje so že doma pripravili učbenik v angleščini, ki so ga pripravili razni avtorji, izdali pa so ga preko firme EPSI.
T.L.
Športni CIK-CAK
Nogometaši Orie Rudarja so odlično igrali tudi v četrtem drugoligaškem derbiju, tako da so bili na robu zmage v Kranju, a so domačini v zadnjem trenutku izenačili. Najboljša Trboveljčana sta bila Jani Sotcnšek in izvrstni strelec Igor Holešck, ki jc letos skupno dosegel že devet golov.
Čeprav kisovška Svoboda v novi sezoni nastopa močno oslabljena, se dobro drži v tretji ligi in je po osmih nastopih uvrščena na 3. mesto lestvice, le točko za vodilnim Finalijcm iz Pirana.
Zelo uspešni so tudi nogometaši Hrastnika, ki
so v četrti ligi nanizali pet zaporednih zmag in z desetimi točkami vodijo na prvenstveni razpredelnici. Zanimivo, Hrastničani so vse tekme dobili z enim golom razlike.
Igralec Omnikom Rudarja Nedžad Mašič je
prvi kaznovani zasavski rokometaš v novi sezoni. Zaradi nešportne poteze v tekmi s dolinsko Slovanom si je prislužil eno tekmo prepovedi igranja in ni nastopil v Slovenj Gradcu.
Rokometaši Zaščite Zagorja so z "vročih" gostovanj pri Veliki Nedelji in Ormožu prinesli kar tri točke in dokazali, da njihovi načrti o visoki uvrstitvi v drugi ligi niso kar tako "iz. trte zviti".
Trboveljski kegljači, ki tekmujejo pod imenom Dadas Rudar so v uvodnem kolu položili orožje v tekmi s Fuž.inarjem (6:2), v prvem domačem nastopu pa so pomedli-z Brestom in zmagali kar z 8:0.
S polovičnim uspehom je v novo sezono štartala tudi pomlajena namiznoteniška ekipa TKI Kemičarja. Janja Dolane, Nadja Zupan in Senta Glavač so najprej doma premagale Jesenice in Križe, nato pa izgubile v Rakeku in Vrtojbi.
Prizadevni trboveljski atletski delavci so pripravili jesenske krose, ki so bili zares množični. V ženskih kategorijah so zmagale Martičeva, Izgorškova, Bizjakova, Ružničeva in Drobnetova. V moških pa: Dolenc, Zupan, Borčilo, Barovič, Ivšek in Čarman.
Redni mesečni klubski hitropotezni turnir SK Rudar je znova pripadel Urošu Zalokarju pred Radom Bajdo in Otoni Kranjcem. V kakovostno slabši skupini je zmagal Leopold Knez.
Caffè bar Valentina na Novem domu v Trbovljah je pripravil prvi turnir v elektronskem pikadu. Prvo mesto je osvojil Janez. Oblak, ki je v finalu ugnal lastnika Valentine Tonija Ahaca.
Z vami je cik-cakal Sašo Fabjan.
REZULTATI
NOGOMET
I.	SNL: Maribor Branik -Elektroelement 3:1 (0:0) Maribor: Dubrovica, Dvoršak (Fridl), Križanič, Parana, Lukič, Križan, Šimundža (Grabavec), Binkovski, Bičakčič, Kotnik, Bakula. EE: Hače, Grešak, Kurež, Brečko, Borštner, Balagič, Gerčar, Buovski, Žlak, Petrušič, Šink(D.Grden). Strelci: 1:0 Bičakčič, 2:0 Kotnik, 3:0 Šimundža, 3:1 Buovski
Elektroelement Zagorje -Gorica 1:0 (1:0) EE: Hace, Grešak, Buovski, Brečko, Borštnar, Žibret, Grečar, Kern, Žlak (Balagič), Petrušič, Šink. Gorica: Zupan, Hlede, Vrtovec, Hadžič, Dovžak, Makorič, Štekar, Birsa (Rus), Lahirovič, Bratkič, Vulič. Strelec: Kern (•Im)
II.	SNL: Jelen Triglav - Oria
Rudar 2:2 (0:1) Jelen: Škodlar, Kočevar, Blagojevič, Novkovič, Atlija, Pivač, Kovačič, Goga, Kondič, Belančič, Tušar (Razboršek). Oria: Mudrinič, Jesih, Zajimovič, Barič, Štok, Kapetanovič, Sotenšek, Rižnar, Holešek, Breznikar, Agatič (Haralovič). Strelci:	0:1
Holešek, 0:2 Holešek, 1:2 Kovačič, 2:2 Blagojevič.
Oria Rudar - Dravograd 4:0 (3:0) Oria: Mudrinič, Jesih, Florjane, Kapetanovič (Škofca), Štok, Zaimovič, Sotenšek, Brdnik, Holešek, Breznikar, Agatič (Vastič). Dravograd: Brezovnik, J.Cesar, B.Rožcj, Čavnik, Pokeržnik, V. Rožcj, Smonkar, G. Cesar, Šumnik (Serb), Šturm, Šteharnik (Konjič). Strelci: 1:0 Breznikar, 2:0 Brdnik, .3:0 Holešek, 4:0 Holešek.
III: SNI.: Svoboda - Jadran
2:0 (1:0) Svoboda: Kurež, Vozelj, Gošte, Uranič, Kranjc, Guna, Zajc, Šink (Smajlovič), Vrtačnik, Vozelj, Gobove (Simič). Strelec: 1:0 Vrtačnik, 2:0 Vrtačnik
CMNL: Hrastnik Center Jošt - Ljubno 1:0 1:0). Strelec: Rancinger, Zreče - Hrastnik 2:0 (L0)
ROKOMET
I.SRL MOŠKI Omnikom Rudar - Kolinska Slovan
19:16 (8:8) Omnikom: Lipovšek, Jug, Medved 3, Sečki 2, Privšek 2, Vrbnjak 4, Kosec 1, Piškur, Senčar, Mašič 4, Voglar 3, Senica. Kolinska: Franetič, Mus-tafič, Glavač 1,Hrovat 4, Češnovar, Šilc, Andrejič 8, Papež, Novak, Kastelic, Dragar, Jovanovič.
Nova oprema Sl. Gradec -Omnikom Rudar 25:20 (12:11) Nova oprema: Zorman, Stani, Leve 1, Pori 1, Bari 3, Kleč 1, Štrigl 4, Mauc 1, Oblak, I. Do-beršek 9, B. Doberšek 5, Mavrič. Omnikom: Lipovšek, Jug, Medved 7, Sečki, Privšek 1, Vrbnjak 8, Kosec 2, Dečman, Senčar 1, Stojakovič, Voglar 1, Senica.
II. SRI. MOŠKI Ormož -Zaščita Zagorje 20:28 (7:16) Ormož: Vaupotič, Burgar, Antolič 2, Jovanovič 4, Fridrih 5, Štuhec, Praprotnik 4, Grabovac, Rajh, Kirič, Vrbančič 5, Šulek. Zaščita: Šuštar, pavlič, Žibret 10, A. Ule 1, Lipovšek 4, Fabjan 2, Kirn, Raušl 6, Fajdiga 5, Marinčič.
TKI Hrastnik - Krško 21:22 (11:11) TKI: Premec, Žagar 3, Bckavac 8, Šutar 3, Kranjc, R. Plevnik, D. Plevnik, Moljk 2, Oblak 1, Vidmar 4, Špajzer, Šterbucelj. Krško: Rožič, Keše 1, Iskra 7, Bogovič 1, Urbanč 2, Vrtovšek 1, Novak 7, Bernardič, Simončič 3, Brodnik.
Zaščita Zagorje - Radečepa-pir 24:17 (13:9) Zaščita: Šuštar, R. Ule 6, Žibret 5, A. Ule 1, Lipovšek 3, Fabjan 2, Kirn 1, Raušl 1, Drobnič, Fajdiga 5, Marinčič, Škalički. Radečepapir: Čulk, Zupančič, Starič 1, Močnik 1, Mesar 3, Rizmal 6, Potočnik 2, T. Kolander, Pirš, Zahrastnik 4, Kavšek.
Krog - TKI Hrastnik 19:20 (8:8) Krog: Roškar, D. Kol-manko 1, A. Kolmanko, Varga 9, Lukač 1, A. Titan 1, Mcolic, Kovačič3, Babič 1, Šenck 1, D. Titan 2, Peterka. TKI: Premec, Žagar 3, Bckavac 8, Šutar 3, kranjc, R. Plevnik, D. Plevnik, Moljk 4, Oblak, Vidmar 2, Špajzer, Šterbucelj. Vrstni red po 3. kolu: Krško 6, Zaščita Zagorje in Velika Nedelja 5, Krog in TKI Hrastnik 4, Radgoina, Celje in Radečepapir 2, Ormož in Polet 0.
KOŠARKA
II.SKL -VZHOD: Tevex Zagorje - Agrohit Slivnica 100:71 (49:42) Tevex: Mlakar, Žafran 6, Konrad 6, Koren 10, Mandič, Košnik 10, Krofi 19, Kofol 9, Murn 2, Gostiša 6, Krajnc 15, Omahne 17. Agrohit: M.Trantura 14, Novak 10, Razdevšek 2, Šmida 12, Miklavčič 4, Drame, Oček 13, Šranc, T.Trantura 1, Rajter 15.
Ipoz Rudar - Meja Maribor 88:74 (47:36) Ipoz: Božiček 23, Babič 22. Brumen 12, Jeraj 10, Kmetič7, Vajdič6, IIodej4,Čop
2,	Bcc, Vidergar. Meja: Sedmak
3,	Želj, Meško, Plos 8, Rudi, Bradač, Miličevič, Prah 7, Pavlin 28, Kutleša 6, Dvoršak 18, Pirc 4.
Radgona - Tevex Zagorje 80:72 (43:36) Radgona: Banič 8, Habjanič, Nidcrl 2, Karlo 4, Gomboc 30, Bratkovič 4, Cigut 6, Slavič 2, Gomboc, Senekovič
4,	Rožič, Ulaga 20. Tevex: Mlakar 3, Žagar 8, Murn, Koren, Košnik 2, Krofi 10, Kofol 7, Konrad, Gostiša 2, Kranjc 21, Omahne 16.
Prebold - Ipoz Rudar 65:61 (31:29) Prebold: Golc 25, Turk 21, Kudcr 10 ... Ipoz: Babič 22, Jeraj 17, Hodej 9, Brumen 8...
Mladinci: Ipoz Rudar - Koper 2:0, Cerknica - Ipoz Rudar 71:87 (31:46).
KEGLJANJE
Drž. liga: Dadas Rudar -Brest 8:0 (Gantar - Prešeren 896:747, Burja - Pokleka 898:796, Novak - Gornik 883:818, Goljuf - Založnik 882:834, Mažgon - Poletič 836:801, Stoklas - Premrov 884:800).
Konstruktor - Dadas Rudar 6:2 (5377:5156); Nareks
-	Goljuf 880:836, Truntič - Gantar 900:885, Steržaj - Novak 904:840, Pihlar - Burja 903:912, Hribar - Stoklas 850:885, Kirbiš
-	Mažgon 940:798.
NAMIZNI TENIS
2. NTL - ŽENSKE: Rakek -Kemičar 5:2, Vrtojba -Kemičar 5:2
ATLETIKA
Velenje: kros Dela: ml. deč. A: 3. Zupan, ml. mlad.: 3. Rus, st. mlad.: 3. Trbovlje, čl.: 4. Ivšek, st. dek. B: L Ružnič, 2. Juvančič, L Trbovlje (vsi člani Trbovelj)
Topolščica: m. maraton ml. vet.: 2. H.Kotar (Iskra Semicon)
MALI NOGOMET
Hrastnik: Young Boys - Kaj 4:8, KOP - TKI 0:5 b.b., Bife Žagar - Čvek 1:4, Čeče - Steklarna 3:2, TKI - Čeče 1:7, KOP -Bife Žagar 0:5, Steklarna - Kaj 3:4, Young Boys - Čvek 2:2. Lestvica po 13. kolih: Young Boys 21, Kaj 19, Čvek 18, Steklarna 13, Čeče 11, TKI 11, Bife Žagar 7, KOP 4.
S pestmi nad navijače
Zmago svojih ljubljencev na gostovanju v Murski Soboti pri dotlej neporaženem Krogu si bodo navijači dolskih rokometašev dobro zapomnili. Peščica fantov in deklet je korektno vzpodbujalo svoje igralce na poti k pomembni zmagi. To očitno ni bilo pogodu domačim skrajnežem, ki so se nekaj minut pred koncem fizično lotili golobradih navijačev "garde", kot se sami imenujejo. Žalostno je, da sov napadu sodelovali predvsem starejši domači navijači in ne mlajši, kot smo nekako že vajeni. Žalostno je tudi, da v dvorani ni bilo niti ene uradne osebe, ki bi zaščitila gostujoče navijače. K sreči je bilo vsaj nekaj razsodnih gledalcev, ki so ob pomoči domačih igralcev zadevo pomirili, še preden bi lahko prišlo do tragičnih posledic. Tokrat se je vse, z izjemo nekaj bušk m podplutb, srečno izteklo. Kdove, kako bo v prihodnje. Bojazen zasavskih ekip pred gostovanji v tem delu naše države se je po sobotnem incidentu še povečala - ž^l upravičeno. Očitno je, da organi Rokometne zveze takšno početje ne skrbi, kot še marsikaj drugega ne.
Jože Premec
PROMET
Ceste so v jesenskih dneh precej nevarne. Še posebej ob rahlem dežju je treba prilagoditi hitrost razmeram na cestišču. Tam, kjer odpada listje, pa je treba paziti prav na razmočeno listje, ki lahko kar dobro "nadomesti" poledenelo cesto. Previdni bodite predvsem na asfaltnih krajevnih cestah. Pa še to: ste že pogledali, kako močan antifriz imate v hladilnem sistemu? Naj ne bo prepozno...
10. oktobra ob 2.20 uri je oblast nad fičkom na lokalni cesti v Podkumu izgubil F.D. V naselju Jazbine se je prevrnil v globok jarek pod cesto. Voznik je bil huje telesno poškodovan, materialna škoda: 60 tisoč tolarjev.
10. oktobra ob 17.45 uri je
prišlo do nesreče v bližini bencinske črpalke na Izlakah. Voznik juga 45 B.K. je pripeljal prehitro v ostri ovinek, zaneslo ga je na nasprotni pas, kjer je trčil v BMW, ki ga je vozil A.K. in ga potisnil v potok. Potem je trčil še v nasproti vozeč golf, ki ga je vozil F.P. Poškodovan ni bil nihče, skupna škoda: okrog pol milijona tolarjev.
10. oktobra ob 21. uri je pri hiši Narof 4 na Izlakah M.U. s trafficom izgubil oblast nad vozilom. Zapeljal je s ceste v vrt bližnje hiše in trčil v stanovanjsko hišo J.P. Škoda: 500 tisoč tolar-jev, voznik je vozil pod vplivom alkohola.
14. oktobra ponoči je voznik P.M. z vozilom v Trbovljah trčil v zaščitno ograjo in podrl tri betonske stebre in nekaj metrov ograje. Telesno ni bil nihče poškodovan. Vzrok nesreče: prevelika hitrost.
14. oktobra ob 14.35 uri je J. Č.
vozil stoenko iz Farčnikove kolonije proti Bevškem. Pri rudniškem kompresorju ga je zaradi neprimerne hitrosti na mokrem cestišču začelo zanašati. Trčil je v obcestno ograjo. V nesreči jo je voznik, bil je pod vplivom alkohola, odnesel brez poškodb. Škoda: 70 tisoč tolarjev.
Plazovi v Zasavju
Zadnje deževje je zagrozilo Zasavju z novimi plazovi. V Brezju v zagorski občini so pod Razborškovo kmetijo plaz takoj pričeli odvodnjavati. V Kandršah plaz ogroža starejšo hišo. Manjši udor se je pojavil na cesti med Šentgotardom in Čemšenikom. Nekaj težav s plazovi so imeli železničarji. Na tir blizu Trbovelj seje 18. oktobra ob osmi uri zjutraj vsul plaz kamenja in zemlje. Železničarji so v dobri uri očistili tir, promet pa je tačas tekel le po enem tiru. Tudi v Hrastniku so imeli nekaj manjših težav. Nekaj zemlje se je vsulo na cesto v Dolinškovem klancu, manjši plaz pa je zasul tudi del ceste za Savo.
M.P.
Goljufije v TV Varnost Elektronika
Bivši direktor in pomočnik v TV Varnosti Elektronika Roman R. z Izlak in Ervin M. iz Trbovelj sta osumljena večih kaznivih dejanj na škodo podjetja in ustanoviteljev mešanega podjetja. V podjetju že nekaj časa ni igralo, kot bi bilo treba, vrh ledene gore pa se je pričel topiti 12. oktobra, ko ju je skupščina
podjetja vrgla iz službe. Še ta dan sta dvignila precej denarja (289 tisoč tolarjev), vrnila nista niti avtomobilov, last mešanega podjetja. Vse skupaj pa se je začelo z spremembo pogodbe o ustanovitvi podjetja, kjer sta večinski delež Energoinvesta Varnosti spremenila z 51 na 21,5 odstotka, delež zasebnega kapitala pa povečala na 78,5 odstotka.
Zažgal avto
R.B. in K.H. sta se 7. oktobra zvečer stepla na Cesti 9. avgusta v Zagorju. Policisti so R.B. odpeljali v prostore policijske postaje. V tem času pa je K.H. prerezal gume na njegovem avtomobilu, ga polil z bencinom in zažgal. Policisti so ga dobili. Oba bosta stopila pred sodnika za prekrške.
Vikend je važen
Neznanec je v prvi polovici oktobra iz stanovanjske hiše v Ulici prvoborcev v Hrastniku kradel vrata, okna, strešno opeko in tramove. Kradel je kljub temu, da na drugem delu te stanovanjske hiše še stanujejo stanovalci. Policisti so ugotovili, da je dejanja osumljen S.A. iz Hrastnika, ki je vse predmete že vgradil v svoj vikend pod Kalom.
Auf biks
Hladno vreme zleze pod kožo. Mnogi se težko ogrejejo le z radiatorjem, potrebno je kaj močnejšega. Ker se bližajo volitve, so tudi razgovori za šankom vse bolj razgreti. Ne kregajo se samo politiki, tudi raji ni vseeno ali se prisluškuje ali ne. In kaj, hudiča, se s takšnim vlečenjem na ušesa zve.
Tako sta 15. oktobra, na plače dan, malo trše spregovorila P.G. in S.P. Za omizje sta si izbrala zagorsko avtobusno postajo. P.G. je nastopil z močnejšimi argumenti - sogovornika je kar nekajkrat mahnil po glavi. Ko so prišli gledalci v uniformah, sta sogovornika izbrala bolj mile tone.
G.N. in J.F. sta si za svoj žur izbrala vlak, ki je vozil 11. oktobra iz Ljubljane. Že zjutraj malo po peti uri sta bila žurersko razpoložena. Žal so železničarji bolj resni ljudje (žurirajo bolj malo, stavkajo več), žurerja so krepko opomnili, kako se obnaša na vlaku. Pa še brez vozne karte sta bila.
Klasično se ga je natreskal A.H. iz Hrastnika. Tako je Židane volje dan po plačilnem dnevu zgodaj zvečer prijadral v Metuljčka. Kar takoj je pričel s svojim programom - nedostojnim vedenjem in razbijanjem. Mislil je, da ga bodo hitreje opazili in tako ekspresno postregli. Še najbolj so se ga "am vzeli” možakarji v uniformi in ga po prijateljskem pogovoru napotili domov. Možakar se je čez slabo uro vrnil in začel spet razbijati. Tokrat je bil pogovor s starimi znanci iz prejšnjih stavkov malo trši in ni bil napoten domov. Po pogovoru s sodnikom za prekrške bo plačal tudi hotelske stroške za nočenje.
Pri Špancu je 6. oktobra proti večeru delno onemogel možak zaman zahteval nov šus. Očitno je menil, da so mu kratene državljanske pravice in je odšel na policijsko postajo, da se pomeni, po čem je pravica. Napotili so ga domov. Ob tem pa jo je skupil nič hudega sluteč policijski avto, ki gaje možakar meni nič tebi nič s pestjo po plehu. Uspel gaje poškodovati.
STROJNA - ELEKTRO INDUSTRIJA
ZAGORJE
61410 ZAGORJE OB SAVI, Cesta zmage 3 TELEFONI: 0601/61-081, 62-513 in 61-182 TELEFAX 0601/61-847
J Dejavnost: Proizvodnja drugih strojev in naprav (brez električnih in kmetijskih), od tega. proizvodnja specializiranih industrijskih strojev in naprav za kemično in keramično industrijo, za industrijo cementa in drugega gradbenega materiala: projektiranje v strojni-elektro stroki, izvajanje kompleksnega inženiringa v okviru dejavnosti podjetja.
PROIZVODNI PROGRAM Strojni del
A)	TEHNOLOŠKI PROCESI
B)	1) Oprema za transport kosovnega in razsutega materiala
2)	Oprema za doziranje
3)	Sušilnice za kosovni in razsuti material
4)	Separiranje in mletje mineralnih snovi
5)	Mešala
6)	Jeklene in pločevinaste konstrukcije po naročilu
C)	OPREMA ZA H1DRIRANJE APNA
D)	SILOS
E)	SPECIALNI STROJI IN NAPRAVE ZA GUMARSKO INDUSTRIJO, ZA PREDELAVO TUB, ipd.
PROIZVODNI PROGRAM Elektro del
A)	ELEKTRO-INSTALACIJE V INDUSTRIJI
B)	INDUSTRIJSKA ELEKTROOPREMA
C)	ELEKTROINSTALACIJE
D)	OSTALE INSTALACIJE IN OPREMA
E)	PREVIJANJE IN POPRAVILA VSEH VRST EL. STR 0,1 EV
F)	1ZVA.IANJE MERITEV ZA VSE ZGORAJ NAVEDENE ELEKTRO ISTALACIJE
G)	PROJEKTIRANJE ELEKTROINSTALACIJ VSEH VRST

PROMET
Ceste so v jesenskih dneh precej nevarne. Še posebej ob rahlem dežju je treba prilagoditi hitrost razmeram na cestišču. Tam, kjer odpada listje, pa je treba paziti prav na razmočeno listje, ki lahko kar dobro "nadomesti" poledenelo cesto. Previdni bodite predvsem na asfaltnih krajevnih cestah. Pa še to: ste že pogledali, kako močan antifriz imate v hladilnem sistemu? Naj ne bo prepozno...
10. oktobra ob 2.20 uri je oblast nad fičkom na lokalni cesti v Podkumu izgubil F.D. V naselju Jazbine se je prevrnil v globok jarek pod cesto. Voznik je bil huje telesno poškodovan, materialna škoda: 60 tisoč tolarjev.
10. oktobra ob 17.45 uri je
prišlo do nesreče v bližini bencinske črpalke na Izlakah. Voznik juga 45 B.K. je pripeljal prehitro v ostri ovinek, zaneslo ga je na nasprotni pas, kjer je trčil v BMW, ki ga je vozil A.K. in ga potisnil v potok. Potem je trčil še v nasproti vozeč golf, ki ga je vozil F.P. Poškodovan ni bil nihče, skupna škoda: okrog pol milijona tolarjev.
10. oktobra ob 21. uri je pri hiši Narof 4 na Izlakah M.U. s trafficom izgubil oblast nad vozilom. Zapeljal je s ceste v vrt bližnje hiše in trčil v stanovanjsko hišo J. P. Škoda: 500 tisoč tolar-jcv, voznik je vozil pod vplivom alkohola.
14. oktobra ponoči je voznik P.M. z vozilom v Trbovljah trčil v zaščitno ograjo in podrl tri betonske stebre in nekaj metrov ograje. Telesno ni bil nihče poškodovan. Vzrok nesreče: prevelika hitrost.
14. oktobra ob 14.35 uri je J. Č.
vozil stoenko iz Farčnikove kolonije proti Bevškem. Pri rudniškem kompresorju ga je zaradi neprimerne hitrosti na mokrem cestišču začelo zanašati. Trčil je v obcestno ograjo. V nesreči jo je voznik, bil je pod vplivom alkohola, odnesel brez poškodb. Škoda: 70 tisoč tolarjev.
Plazovi v Zasavju
Zadnje deževje je zagrozilo Zasavju z novimi plazovi. V Brezju v zagorski občini so pod Razborškovo kmetijo plaz takoj pričeli odvodnjavati. V Kandršah plaz ogroža starejšo hišo. Manjši udor se je pojavil na cesti med Šentgotardom in Čemšenikom. Nekaj težav s plazovi so imeli železničarji. Na tir blizu Trbovelj seje 18. oktobra ob osmi uri zjutraj vsul plaz kamenja in zemlje. Železničarji so v dobri uri očistili tir, promet pa je tačas tekel le po enem tiru. Tudi v Hrastniku so imeli nekaj manjših težav. Nekaj zemlje se je vsulo na cesto v Dolinškovem klancu, manjši plaz pa je zasul tudi del ceste za Savo.
M.I».
Goljufije v TV Varnost Elektronika
Bivši direktor in pomočnik v TV Varnosti Elektronika Roman R. z Izlak in Ervin M. iz Trbovelj sta osumljena večih kaznivih dejanj na škodo podjetja in ustanoviteljev mešanega podjetja. V podjetju že nekaj časa ni igralo, kot bi bilo treba, vrh ledene gore pa se je pričel topiti 12. oktobra, ko ju je skupščina
podjetja vrgla iz službe. Še ta dan sta dvignila precej denarja (289 tisoč tolarjev), vrnila nista niti avtomobilov, last mešanega podjetja. Vse skupaj pa se je začelo z spremembo pogodbe o ustanovitvi podjetja, kjer sta večinski delež Energoinvesta Varnosti spremenila z 51 na 21,5 odstotka, delež zasebnega kapitala pa povečala na 78,5 odstotka.
Zažgal avto
R.B. in K.H. sta se 7. oktobra zvečer stepla na Cesti 9. avgusta v Zagorju. Policisti so R.B. odpeljali v prostore policijske postaje. V tem času pa je K.H. prerezal gume na njegovem avtomobilu, ga polil z bencinom in zažgal. Policisti so ga dobili. Oba bosta stopila pred sodnika za prekrške.
Vikend je važen
Neznanec je v prvi polovici oktobra iz stanovanjske hiše v Ulici prvoborcev v Hrastniku kradel vrata, okna, strešno opeko in tramove. Kradel je kljub temu, da na drugem delu te stanovanjske hiše še stanujejo stanovalci. Policisti so ugotovili, da je dejanja osumljen S.A. iz Hrastnika, ki je vse predmete že vgradil v svoj vikend pod Kalom.
A u f b i k s
Hladno vreme zleze pod kožo. Mnogi se težko ogrejejo le z radiatorjem, potrebno je kaj močnejšega. Ker se bližajo volitve, so tudi razgovori za šankoin vse bolj razgreti. Ne kregajo se samo politiki, tudi raji ni vseeno ali se prisluškuje ali ne. In kaj, hudiča, se s takšnim vlečenjem na ušesa zve.
Tako sta 15. oktobra, na plače dan, malo trše spregovorila P.G. in S.P. Za omizje sta si izbrala zagorsko avtobusno postajo. P.G. je nastopil z močnejšimi argumenti - sogovornika je kar nekajkrat mahnil po glavi. Ko so prišli gledalci v uniformah, sta sogovornika izbrala bolj mile tone.
G.N. in J.F. sta si za svoj žur izbrala vlak, ki je vozil 11. oktobra iz Ljubljane. Že zjutraj malo po peti uri sta bila žurersko razpoložena. Žal so železničarji bolj resni ljudje (žurirajo bolj malo, stavkajo več), žurerja so krepko opomnili, kako se obnaša na vlaku. Pa še brez vozne karte sta bila.
Klasično se ga je natreskal A.H. iz Hrastnika. Tako je Židane volje dan po plačilnem dnevu zgodaj zvečer prijadral v Metuljčka. Kar takoj je pričel s svojim programom - nedostojnim vedenjem in razbijanjem. Mislil je, da ga bodo hitreje opazili in tako ekspresno postregli. Še najbolj so se ga "am vzeli" možakarji v uniformi in ga po prijateljskem pogovoru napotili domov. Možakar sc je čez slabo uro vrnil in začel spet razbijati. Tokrat je bil pogovor s starimi znanci iz prejšnjih stavkov malo trši in ni bil napoten domov. Po pogovoru s sodnikom za prekrške bo plačal tudi hotelske stroške za nočenjc.
Pri Špancu je 6. oktobra proti večeru delno onemogel možak zaman zahteval nov šus. Očitno je menil, da so mu kratene državljanske pravice in je odšel na policijsko postajo, da se pomeni, po čem je pravica. Napotili so ga domov. Ob tem pa jo je skupil nič hudega sluteč policijski avto, ki gaje možakar meni nič tebi nič s pestjo po pieliti. Uspel ga je poškodovati.
STROJNA - ELEKTRO INDUSTRIJA ZAGORJE
61410 ZAGORJE OB SAVI, Cesta zmage 3 TELEFONI: 0601/61-081, 62-513 in 61-182 TELEFAX 0601/61-847
□ Dejavnost: Proizvodnja drugih strojev in naprav (brez električnih in kmetijskih), od tega: proizvodnja specializiranih industrijskih strojev in naprav za kemično in keramično industrijo, za industrijo cementa in drugega gradbenega materiala: projektiranje v strojni-elektro stroki, izvajanje kompleksnega inženiringa v okviru dejavnosti podjetja.
PROIZVODNI PROGRAM Strojni del
A)	TEHNOLOŠKI PROCESI
B)	1) Oprema za transport kosovnega in razsutega materiala
2)	Oprema za doziranje
3)	Sušilnice za kosovni in razsuti material
4)	Separiranje in mletje mineralnih snovi
5)	Mešala
6)	Jeklene in pločevinaste konstrukcije po naročilu
C)	OPREMA ZA HIDRIRANJE APNA
D)	SILOS
E)	SPECIALNI STROJI IN NAPRAVE ZA GUMARSKO INDUSTRIJO, ZA PREDELAVO TUB, ipd.
PROIZVODNI PROGRAM Elektro del
A)	ELEKTRO-INSTALACIJE V INDUSTRIJI
B)	INDUSTRIJSKA ELEKTROOPREMA
C)	ELEKTROINSTALACIJE
D)	OSTALE INSTALACIJE IN OPREMA
E)	PREVIJANJE IN POPRAVILA VSEH VRST EL. STRO.IEV
F)	IZVAJANJE MERITEV ZA VSE ZGORAJ NAVEDENE ELEKTRO ISTALACIJE
G)	PROJEKTIRANJE ELEKTROINSTALACIJ VSEH VRST
/O ljubljanska I
Celje - skladišče
D-Per
6/1992
5000006275,18
COBISS ©
Banka Zasavje d.d., Trbovri,«
-v IjuHiifltHis bulli,2
_	bp»»*
OB 31. OKTOBRU, SVETOVNEM DNEVU VARČEVANJA,
LJUBLJANSKA BANKA, BANKA ZASAVJE d.d. TRBOVLJE
< XV.y
ZELENA CONA DISKRETNOSTI
' ..c Uubtjiiui® Sri
Temeljna strategija banke je izboljšanje poslovanja z občani, ki jo poskušajo doseči s posodabljanjem bančnih enotjnfcrmacijsko tehnologijo in drugimi ukrepi,
Pr ...........
denarne zadeve.
.c ijublftiusU« baulds
LB BANKA ZASAVJE, BANKA, KI DELA Z LJUDMI ZA LJUDI.

LB ~ BANKA ZASAVJE d.d. TRBOVLJE
-c liubijaiisUa banLa
1 ,-mU s.-ipK.


......................................................................:
r
UREDNIŠTVO ZASAVCA* Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi
Nepreklicno naročam časopis ZASAVC.
Ime in priimek
mesto........................ postna St...........
ulica........................ telefon.............
datum........................ lastnoročni podpis
NAROČNINO BOBA PLAČEVAL: sproti* trimesečno* polletno (ustrezno obkroži)
t
*
*
*
t
9
t
*
t
t
t
*
t
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9

Izpolnite sosednjo naročilnico in kupujte Zasavca 10% ceneje.
Nudimo vam tri oblike plačevanja:
vsak mesec sproti po tekočih cenah, trimesečno po garantirani ceni v začetku tromesečja in polletno po garantirani ceni v začetku polletja.