frnftiiifnifc plačana v fcftotlA Leto LXXIV., št. 79 Lfriblfana, ponedeljek 7. aprila 1941 Cena Din t- Izhaja vsak dan popoldne izvzemal nedelje In praznike. — Inm 1 ali do 80 petlt vrst a Din 2, do 100 vrst k Din 2.50, od 100 do 300 vrst k Din 1» vecjl tnaeratl petlt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — >Slovenakl Narod« Vmlja mesečno v Jugoslaviji Din 14,—, za keo— ilru Din Tffj_ UREDNIŠTVO IN CPRAVNISTVO LJUBLJaNA, Knafl jeva oiloa it. 31-22, 51-2», 51-14, H-20 ta 21-9 Podrn tnlee : MARIBOR, Grajski trs it. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroesmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova ul 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. 8LOVKKJ ORJLDEC, Slomškov trg 6, — Postna hranilnica t Ljubljani it. 10 35L od srbski, hrvatski in slovenski! Tebi ki nisi nikomur napravil zla, niti ga nisi nameraval, je vsiljena borba za obstanek. V bojnem metežu, ki je dospel do tvojih meja, si se trudil, da ostaneš ob strani, ker nisi ničesar zahteval, razen življenja v miru, svobodi in neodvisnosti. Tudi je kraljevska vlada vse pod vzela, da se ta tvoj mir ohrani. Toda sovražnik ni hotel miru in sodelovanja s teboj, temveč tvojo pokornoft in po načinu, kakor je izvršen zahrbtni napad, je jasno, da hoče tvoje uničenje. Prisiljen, da braniš s krvjo svojo svobodo, jo boš branil, kakor si jo vedno branil. Kraljevska vlada, ki n i opustila nobenega ukrepa za obrambo države, bo bdela skupno z narodom, da se povsod z največjim požrtvovanjem napravi vse najbolje, kar se more v tej borbi, ki nam je vsiljena. Da gledamo mirno v bodočnost z zaupanjem v Boga in njegovo pravičnost, nam jamči sloga, v kateri gredo Srbi, Hrvati in Slovenci v borbo z zavestjo, da gre za njihovo usodo, skupno in nedeljivo. Sile široke zajednice svobodoljubnih narodov, ki v tem času z nami skupno branijo ogroženo človečan-stvo, morajo zmagati. S to vero naprej do zmage! PETER H. nas Brss vsake naše krivde in brez vojne napovedi so nemške čete napadla laašci državo, ki jo brani hrabra in junaška jugoslovenska vojska Ves demokratski svet z Ameriko na čelu obsoja neizzvano nasilje, ki ga je zagrešila Nemčija LJUBLJANA, 7. aprila, d. Komanda ljubljanske divizijske oblasti je objavila včeraj dopodne: „Davi ob 4. zjutraj je sovražnik napadel našo državo na dveh mestih, in sicer na slovensko-nemški in na bolgarski meji. Nikjer ni sovražnik prodrl na naše ozemlje. Na jugoslevensko-italijanski meji je mir." Italija bo sodelovala z Nemčijo pri napadu na Jugoslavijo RIM, 7. aprila a. (Reuter) Štefani poroča: Italijanska vlada je sklenila nastopiti skupaj z nemškimi silami na kopnem, na morju in v zraku. Izjava naše kraljice Marije London, 7. aprila, a. (Reuter). Nj. Dodala je, da trdno veruje v dober rz-Vel. kraljica Marija je včeraj na svojem ] id odpora jugoslovenskega naroda prodornu zvedela novico o napadu Nemci- ti napadu in da zaupa v pogum jugo-je na Jugoslavijo. Kraljica je izjavila, slovenskega naroda in v odločnost svoda ji je žal , ker ne more biti pri svo- jega sina. jem narodu v času hude preizkušnje. | Angleška poslanica naši vladi London, 7. aprila, s. (Reuter). Angleška vlada je poslala jugoslovenski vladi naslednjo poslanico: Surovi akt nasilja, ki ga je zagrešila Nemčija proti Jugoslaviji brez izzivanja ter mogočen odpor Srbov, Hrvatov in Slovencev so postavili ves angleški imperij na stran jugoslovenskih naro- napadli tudi Grčijo Včeraj zjutraj so nemške čete začele prodirati iz Bolgarije na grško ozemlje — Grki se junaško upirajo ter držijo na vsej fronti določene pzstejsnke — Uničeni nemški tanki in letala Atene, 7. aprila, n. (At. ag.) Nemški poslanik v Atenah se je zglasil včeraj v grškem ministrskem predsedstvu in je obvestil predsednika vlade, da so pričele čete prodirati v Grčijo. Predsednik vlade Korizis mu je odgovoril: »Borili se bomo za svojo neodvisnost, branili pred napadom.« Atene, 6. aprila, n (At ag.) Vrhovno poveljstvo grške vojske je objavilo včeraj zjutraj naslednje posebno službeno vojno poročilo: Nemci so davi ob 5.15 pričeli napadati grške postojanke ob meji. ne da bi bili izzvani. Našo mejo brani naša vojska. Grška admiraliteta je objavila včeraj naslednje vojno povelje: V vojni smo z Nemčijo. Naše geslo ostane slej ko prej: Zaničevanje smrti! Proglas grškega kralja Atene, 7. aprila, n. (At. ag.) Kralje Jurij je včeraj v zvezi z nemškim napadom na Grčijo objavil proglas, v katerem nravi: Grki! Mi bomo branili do zadnjega moža svojo čast. Mogočno britansko cesarstvo in Zedinjene ameriške države so na naši strani. Borimo se sedaj bok ob boku z našimi brati Jugosloveni. — Živela grška svoboda! Proglas grške vlade Atene, 7. aprila, a. (Reuter.) Grška vlada je izdala proglas na grško vojsko in narod in ju pozvala, da storita svojo dolžnost spričo nemškega napada. Vsa Grčija složna Atene, 7. aprila, a. (Reuter.) Novico o nemškem napadu, ki jo je v nedeljo zjutraj razširil radio, so sprejeli z velikimi patriotskimi manifestacijami v vsej Grčiji. Hladnokrvnost in morala Grkov sta občudovanja vredni. Velike množice fanifestantov so začele defilirati po glavnih atenskih ulicah in vzklikati kralju in vojski. Navdušenje množice je doseglo vrhunec, ko so prispele pred generalni štab. Tam so vsi zahtevali, da jih sprejmejo v vojsko in da pojdejo na fronto. Ob 11. se je kralj Juri-* v spremstvu predsednika vlade peljal po mestu v odprtem avtomobilu med navdušenimi vzkliki množic. Isto navdušenje je vladalo v vseh drugih grških mestih, posebno v Solunu, kjer je množica navdušeno manifestu _Ja pred angleškim in j u gos lov e n s kim konzulatom ter pred palačo makedonskega guvernerja. Današnje grško vojno Atene, 7. apr. s. (At. ag.). Grški generalni štab je objavil ponoči naslednje vojno poročilo: Močne nemške čete, opremljene z najnovejšim vojnim materialom, ter podprte od tankov, številne težke artiljerije in mnogih letal, so včeraj zjutraj nenadoma in ponovno napadle postojanke, ki so jih branile grške čete v samo omejenem številu. Zelo močni boji so trajali ves včerajšnji dan v glavnem na ozemlju v bližini bolgarske meje, zlasti v območju doline reke Strume. Naše čete, ki so razpolagale samo z* omejenimi silami, so se močno upirale ter so izvedle več protinapadov. Grško letalstvo, kolikor ga je bilo mogoče poslati z bojišča v Albaniji, je uspešno podpiralo junaško grško vojsko. Naše obmejne trdnjave so kljub močnemu topniškemu obstreljevanju in napadov strmoglavcev vse vzdržale, ra zen ene, ki se je predala po močnem napadu. Deset sovražnih tankov je uničilo naše topništvo. Pet ali šest sovražnih letal so sestrelila naša letala in protiletalsko topništvo. Zajetih je bilo mnogo Nemcev. Nekaj področij grškega narodnega ozemlja je grška vojska po načrtu izpraznila, da se preprečijo nepotrebne žrtve. Potem ko je sovražnik nekoliko napredoval, je. grška vojska držala postojanke na vsej fronti. dov. Anglija pozdravlja Jugoslavijo kot odločnega in mogočnega zaveznika. Obnovljeno je tovarištvo, ki nas je v svetovni vojni preko vseh težav privedlo do zmage. Skupaj bomo vodili tudi sedaj vojno in sklenili bomo mir samo, ko bodo vse krivice maščevane in ko bosta zopet vladala zakonitost in pravica. Na bojišču v Albaniji udejstvovanje patrulj in topništva. Atene, 7. aprila, s. Reuter). Zastopnik grškega propagandnega ministrstva je sporočil, da so Nemci z glavno silo napadli po dolini reke Strume. Nemške sile so bile v desetkratni premoči. Čeravno so Nemci najbrž pričakovali, da bo odpor zlomljen v dveh urah, niso Nemci niti po dvajseturni borbi prodrli. Srdit odpor grške vojske London, 7. aprila, a. (Reuter.) Po uradnem poročilu iz Berlina so nemške čete trčile v dolini Strume ob srdit odpor grške vojske. Sestreljena nemška letala nad Grčijo Atene, 7. aprila, s. (At ag.). Grško notranje ministrstvo javlja, da so nemška letala včeraj bombardirala devet mest in vasi v Grčiji. Povzročene je bilo nekaj škode in dokaj žrtev. Tri nemška letala so bila nad notranjostjo Grčije sestreljena- !zogiba]mo se nepremišljenih dejan]! Stran 2 »SLOVENSKI NAiiOD«, ponedeljek, T. aprila 1941, eter. 79 V Moskvi je bila neposredno pred nemškim napadom na našo državo ££ odpisana prijateljska m nenapadalna pogodila med Eti^fo in Jugoslavijo Moskva, 7. r.prila. n. (Tass). Na osnovi pognjanj, ki sc potekala zadnje dni v prestolnici Jugoslavije in v Moskvi, je bil v soboto sklenjen in v ruskem zu nanjem ministrstvu podpisan pakt o ne napadanju in prijateljstvu med kraljevino Jugoslavijo in SSSR. Pakt sta podpisala predsednik sveta komisarjev in komisar za zunanje zadeve Molotov ter jugoslovenski poslanik v 3Ioskvi dr. Gavrilovič. Pogodba se glasi: Vladi SSSR in kraljevine Jugoslavije sta se v prepričanju, da bo ronioče na ta način služiti miru, odločili ^niti pogodbo o prijateljstvu in nenapadanju. Sporazumeli sta se v naslednjih točkah: 1. Obe pogodbeni stranki se zavezujeta, da ne bosta druga druge napadli ii da bosta medsebojno spoštovali neodvisnost, suverenost in teritorialno ne-dotakljivokt ene in druge. 2. Če eno izmed obeh pogodbenih strank napade kaka tretja sila, bo vztrajala druga pogodbena stranka pri politiki prijateljstva do nje. 3. Pogodba velja za dobo pet let. Če je ena izmed obeh pogodbenih strank leto dni pred njenim potekom ne cdpo-ve, se pogodba podaljša za nadaljnjih pet let. 4. Pogodba se uveljavi, čim se podpiše. Obe pogodbeni stranki se zavezujeta, da bosta pogodbo čim pred ratificirali. Ratifikacijski dokumenti bodo izmenjani v Beogradu. V potrditev te pogodbe sta jo pooblaščena zastopnika vlad SSSR in kraljevine Jugoslavije podpisala in opečatila. V 3Ioskvi, 5. aprila 1941. dr. Gavrilovič' s. r. Molotov s. r. Komentar moskovske „Pravde" in ruskega radia Moskva, 7. aprila, s. (Reuter.) Uradno sovjetsko glasilo »Pravda« piše k podpisu nusko-jug-oslove.nske pogodbe med drugim: Dan podpisa bo ostal kot važen datum v zgodovini. Delavstvo Sovjetske zveze pozdravlja to pogodbo kot najboljši doprinos k utrditvi miru in prepreč?nju vojne. Članek je bil napisan, preden je Nemčija napadla Jugoslavijo. Moskva, 7. aprila, s. (Reuter.) Moskovski radio komentira v češčini podpis rusko- jugOBlovenske pogodbe o prijateljstvu in nenapadanju ter pravi, da so zadnji dogodki pokazali, da je jugoslovenski narod za mir in da noče vojne. Prijateljski pakt, k! ga je Jugoslavija oklenila, z Rusijo, je jasen dokaz, da je hotela Jugoslavija ohraniti mir in preprečiti razširjenje vojne. Obenem pa je ta pakt tudi dokaz, da si Rusija prizadeva preprečiti razširjenje vojne. Moskva, 7. aprila, s. Moskovski radio je objavil davi nemška, angleška, grška n> italijanska poročila o nemškem napadu na Jugoslavijo. Davi moskovski radio ni več objavil nemškega in italijanskega vojnega poročila. To se je zgodilo menda prvič od izbruha sedanje vojne dalje. Odmev pogodbe v Angliji in Ameriki London, 7. aprila, a. (Reuter.) V sklenitvi sovjetsko-jugoslovenskega pakta vidijo v odločilnih londonskih krogih vele-bodrilen znak za bodoči razvoj dogodkov. Tako sodijo v "VVashingtonu. Pomočnik državnega tajnika Sumner Weles je izjavil v nekem intervjuju, da ga ta pakt posebno zanima. Sklenitev pakta utegne imeti kar največji pomen. Ta pakt bo dal izpodbudo in poguma Jugoslaviji in Grčiji ter bo velikoga pomena za Turčijo. Ameriška pomoč Jugoslaviji in Grčiji Zunanji minister Hull m mornariški minister Knox o takojšnjem pošiljanju orožja — Naša borba z nasiljem je tudi borba Zedinjenih držav VVashington, 7. aprila, s. (Reuter). Zunanji minister Hull je izjavil snoči: Barbarski nemški napad na Jugoslavijo je del po načrtu izvajanega nemškega pokreta za doseženje nadoblasti nad svetom. Zopet je postal majhen narod žrtev napada. Ameriški narod ima največje simpatije za narod, ki je bil tako surovo napaden. Ameriška vlada bo takoj dala na razpolago vojni material za Jugoslavijo. New York, 7. aprila, a, (Reuter). Mornariški minister Knox je izjavil: Nemški napad ni bil za vlado Zeđinjenih držav nikakršno presenečenje. Knox je dodal: Poslali bomo Jugoslaviji in Grčiji vse strelivo, ki ga lahko pošljemo. VVasbington, 7. aprila, s. (Reuter). V uradnih ameriških krogih naglašajo, da lahko Jugoslavija računa v vojni na vso pomoč Zedinjenih držav. Predsednik zunanje političnega odbora BI um je sporočil, da nedvomno lahko zavezniki na L>alkanu zmagajo. Potrebno pa je poslati nujno pomoč, zlasti v tankih, topovih in letalih. Blum je dejal, da za pošiljanje pomoči ni potrebna odobritev kongresa, temveč zadostuje, da se v tem smislu odločita predsednik Roosevelt in vlada. Tudi naše ladje bodo prevažale vojni material VVashinstcn, 7. aprila, s. (Reuter). Ameriški vojni material, ki bo takoj na razpo- lago za prevoz v Jugoslavijo, bodo deloma prevažale tudi jugoslovenske ladje. Jugoslovenska trgovska mornarica razpolaga trenutno s 187 ladjami, s skupno 400.000 tonami. Od tega je polovica ladij z 200.000 tonami v ameriških lukah. Bostonski radio je sporočil, da so se kapitani vseh teh ladij izrazili pripravljene za prevažanje ameriškega vojnega materiala v Jugoslavijo. Naša vojna tudi ameriška vojna New Vork, 7. apnia, s. (Reuter). >New York Herald Tribune« piše: Dva borbena naroda na Balkanu, grški in jugoslovenski. sta sedaj v borbi proti Nemčiji, podprta od mogečne angleške vojske, ki je dobro izvežbana in razpolaga z odličnim strateškim vodstvom. Njihova skupna bor ba pa je tudi borba Zedinjenih držav. Nii-hova vojna je naša vojna. Zakon o posojanju vojnega materiala je bil v Zedinjenih državah sprejet prav zato. ker je Amerika pričakovala tak razvoj dogodkov. Ameriški Rdeči križ za Jugoslavijo VFashington, 7. aprila, i. Daviš Norman, predsednik ameriškega Rdečega križa je izjavil, da bo ameriški Rdeči križ Jugoslaviji takoj dal na razpolago za 2 milijon dolarjev zdravstvenega materiala. V Jugoslavijo bo takoj odposlanih nad 2 milijona odej in razno blago. Jugoslovenski prostovoljci v Ameriki New York. 7. aprila, s. (Reuter). Več tisoč Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zedi-nJenih državah se je že prijavilo za prostovoljsko službo v Jugoslovenski vojski. 41 • švicarski glas o nemškem napadu Basel, 7. aprila- s. (Router). »National Zeitung« komentira nemški napad na Jugoslavijo ter pravi, da smatra Nemčija vsako državo, ki ji noče v vo^ni di.-ktno pomagati, za svojo sovražnico. List piše. da razlogi, ki jih Nemčiia navaja v opravičilo za napad na Jugoslavijo, ne drže Nemčija ni poka^nla v svoii akciji nobenih pomislekov. Švica z resno žalostjo vidi, kako zahteva novi položaj težkih žrtev od milijonov miroljubnih narodov na Balkanu. Ne podlegajmo tisffasi vplivom? f i mafiji V soboto popoldne so južnoafriške čete zasedle Angleške čete le še par kilometrov oddaljene lukg v Hdesem morju abeslnsko prestolnico od zadnje italijanske Kairo, 7. aprila, s. (Reuter). Uradno poročajo, da so angleške čete v soboto popoldne vkorakale v Adis Abebo. Čeravno še ni podrobnih podatkov, se zdi, da je padlo mesto brez boja, V vojaških krogih so že pričakovali, da Italijani po prekoračenju reke A vaša po angleški vojski abesinske prestolnice ne bodo mogli več braniti. Pred predajo mesta je posebni odposlanec prinesel poveljstvu angleške vojske poslanico italijanskega podkralja v Abe-siniji vojvode d'Aosta. Vojvoda izraža pri znanje in zahvalo generaloma Wavellu in Cunninghamu, da sta prevzela iniciativo za zaščito italijanskih žen in otrok v Ad-dis Abebi. Dalje pravi italijanski podkralj, da je ta primer pokazal, da še vežejo močne vezi človečanstva in plemena narode. Prve so vkorakale v Addis Abebo južnoafriške čete, ki so prodrle do Dire- daue. V angleških vojaških krogih pripominjajo, da padec abesinske prestolnice še ne pomeni, da bi bila Abesinija že popolnoma osvojena. Italijani razpolagajo v Abesiniji še z znatno vojsko, ki se še ni predala. Abesinski podkralj bo v bodoče postopal najbrž po direktinih navodilih Hitlerja, ter bo imel nalogo, da z odložilnimi akcijami veže čim več angleških čet v Afriki. Medtem pa že južna angleška vojska iz Negelija in Javele hitro prodira prav tako proti Addis Abebi z juga. Obroč okoli Massaue Kairo, 7. aprila, s, (Reuter). Padec Massaue se more pričakovati vsak čas. Poročilo poveljstva svobodne francoske vojske javlja, da so bile svobodne francoske čete v soboto zvečer na neki točki samo še 13 kilometrov oddaljene od Massaue. V bo- jih so zajeli Francozi 40 Italijanov in mnogo italijanskih kolonijalnih vojakov. Italijani so razstrelili več mostov in cesto, kar pa ne ovira prodiranja francoske vojske. Angleška poročila javljajo, da so bili Angleži snoči na zapadu samo še 16 km oddaljeni od Massaue, ob morski obali pa prodira drugi oddelek, ki se je približal mestu tudi že na 13 km. Pred pristaniščem v Massaui je močno angleško vojno bro-dovje, da prepreči nemškim in italijanskim ladjam odhod. Ujeti italijanski generali Kairo, 7. aprila, s. (Reuter). Uradno poročajo, da so Angleži južno od Asmare ujeli zopet tri italijanske brigadne poveljnike in 68 častnikov. Italijanske kolonialne čete so demoralizirane zaradi italijanskih neuspehov in beže brez odpora. Bolgarija sama uničila prijateljsko fiogodbo s Turčijo ker je dovolila s svojega ozemlja napad na Grčijo Posvetovanja v Ankari Ankara, 7. aprila, s. (Reuter). Turčija je sprejela nove dogodke na Balkanu trdna in odločena. Zaenkrat ni bilo izdano Še nobeno uradno pojasnilo, toda Reuter poroča, da bo jutri imela sejo turška narodna stranka, ki bo sprejela sklepe glede položaja. Turški radio poroča, da je Nemčija kljub vsem nasprotnim zagotovilom, da noče razširiti vojne na Balkan, ponesla uničevanje v ta del Evrope. Nemška opra- vičila za to dejanje ne morejo nikogar prepričati in zadovoljiti. List »Jeni Sabah« ugotavlja, da je Bolgarija s tem, da je dovolila s svojegga ozemlja nemški napad na Grčijo, z lastnimi rokami uničila turško bolgarsko pogodbo o prijateljstvu in nenapadanju. Ankara, 7. aprila, s. (Reuter). Turški zunanji minister Saradzoglu se je včeraj sestal z angleškim, grškim in jugoslovenskim poslanikom. Letalska vojna na zapadu London. 7. aprila, s. (Reuter). Jutranje uradno poročilo javlja, da so preteklo noč sovražna letala napadla neko točko v severovzhodni Škotski. Napad ni povzročil žrtev. Napadeno je bilo nadalie neko mesto v se v crnozapadni Agliji, pri čemer je bilo manjše število oseb ranjenih. Povzročena škoda ie majhna. London pretečo noč zopet ni imel letalskega alarma. Prestolnica je že zaporednih 17 noči brez letalskih napadov. Naša sloga — naš branik Angleška vojska v Grčiji Uradno poročilo o sodelovanju angleških, avstralskih in novozelandskih čet z grško vojsko — Ojacenje angleškega letalstva v Grčiji London, 7. apr. s. (Reuter). Pol ire po pomoči ie bilo objavljeno naslednje uradno poročilo: Ker so je s prihodom nemške vcjgke v Bolgari/o približala nemška invazija na Balkan, s katero s° Nemci ie dolgo frozili, je vlada Velik« Brita-nti« v popolnem •©g-las.iu z vladami prizadetih deminionov poslala v Grčijo armado, sestoječo iz angleških, avstralskih in novozelandskih čet, da skUpaj z junaško zavezniško grško vojsko brani domačo grško zemljo. Angleško letal" stvo. k j je bilo v Grči Ji že nekaj časa preje, je bilo ojačeno. Grški ministrski predsednik o za vratnem nemškem napadu London, 7. aprila, s. (Reuter). Grški ministrski predsednik Koricis je poslal gr- škemu poslaniku v Londonu poročilo O noti. ki jo ie včeraj zjutraj izročila nemška vlada grški vladi. Nota c*>to2uje Grčijo, da se od P3Č?tk i vojno dalje ni držala nevtralnosti. Dalj^ trdi. da jo Grčija dovolHa vstop moJm1 angleške vojske na grška t:a, zaradi česar Nemčija ne more ostati več nealetivna. Nota trdi. da hočejo nemške čete prognati iz Grčije samo angleško vojsko trne d;i nočejo prizadeti grškosra naroda. K tei noti le že včerai ministrski prrd-sedmk Koricis dal naslednji komentar: Nemška vojska je napadla Grči j 3 v hrbet in zaprešila s tem de.:anje. o katerem Je sodbo lahko moi^te mirno prepust ti zgodovini. Opravičiti tega dejanj^ re bo mogoče. Grčija Se je najskrnnp.ie držala nevtralnosti cd začetka vcJne dalje. An-s:leške čete ni5o bile izkrcane v Grčiji v5« dotlej, dokler niso nemške čete prišle v Bolgarijo in niso začele napredovati proti grški meji. Vsi Slovenci siti® eno! Zastopa nas vse brez razlike na stranko Narodni svet v Ljubljani Ljubljana, 7, aprila, n. Službeno je bilo snoči na banski upravi objavljeno: V težkih časih, ki so zajeli naio državo, so smatrale vse slovenske stranke za potrebno, da v vseh važnih vprašanjih slovenske domovine nastopijo sporazumno. Zato so ustanovile Narodni svet za Slovenijo, v katerem so zastopane Slovenska ljudska stranka, Jugo-slov. nacionalna stranka, Narodna radikalna stranka, Samostojna demokratska stranka in socialisti. V tem narodnem svetu so ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, kot predsednik, dr. Jure Adlešič, župan ljubljanski, dr. Ivan Ahčin, glavni urednik »Slovenca«, dr. Darko Černej, odvetnik v Ljubljani, dr. Andrej Gosar. vseučiliški profe- sor in bivši minister. Marko Krajne* bivši narodni poslanec, dr. Dinko Puc, odvetnik in bivši župan, Ivan Pucelj, minister v pokoju, Miloš Stare, odvetnik in bivši narodni poslanec ter Stanko Likar, tajnik OUZD, kot člani. Slovenci! pravi komunike dalje, ni več strank med nami! Vsi Slovenci, vsi Jugoslovani branimo svojo zemljo. Zgodovina Jugoslovanov piše nov list, odpornosti, nov list časti naše domovine. Končno je bila objavljena naslednja službena zahvala: »Slovenci in Slovenke! Hvala vam, da ste se danes dobro držali, mirno držali. Prosimo vas. ohranite ta ponos, to svojo silo še nadalje! Živela kraljevina Jugoslavija! Živel kralj Peter II!« Za svobodo Jugoslavije Zastopniki podpisanih strokovnih, ekonomskih in kulturnih društev na ljubljanski univerzi, zbrani na skupni seji dne 3. aprila t. L, smo se z ozirom na mednarodni položaj zedinili. da v interesu neod-visnesti Jugoslavije povežemo vse svoje sile v borbi proti kapitulaciji. Kapitulacija ne utrjuje rniru, temveč tira Jugoslavijo v krvavi obračun med obema imperialističnima taboroma in jo izpostavlja kulturnemu in gospodarskemu zatiranju. Zato se bomo najodločneje borili proti vsem pojavom defetizma in ka-pitulantstva med akademsko mladino, kakor tudi v naši javnosti. Na drugi strani se bomo prav tako borili proti vsakršnemu udinianju Ju^cs^o-vanov tuiemu imperializmu in vsled tega razkrinkavali tujcem služeče agente, ki hpčejo s provokatorskimi dejanji izzvati čimprejšnji napad na Jugoslavijo. Prepričani smo. da se more naše ljudstvo gospodarsko, socialno in kulturno razvijati le v svobodni in neodvisni Jugoslaviji. Zato bomo odločno in v prvih vrstah branili svobedo in neodvisnost naše domovine in stavljamo v ta namen vse svoje sile na razpolago za njen;> obrambo — Pripravljeni smo, da nas oblasti no potrebi razporede pri tehničnih, sanitetnih, poljskih in upravnih delih. V intere*hi okrepitve obrambne mori države pozivamo v*o slovensko akademsko mladino in slovensko 1 In d stvo v enotno In strnjeno borbo za neodvisnost in celokup-nost državnega ©zemlia. Živela enotnost mlade generacije! Živela neodvisnost Jugoslavije! Živela berba proti kapitulaciji! Zveza strokovnih klubov tehniške fakultete. — Društvo medicincev v LJubljani. — Društvo slušateljev Juridične fakultete. — Društvo slušateljev f'lozofske fakultet^. — J. N. A. D. Jugoslavija. — Slovenski klub. — Akademsko društvo »Doberdob«. — Klub prekmurskih akademikov. — Akademska protitiiberkulozna liga. — SPD Akademska skupina. — Akademska Jadranska straža. Akademski klubi in akademska društva so poslali naslednjo spomenico rektorju ljubljanske univerze: Visokospo.-tovani gosprxl rektor univerze kralja Aleksandra i. v Ljubljani. Zastopniki podpisanih strokovnih, ekonomskih in kulturnih društev na ljubljanski univerzi, zbrani na skupni svji dru 3, aprila 1941, predlagamo visoki univerzitetni upravi, da na merodajnih me* tih sjxm> či naše takojšnjo pripravljeni«! stopiti ▼ službe domovine za obrambo naše neodvisnosti. Zaposlimo naj se p*> možnosti pri strokah, ki ustrezajo našemu študiju: mc-dicinci predvsem pri saniteti tehniki pri tehničnih delih, ostal? akademiki pa tam, kjer sVE^8K1 MAR OD «, penedatf*. T. aprila io«. £tran S iitlster dr, Fran Kiilovec I Beograd, 7. aprila. Pri letalskem napadu na Beograd včeraj zjutraj je bil smrtno zadet od letalske bombe minister za gradbe dr. Fran Kulovec Beograd, 7. aprUa. Ko je bil kmalu po 6. dan alarm zaradi sovražnega letalskega napada, je minister dr. Kulovec, ki se je bil Sele 1. aprila preselil v neko zasebno vilo na Dedinju, takoj zapustil dom in stekel proti zaklonišču, ki je nekaj metrov oddaljeno od vile, kjer je stanoval. Prav med potjo od vile do zaklonišča je sovražna bomba padla v bližino ter eksplodirala. Drobci bombe so dr. Frana Ku-lovca smrtno zadeli. Pokojni dr. Pran Kulovec, ki je bil dne 17. decembra lani izvoljen za predsednika JRZ v Sloveniji kot naslednik dr. Antona Korošca, je bil rojen 8. januarja 1. 1884 v Dolenjskih Sušicah pri Toplicah na Dolenjskem. Gimnazijo je študiral v Kočevju in v Ljubljani, bogoslovje pa v Ljubljani in na Dunaju. V mašnika je bil posvečen L 1907, za doktorja bogoslovnih ved pa je bil promviran 1. 1910. na Dunaju. Od tega leta naprej do L 1914 je služboval kot profesor na škofijski gimnazije v St. Vidu pri Ljubljani. Med prvo svetovno vojno je bil vojni kurat. Po prevratu je Ml 1. 1919. Izvoljen za glavnega tajnika Slovenske ljudske stranke. L. 1920 je bil tudi glavni urednik »Slovenca«:. L- 1922 in 1927 je bil v novomeškem okraju izvoljen za narodnega poslanca. V narodni skupščini je bil član vseh važnejših odborov, zlasti finančnega odseka. Od julija do novembra 1. 1924 je bil minister za kmetijstvo v Davidovič-Koroščevi vladi, od februarja do aprila 1. 1927 pa kmeti jski minister v Uzunovičevi koalicijski vladi. Po svetovni vojni je dr. Fran Kulovec zelo živahno deloval v načelstvih osrednjih zadružnih organizacij. Zelo vneto je širil zlasti kmetijsko produktivno zadružništvo. Sodeloval je tudi kot član načel-stva v vseh podjetjih KTD. L. 1919 je ustanovil Jugoslovansko kmečko zvezo. U se je I. 1928 spremenila iz politične v strokovno organizacijo. Kot novinar se je dr. Kulovec zelo mno- gostrana k o udejstvovai. Sodeloval je že pi dijaškem listu >Zorac in pri >Mentorju' . Znani so bil njegovi politični Članki in podlistki v >Slovencuc. Več let je stalnu pisal uvodnike za > Domoljuba«. Po L 1934 se je zopet posvetil aktivni politiki. Po ustanovitvi JRZ je postal glav ni tajnik banovinske^a odbora JRZ za. Slovenijo in član ožjega glavnega odbora stranke v Beogradu. Za senatorja je bil imenovan prvič 1. 193S. Pri decembrskih volitvah 1. 193S je bil izvoljen v novomeškem okraju za poslanca, je pa svoj mandat odložil v prilog svojemu namestnika Vebletu. Drugič je bil za senatorja imenovan 1. 1940. Ko je postal politični naslednik dr. Antona Korošca, so ga s simpatijami pozdravili tudi široki slovenski krogi iz drugih strank, ker je takoj opozoril na izredne razmere, ki zahtevajo od vseh, da smo složni in delamo skupno ne glede na strankarsko pripadnost za varnost, neodvisnost in svobodo naše skupne velike Jugoslavije. Med prvimi izjavami pokojnega dr. Frana Kulovca, ki so vzbudile pozornost vseh Slovencev, je bila njegova novoletna poslanica, v kateri je med drugim dejal: »Ne prikrivamo si, da bodo nastopile v novem letu nove težave, ki nas bodo morda težko pritisnile. Vsem težavam bomo pa kos, če bomo krepko in složno zagrabil za delo. Časi so veliki in zahtevajo od nas velikih razgledov. Majhne prepire, ki jih imamo med seboj, zapostavimo za velike splošne — narodne in državne potrebe. Cim bolj bomo strnjeni m enotni, tem lažje si bomo kovali sami svojo usodo. Zavedajmo se. da nosimo sami v svojem naročju svojo bodočnost. V naši državi smo varni, ker imamo v njej velikega branilca svobode in v naši dinastiji Karaijor-djevičev spretnega in preizkušenega krmarja naše ljubljene Jugoslavije.« Slovenski in jugoslovenski narod žaluje ob smrti dr. Frana Kulovca, ki je častno izgubil življenje pod sovražno bombo iz zraka, opravljajoč svojo odgovorno državniško in politično službo za blagor domo vine in kralja. Bodi mu ohranjen Časten spomini "rEVNE ¥SSf — Iz »Službenega lista«, r Službeni list kr. banske uprave dravske banovine* št. 28 z dne 5, t. m. objavlja uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o zaščiti pred napadi iz zraka; uredbo o spremembi in nitvi uredbe o preskrbo valnih ustanovah; naredbo o spremembah in dopolnitvah naredbe o kontroli uvoza premoga, koksa in briketov; naredbo o spremembah naredbe o kontroli uvoza volne, dlake domače in angorske koze, umetne volne, volnene preje in preje z-fiocca«; in spremembe / staležu državnih in banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine. 2d kosu >Službenega lista« je priložen tudi kos 27. A z dne 1. aprila 1941. — Dividenda Jugočelika. To naše veliko podjetje težke industrije je na ovojem zadnjem občnem zboru sklenilo, da bo za lansko poslovno leto izplačevalo dividendo 6$fc na prioritetne delnice in 3^ na navadne delnice Državna hipotekama banka iria 200 milijonov prioritetnih delnic, ministr-.stvo za gor/love in rudnike pa za 300 milijonov navadnih delnic. Nedavno je bila svlšena glavnica podjetja za 200 milijonov čin, in sicer Državna hipotekama banka je prevzela za 70 milijonov din priori-tcirih delnic in državna blagajna za 130 irJihc-nov. Ta nova emisija delnic bo udeležena ra dobičku šele od 1. januarja t. 1. Poteim: kem bo izplačano "i 2 mil'jonov ćm na prioritet ne delnice in na 9 milijonov din na ravadne delnice. — Povečanje števila radijskih naročnikov v Zagrebu, število radijskih naročnikov v Zagrebu se je povečalo v zadnjem letu skoraj za 2.000. Lani februarja je bilo v Zagrebu 14.800 radijskih naročnikov, letos istega meseca že nad IS.000. Povečalo se je tudi število naročnikov na deželi in zdaj presega že 23.000. — Prodaja koruzne moke Prizadu. Nekateri lastniki mlinov v Vojvodini in posredniki blagovnih borz so se zadnje čase pritoževali, da Privilegirana izvozna družba noče kupovati koruzne moke neposredno od mlinov odnosno od blagovnih borz, češ kupuje jo le od novih organizacij ali prodajnih central. Zdaj pa poročajo s pristojnih mest, da uprava P riza da ni dala nobenega izključnega pooblastila prodajnim cer:: pa za nakupovanje moke. Prizad bo kupoval moko tudi poslej od mlinov, kakor tudi po svojih komision a rjih. — Dunavska banovina za pospeševan ie kmetijstva. Dunavska banovina ic naša najpomembnejša kmetijska prkrajina, saj pridela 50*/t v vsei državi pridelane koruze in 65°'o pšenice. Razen tega je glavni pridelovalec industrijskih rastlin, na tudi sadia in grozdja. Upoštevati jo je trebn Se zaradi njene dobro razvite živinoreje. Zdaj je r>r»mcn dunav-ske banevine tem večji in potrebno ie. da v nji Čim boli po<^peštneio kmetijstvo. Banska uprava ie v ta na^-nen določila večje vsote, ki pn vendar š? niso dovolj visoke "'a kmetiisko propagando ie določeno 20 miMjonov din. za nakuo 480 va-topov semenske pšenice so porabili nad 6 milijonov din. za gnojnice, silose in nleve ie določeno 100 000 din. za drevesnice okrog 2.000 000 din. za plemensko živino nrav tako 2.000.000 din itd. — Uvoz surogata popra prepovedan. V zadnjem Času je bilo v našo državo uvožen ega mnogo surogata popra. Ti nadomestki popra so sestavi ieni iz odpacka riževe mok*3. eteričnih olj in neknA *rfh drugih snovi. TI surogati so v tiiilni zelo poceni, pri nas so jih pa prodajali tu in tam tako drago, kr»kor pristni roner. Zaradi tega se le razvila velika škodljiva *pekula-dla. Zato ^e ravnateljstvo za zunanio tr govino zahtevalo od finančnega ministrstva, da prepove uvoz teh suroga tov. — V nas- državi 1.6T2.34S zadružnikov. Po namoveišm podatkih je v vsei državi 11.234 ~ zadrug s 1.612.348 zadružniki. Te zadruge so povezane v 34 revizijskih in 43 poslovnih zvez. 5395 zadru«r je kreditnih, 2170 nabavljalnih S100 živinorejskih. 270 sadjarsko vinogradniških. 255 mlekarskih, 214 zavarovalnih. 102 oHarskih. 190 žita**-skih. 165 obrtnik 155 stavbnih. 140 zdravstveni 123 čebelarskih 110 ribarska, 65 elektrotehničnih, 53 pašniških, 45 vodovodnih. 40 tiskarsko založniških in 323 raznih drugih zadrug. Razen vseh teh naštetih zadrug, ki so v glavnem včlanjena v Glavni zadružni zvezi, jih je še okrog 600 izven zveze. — Začetek dela pri novdo obstoječi zasilni Izhodi uporabljivi Pri odhodu v zaklonišča ali pritlične hodnike vzemite s seboj toplo obleko in odejo, nekaj jedi in tople pijače ali vsaj pitno vodo. S seboj je treba vzeti tuđi kovčeg * dokumenti, denarjem in morebitnimi dragocenostmi. Policijska ura za gostilne In kavarne j« <>drejena za 21. zvečer. Ohranite mirno kri in prenašajte dostojno in požrtvovalno bremena, ki jih nalaga vojna! Govor ljubljanskega župana po radiu ■ 1 r.-K 7uoar dr Juro Adlešu je snoči govoril po radiu. Dejal je: Ljubljančani! Davi so se pričeli boji na državnih aa e j ah. Junaško jih brani in vse nas varuje :aša slavna vojska. Vanjo zaupajmo, varujmo svoje dru-:ne in svoje domove ter mirno oprav-'ajmo svoje delo! Mestni uradi, zavodi in podjetja potujejo redno dalje, predvsem je pa nestnemu prebivalstvu zagotovljena 'udi prehrana. Obvezniki Dasivne zaščite nai vestno in naglo izpolnjujejo odredbe mestnega zaščitnega urada in svojih starešin Tudi vse hišne zaščite naj takoj prevzamejo svoje dolžnosti. Pospravite podstrešja, uredite zaklonišča, namestite orodje in izpolnjujte vsa že izdana navodila! Zatemnitev je strogo obvezna ter se mora izvajati z vso natančnostjo. Ohranite resnobo in mirno kri! Ne verujte vznemirljivim vesti in ne raz-našaite jih! Varujte svojo in prav tako tujo lastnino! Kdorkoli bi se pregrešil zoper red in varnost, bo po vojnem zakonu najstrožje kaznovan. Vsi Ljubljančani bodimo kakor ena sama velika družina: pomagajmo drug drugemu v vsaki notrebi! Iz Ljubljane Ij— Ve^ti mestnega zaščitnega urada, Odslei bomo objavljali v posebni stalni rubriki z naslovom »Zaščita mesta Ljublia-ne« vsa navodila mestnega zaščitnega urada, na kar posebej opozarjamo prebivalstvo, ki na i skrbno zasleduje vse vesti pod to rubriko. lj— Staršem v Ljubljani, ki imajo bolne otroke in potrebujejo zdravniško pomoč, sporočamo, da otroška bolo'ca v redu poslu ie in da posluje v okrožnem urndu za zavarovanje delavcev primani dr. B:gd'an Derč. Star.ši naj prineso otreke v bolnico oziroma k orim? rij u dr. DeTČu podnevi. lj— Tudi v resmh ča^ih ne pozabite na kulturne dobrine in stopite v Jakopičev paviljon. Ofloite si »a^tavo >L,ade« ter si ob pravi umetnosti ustvarite pristno in plemenito razvedrilo, i Lada«, društvo srbskih umetnikov v Beogradu, in »Lada«, klub slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani, prirejata svojo prvo skupno razstavo. Obiščete jo čimprej, dakler še traja. Odprta je vsak dan od 9. do 18. Ij— Pozor pred vlomilci in tatovi! V teh hudih časih, ko ostajajo po domovih po večini samo ženske, bodo nedvomno skušali izrabiti marsikako priložnost temni elementi, ki se še vedno kretajo po mestu in pazijo na vsako priliko, da bi oškodovali poštene ljudi V teh razmerah je potrebna podvojena previdnost. Vsakdo naj skrbno zaklepa stanovanje in naj ne ostaja predolgo od doma. Tudi se je treba varovati ljudi, ki prihajajo v hiše in stanovanja prd najrazličnejšimi pretvezami, večkrat tudi kot »uradne osebe c, a si simo ogledujejo prilike za vlome in tatvine. Z ljudmi, ki jim ne zaupamo, nikar ne imejmo nikak*!] poslov, vsakogar pa, ki se sumljivo vede. predajmo' stražniku! lj— V Ljubljani so umrli od 28. marca do 3. aprila: Kirbisch Poliksona, roj. Vo-kalič, 83 let, vdova trgovra.,slaščičarja, Gledališka stolba 3, Gabrov^ek Janez. PO let, delavec, Japljeva ul. Lenart Martin. 20 let. rudar, Loka 461 pri Trbovljah: Zev. nikar Tercz:;i. rojena Wedam, 63 let. ?.o-na žel. uradnika v n.. Jenkova ul. 4. Po-tokar Marija, roj. Škufca. 77 let, zaseb-nica, Gcrbičeva ul. 12, Pol-rJc Ljudmila. 23 let, dijakinja. Podmilščakova ul. 34. Skalja Franc, 77 let. čevliar, Vidovdan-ska c. 9, Lovše Antonija roj. Kocjanfič. 49 let, žena šol. upravitelja. Vodovodna c šola: Klein Julij, 85 let. trgovec. Erjavčeva c. 14, Rendla Franc, 76 let, višji davčni upravitelj v p.. Medvedova c. 19a. Piki Klementina roj. Kos. 75 let, šolska upraviteljica v p.. Dolenjska c. 12, Vernik Alojzij, 68 let. poštni uradnik v p.. Zaloška c. 11 Leonišče; Bonač Marija roj. Samec, 89 let, vdova trgovca, Knafljeva ul. 2. Mikuluš Mara, 52 let, učiteljica v p:i Podlimbarskega ul. 27, Kovic Ivan, 77 let, krojaški mojster in posestnik, Zaloška c. 43; Renko Avgust, 45 let, rudar, Trbovlje; Fetkovšek Pavel, 52 let, prevoznik. Poljanski nasip 40, Turkovič Ivan, 60 let, čevljar, Mestni trg 11. — V ljubljanski bolnici so umrli: Janko Vera, 13 let, hči delavke, Ortnek 19, Pečnik Alojzij, 8 let. sin poljskega dninarja. Poklek 10, obč. Podsred: Obermajer Edvard. 22 let. miz. pecnočnik. Loke 26 pri Trbovljah; Legan Jožef, 46 let, posestnik, Daljni kot 3 pri Novra mesto. Baje Alojzij, M let čev- jar, Moravče 41; Zimer Drago, 8 mese- •ev, ain delavca, Kočevje; Spruk Roza, roj. Korošec, 38 let. žena ključavničarja. red jamska uL 35; Koveč Marija, 45 let. pietilja v tovarni. Zabjak; Pimat R o zalila, rojena Fajs. 43 let. žena profesorja. '.iloška c 7, Poje Dragica, 16 dni, hči de- lavca. Pot na Rakovo jelšo 68, Razpotrrfk Marija, 36 let, lenM delavca, Cesta 29. oktobra 5, Goitez Josipina, 48 let, žena krojaškega mojstra, Stožice 61; Stupnik Marija, 5 mesecev, hči posretruka. Velika Račna 10 pri Ljubljani, Grdadolnik Marija, 18 let, šivilja. Horjul 66, Martinjak j Terezija, 24 let, žena zidarja. Kožarje 137, Gibanje živilskih cen v Ljub Razlika med sedanjimi cenami in cenami aprila lana Ljubljana. 7. aprila Primerjanje sedajijih cen živil s c^.ami lani aprila je v sezoni veUkonočiiih nakupov še posebno poučno. Sprevidimc, da so se posamezna živila zelo nesorazmerno po- draževala. v kratkem članku ni mo0->o pojasniti, zakaj so se nekatere vrste živil podražile mnogo bolj kakor druge. Vaeh primerov teh neaorazmernih podražiiev si :udi ne moremo razložiti. Človek bi pričakoval, da se bodo vse življenjske potrebščine vsaj približno enako podraževale. v resnici so pa razlike v podražitvi mej posameznimi vrstami blaga zelo velike. Tudi od lanskega aprila doslej so se živila zelo neenakomerno podraževala. Zadnje čase se pri nas še vedno bije nenavadna bitka pri določanju mesa in mesnih izdelkov. Po ministrski uredbi, ki prepoveduje vsako podražitev do 1. avgusta, se ne smejo podražiti tudi mesni Izdelki. Ne-daj dni po izdaji ministrske uredbe je me-st-no poglavarstvo v Ljubljani objavilo, da je banovina dovolila zviAanje cen mesa v Ljabljani. Sledil je demanti banske uprave, nakar je vse utihnilo. Mesarji so začeli prodajati meso po zvišanih censh in .stojnice so bile dobro založene. Toda podražitev se ni mogla uveljaviti, ker je bila protizakonita. Mesarji so začeli zopet tožiti, da ne morejo prodajati mesa po starih cenah in izgovarjali so se. da zaradi tega ne morejo več kupovati dovolj živine; mesa na trgu je začelo primanjkovati. Zadnje čase je naprodij zelo malo svežega mesa, kakor da so vsak dan v veljavi predpisi o brezmesnih dneh. Včeraj je uprava policije obvestila mesarje o uradnih cenah mesa, da bi ne bilo več zmed na trgu. Po podatkih mestnega tižnega urada so cene ostale nespremenjene. Policija je opozorila le na cene govejega, ovčjega in konjskega mesa. ne pa tudi prašičjega in slanine ter masti. Po izkazu cen tržnega urada je bila 15. marca svinjska domača mast po 28 Din, zdaj je pa po 30 do 36 Din. Pred letom so jo predajali po 21 do 22 Din kilogram. Uradne cene slanine so ostale v zadnjih 14 dneh nespremenjene: slanina s kožo je po 23, brez kože pa po 25 Din kg. Pred letom je bila slanina domačih prašičev po 17 do IS Din in hrvaških po 18 do 19 Din. Z i:-:j je nekoliko več zanimanja za gnjat in prekajeno prašičje meso sploh, ker se bliža velika noč. Banska uprava ne predpisuje cen prekajenega mesa. Po predp*s h ministrske urečbe bi se ne smelo do avgusta podražiti tudi prekajeno meso, ne glede na vel;konočno konjunkturo. Uvožena gnjat Je vedno nekoliko dražja kakor domača; izka-z cen tržnega urada navaja samo cene prekajenega mesa domačih pre-kajevalcev. Prekajeno meso, tudi gnjat, se v zadnjih tednih ni podražilo. Gnjat je po 28 do 30 Din kg. pred letom pa je b:la po 22 do 28 Din. Prekajeno meso I. vrste je po 2S in II. vrste po 26 Din. Pred letom je bilo po 18 do 22 Din. Sveža svinjina ie po 18 do 24 Din in se ni mnogo podražila od lanskega aprila, ko je bila po 16 do 22 Din kg. Teletina je za 4 Din dražja pn kilogramu kakor lani; zč.aj je po IS do 20 Din, pred letom pa je bila po 12 do 16 Din. CJovedina je bila lani v začetku aprila po S do 14 Din, zdaj je po 14 do 18 Din. Precej se je podražila perutn:r.a. P.šea- nec je bil pred letom po 26 do 32 Din kg, zdaj je po 3d Din. Kol: ^ je mero je bilo po 24 do 26 Din, zdaj je po 84 do 36 Din. Raca je bila po 22. sdaj je po 30 Din. Izredno so se podražili mlečni izdelki. Pred letom je bilo surovo maslo po 2S do 40 Din kg, zdaj je po 43 do 50 Din. Se bolj se je podražilo čajno in kuhano maslo, čajno nias'.o je bilo po 2S do 40 in kuhano po 32 do 36 D.n. zdaj je pa čajno maslo po 53 do 56 Din in kuhano po 4S da D kg. Bohinjski sir se je podražil od 30 na 40 do 44 Din kg, prav tako polementalec, prvovrstni trapistovski od 32 na 33 do 40 dinarjev kilogram. Jajca so bila pr-^d letom po d: nar ju, zdaj sc po 1 do 1.25 Din. — Pred letom smo še jedli beli, pšenični kruh, ki je bil po 4.8 Din kg, medtem ko je zdn; tako Imenovani ljudski, na pol koruzni kruh po 5 Din. Rže-nega kruha, ki je bil pred let'mi po 4.2 Din, zdaj sploh nI naprodaj. Najbolj očitna Je razlika med cenami moke. pred letom smo kupovali najfinejšo pšenično, pecivno moko po 3.8 Din kr. Zdaj je pecivna moka po 9.5 Din kg in namenjena je predvsem za bo-n ke, tako ».ia je včasih ne moreš kupitj niti na nakaznico. Pecivna moka se je torej podi i za nad 100 %. Prav tako se je podražila koruzna moka, ki je bila po 2.20 do 2 7r>, zdaj je pa po 4 do 5 Din. Pšenični zdrob je bil pred letom še po 4 do 4.8, zdaj je po 9 do 10 Din. Za več kakor 100 je po- dražila tudi ajdova moka. Prsd 'el □ Je bila najfinejša po 4.5 do 6, zdaj je po 11 do 13 Din kg. Znatne so tudi razlike pri cev-h rijskega blaga lani in zdaj. rT' la Se hi je, da zdaj nekaterih vrst Špecerijskega blaga primanjkuje, medtem ko ga Je bilo lani še dovolj. Tako je zdaj naprodaj samo še mešana kava, in 5dcor pa 168 Din kg, medtem ko je biio pred letom napit laj dovolj najfinejše žgane kave po 120 do 126 din kg in vseh vrst surove (Portorico, Santos, Rio). Sladkor v h je bil pred letom za 5 Din cenejši (25 .). po 15.5 Din. Riž so prodajali po 10 do 14 Din, zd po 16 do IS Din. Te' - bile I oljem, ki je bilo po 18 do 24 Din, a zdaj je po 24.25 do 27 Din liter. — Prav neverjetno se je podražilo kolonialno blago, ki ga uvažamo z velikimi težavami, n. pr. dišave in čaj. Poper je bil pred lefom 5« i 55 Din kg. zdaj je. po IGO do 180 Din. Daj so prodajali po ISO do 210 Din, zdai je po 300 do 500 Din, — Tudi .< a pjtiee ro letos neprimerno dražja kakor lani o vel 'ci noči. Tedaj so prodajali grfike rozine še po 12 do 18 Din, medtem ko so zdaj po 26 do 36 Din. Orehova jedrca se I manj podražila; pred letom so b H po 22 do 24, zdaj so pa po 48 do 56 Din kg. Al naj po teh cenah sklepamo, da bodo ti praznovali veliko noč za 100 % slabše k> kor lani? Pazite aia v^faime! Nihče naj ne zapušča svojega b: vaMsča, da ne bi oviral š'b'. izvršuje svx>:j dolžnosti. Ne povzročajte zmešnjave: V primeru letalske uzbune se ta koj umaknite v zaklonišča in kakr šnakoli zavetišča, ker ste v nasprotnem primeru lahko ranjeni od drobcev izstrelkov obrambnega topništva. Zaupajmo naši hrabri vojski! Vse nase iskrene zt ije, vse na£c naJpJe-menitejie misli, vsa na-" t ljubezen naj bo posvečena našim vojakom, ki hlad'- »krvne in odvažno branfjo posvečena tla naSe domovine. »Vse za našo hrabro vojsko«. V zaklonišča! Davi so se nad našim mestom, pojuvile prve sovražne letalske izvidnice. Zato opozarjamo somc£e;ine, naj se strogo ravnajo po navodilih, tičovih se postopka o priliki letalskega napada. Odprite okna, da jih ne vtre zračni pritisk. Zaprite plin in se napio napotite v zaklonišče. Ne štejte pri oknih, na dvoriščih, na cestah in na ulieah. Ne samo sovražne bombe, tudi izstrelki naših obrambnih baterij so nevarni. Poslušajte navodilo: Ob alarmu vsi v varno zavetje! Radio l Imejte svoje sprejemne aparate vedno naravnane na domačo postajo, ki bo izdajala važna navodila In sporočila. Ne hlastajte po novicah Iz tujih virov! Ro »ščetc tuje postaje, lahko zamudite in ; reslisite naročilo in navodilo izredne važnosti. Sovražnik bo nedvomno skušal zrahljati našo mirnost in hladnokrvnost s Širjenjem poplašnih poročil. Ne verjemite mu, pred vsem pa: Ve posluftajte ca. Bedimo discipliniran1 trezni in odporni! naš najmlajši đobrovoljec Takoj po Izbruhu vojne so se ptič* :i na vojaški komandi javi; i£J Stevi'.ni dobrovoljci, kl so se stavili nasi vojski na razpolago. Med najmlajšimi dobrovoljci pa je prav gotovo Milorad Te: ič, star komaj 16 let. Takoj po napovedi vojne se je prostovoljno javil pri 40. peSpolku triglavskem, kjer so g-a rade volje spi svojo sredo. V istem polku služi kot a..Uv-nl oficir tudi njegov oče, Milorad Teslć, kapetan I. razreda, Čevlji so mu bili nekoliko preveliki, vojaška suknja pa mu je sedala skoraj do tal, ko jo je junaško mahal po Aleksandrovi cesti, navdušen o pozdravljan od številnega, občinstva, ki je bilo zbran" promenadi. Pogled mu je z ' t velika čelada, kar ga pa nI prav nič motilo in je z velildmi koraki meril pot do pravoslavne cerkve, da se Se enkrat priporoči Bogu, nakar je nadaljeval pot proti Brezovici. Najmlajšemu jugoslovenskemu vojaku želimo na njegovih pohedih obilo sreče ln srečen povratek na svoj dom! Mladi junak naj nam bo vsem za vzgled požrtvovalnosti in ljubezni do domovine, za katero je pripravljen žrtvovati svoje še tako mlado življenje. Dokler bo imela Jugoslavija V svoji sTedi take Junake, ne more biti poražena. Naprej za »Krst sveti 1 slobodu zlatnu!« Resni If^^je ne verjame!o t liji propagandi Pek varjeno ve^ IJe Gospa Sara je uvidela, da se bo kmalu preselila iz naše solzne doline. Mož ie so-del ob njeni postelji in jo j , eial. »Se nekaj. Izak,« mu yj šepnila. »Po moji smrti mi napravi majhno udu^o. Sprijazni se z mojo materjo! Vidiš, deset let nisi izpregovcril z nio niti besedice, zdaj md pa izpolni to poslednjo želj o. € Izak ie prilrimal. »Dobro, soriia:n:l s? bom . . .c »In še nekaj: na mojem pogrebu pojdi z nio in pod roko io drži. siroto.« »Tesa Da ne.« »Toda. drag: Izak. to je moja poslednja želja.« Izak ie pobit skloni' glavo: »Dobro! Naj bo! S tvoio materjo se bom sprijaznil in na grob b~m šel z njo pod roko. Toda nokaj ti rečem: vse v oje si mj pokvarila!« / Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, T. aprila 19CL. 8tev. 79 Draginjske doklade upokojenim rudarjem in tcpilnlčarjem ter nezgodnim rentnikom I>raglnja, ki je začela nastopati ob koncu preteklega leta, je dala povod, da se je glavna bratovska skladnica v Ljubljani kot osrednja nosilka rudarskega zavarovanja v Sloveniji lotila dela za zboljšanje življenjskih okoliščin svojih upokojencev in nezgodnih rentnikov. V ta namen je določila iz svojih sredstev 1,300.000 din, poleg tega pa je prispevala banska uprava podporo 2.000.000 din. — Se manjkajočo vsoto 3,600.000 din za popolno kritje potreb bodo s posebnimi prispevki zbrala rudarska in topilniška podjetja v Sloveniji in zavarovani člani bratovske skladni-ce. Pomoč upokojencem in nezgodnim rentnikom je zamišljena v obliki izrednih do-klad, kakor je razvidno iz naslednjega: 1. 10% splošna doklada k dosedanjim pokojninskim prejemkom; 2. izredna doklada v izmeri, k? mora zagotoviti: a) vsakemu upokojencu okebno mesečne prejemke v celoti najmanj 300 din, za njegovo ženo najmanj 150 din in za vsakega otroka najmanj po 50 din; b) vdovam osebno mesečne prejemke v celoti najmanj 200 din in za vsako enojno siroto najmanj po 50 din; c) dvojnim sirotam mesečne prejemke v celoti najmanj 200 din ln za vsako nadaljnjo siroto najmanj po 50 din. Će sirote žive ločeno, se skupni znesek, ki odpade na nje, porazdeli na enake dele. Pri presoji upravičenosti do do klad pod t 2 se upoštevajo dosedanja pokojnina, 10" p splošna doklada, dohodek iz posestva, iz lastne obrti, iz redne zaposlitve, pre-vžitek, pokojnina ali renta od drugih socialnih zavodov v državi ali izven nje ln drugi dohodki. Izrednih doklad navedenih pod tč. 2 bodo deležni od 1. maja 1941 dalje tudi nezgodni rentniki, ki prejemajo 50% ali višjo rento ter vdove ln sirote po nezgodnih rentnikih. Za dobo od 1. januarja do 30. aprila. 1941 je bila razdeljena med nje podpora v skupnem znesku 100.000 din. Zaradi odmere doklad naj se obrnejo upravičenci na področju glavne bratovske skladnice v Ljubljani na krajevne bratovske skladnice, ki Jim Izplačujejo njihove redne pokojnine ln nezgodne rente. Bralko Kreft o svoji najnovejši igri: »Krajnski komedijanti« Bratko Kreft je dovršil Izvirno komedijo »Krajnskl komedijantu, svoje četrto odrsko delo. Ze kot avtor prvenca »Celjski grofje«, nato >Malomeščanov2upanova Micka« celovečerno predstavo. Istočasno sem hotel prikazati vse tiste težke okoliščine, v katerih so pripravili prvo slovensko predstavo, vse ovire in boje, ki so mogle in morale biti, da je prišlo do te predstave. Moj namen je bil, pokazati v dramatski obliki izsek iz rokokojske Ljubljane in predvsem pokazati Zoisov krog in opozoriti, da je prav zaradi tega kroga bila takratna Ljubljana za vse Slovence veliko večje kulturno središče, kakor si ga nekateri predstavljajo. Hotel sem napisati slavo-spev prvim slovenskim igralcem ln našim preroditeljem, V kakšnem slogu je napisana vaša komedija? Da obdržim isti slog, kakor ga Ima >županov a Micka«, sem skušal napisati roko-kojsko komedijo in ker je »Zupanova Micka« bistveni del. okoli katerega se suče dejanje komedije, sem jo napisal tudi v jeziku takratnih pisateljev. Kaj so glavne zahteve vaše Igre v režiji? ser j a in igralcev, predvsem tempa ln gibč-Rokokojska komedija zahteva od režl-nosti, ker ne psihologizira, temveč predvsem duhoviči. Tempo je glavna zahteva v tej režiji. V vaši komediji je tudi nekaj glasbe? Kdo jo je komponiral? Scensko godbo je stilno komponiral dirigent Dimitrij zebre, ki se je že pri »Romeu in Juliji* izkazal kot izvrsten stilni interpret. Napravil je glasbo za dve predigri, jaz pa sem mu dal dve originalni kompoziciji iz L 1780. na Linhartovi pesmi, ki sem ju našel v njegovi pesniški zbirki in ki bosta torej tokrat prvič izvajani. Besedilo Suzanine arijete je Linhartovo, besedilo serenade pa je Zoisovo. Seznam oseb, ki nastopajo v komediji, se glasi v slogu igre: Peršone: baron žiga Zois — Levar, Anton Linhart, pisavic Krajnskih zgod, dnigači pak c. kr. okrožni komisar čez šole — Jan, Jožefina, njegova žena (Zupanova Micka) — M. Danilova, gospa Frančiška od Garzarollija (gternfeldovka) — Saričeva, Jožef od Des-Belbrunnera (Tulpenheim) — Peček, dr. Janez Mrak (župan Jaka) — Cesar, dr. Jožef Piller (Anže) — Presetnik, dr. Fran RepiČ (Glažek) — Danes, Anton Makovic, londšaftni ranocelnik (Monkof) — Raztresen, Jurij Japel. fajmošter inu dehant per sv. Kancijanu na Jezici — Lipah, Valentin Vodnik, eksfranciskaner Marcellia- nus, spevorečnlk ln kaplan v Rlbenci — Milčlnskl, Vlsokorojeni grof Hohenwart, cenzor — Drenovec, Vikšiškof flrst Mihael baron Brigido — Skrblnsek, Giuseppe Bartol i ni. laške komedijantske kompanije direktor — Bratlna, Lucija Bartolinijevka, njegova žena, primadona — Gabrijelčičeva, Suzana Marranesljevka, primadona — VI-dalljeva, Micka, perva hišna deklca per baroni Zoisi — Levarjeva, Matiček, pervl hišni služabnik prov tam — Sever. — Godi se v lejtu ta hude francoske prekucije 1789. v mesecih Kozapersk, Listovgnoj Inu Gruden. — Pervl inu drugI akt je per Zoisi, ta treki pak v teatri na dan 8. Grudna, kader so per j a tli inu besedniki krajn-fiine ta nar pervo krajnsko jegro »Zupanovo Micko« gori postavilL Šefi vojnega brodovja Zedinjenih držav Trije možje nosijo v primeru vojne odgovornost za ameriško brock>vje. Eden Izmed njih je kontih drniral "Er-nest Joseph King. Poveljuje pomorski sili na Atlantiku, Ameriško vojno b rodov7 je je spremenilo svoje skromno ime Atlantic Patrol Foree v ime Atlantic Fleet To bro-dovje ima 125 enot. med njimi tudi tri stare križarke in sicer »New York«. »Ar-kansas« in »Texas«. Najstarejša je »Ar-kansas«, ki je iz 1. 1911. Imenovanje Husbanda Efaxarda Kim-mela za kontreedmirala pomeni pravcati prevrat pri ameriškem brodovju. Ta mož, star 58 let, je napredoval izmed drugih 46 admiralov, ki so vsi starejši. Postal je poveljnik najmočnejše ameriške eskadre, in sicer pacifiške. Zamenjal je admirala Jamesa Otta Rihardowna. Njegov Slab je na križarki »Penrisvlvania«. ki ima 33.000 ton. Njegova naloga je dajati navodila vsem ameriškim pomorskim silam. Tretji šef ameriške vojne mornarice je admiral Thomas Charles Hart, 63 let star. Znan ie pod imenom »Bebe«, ker 1e kljub visoki starosti se vedno rožnatega obraza kakor punčka. Poveljuje »azijskemu bro-dovju*. ki ima svoje oporišče na Filipinih. Največja podmornica Po vesteh ameriškega radia so iz neke ladjedelnice ob Atlantiku v Zedinjenih državah spustili v morje podmornico nove vrste, ki je doslej največja na svetu. Imenujejo jo trgovsko podmornico in ima 7.500 ton. Posamezne sestavne dele lahko izdelujejo v serijah. Doslej je imela na več j o podmornico franoeska mornarica, kie je bila narejena L 1934. Bila je dolga 110 m in široka 9 m. V nji je bilo prostora za 150 članov posadke in njena tonaža je znašala 4.304 tone, ko je plula pod gladino morja, na površini pa 2.800 ton. Nova ameriška podmornica naj bi zagotovila varen trgovski pomorski promet Ta podmornica ne bo oborožena z ofenzivnim orožjem, prenesla pa bo lahlo do 3.000 ton blaga. Največja francoska podmornica ie imela dva Dies-slova motorja po 3.800 konjskih si in električni motor s 1.700 ks. Njen akcijski radij ie znašal 1.200 milj pri povprečni brzini 10 vozlov na uro. Ne g'.ode na to, da je američka podmornica približno 2-krat večja, si lahko mislimo, kako močne stroje mora imeti. Ameriški pomorski inženjer ji bodo izročili usodo največje podmornice štabu oficirjev, znanstvenikov, elitnih pilotov in številni possrilri najboljšega tehničnega osebja. Od te podmornice si obetajo zelo mnogo. Prevažala bo blago med Ameriko ln Anglijo in če se bo tako dobro izkazala, kakor upajo, bodo začeli izdelovati te vrste podmornice v serijah. 441 milijonarjev Židov na Slovaškem Lani oktobra je osrednji gospodarski urad na Slovaškem izdal posebno uredbo, ki predpisuje začasno prisilno upravo premoženja zidov. Po tej uredbi upravlja začasni upravitelj lastnika zida na njegov račun vse dolžnosti gospodarja ter ima vse pravice, le lastnine ne sme odtujiti. Odgovarja tudi za škodo, ki bi m v času njegovega upraviteljstva. Osrednji gospodarski urad je v smislu te uredbe začel popisovati premoženje Židov na podlagi posebnih popisnih pol. Iz teb pol je natančno razvidno koliko premoženja imajo židje na Slovaškem, temveč tudi ▼ posameznih mestih ln nitrati V Bratislavi so natančne popisali vsa stanovanja zidov ter ugotovili, da jih je 3663. Posebno mnogo Udov stanuje v sredini mesta n. pr. v Štefani toovfl ulicL Mnogo židovskih stanovanj je Mio tuđi odpo- vedanih, v Bratislavi 1.200, tako da so takozvani arij ci prav lahko izbirali stanovanja, Revizijski odbor osrednjega gospodarskega urada izvršuje revizijo začasnih upraviteljev židovskih hiš. Predpisane so ostre kazni za vsako nepravilnost. Na podlagi popisnih pol so ugotovili, da znaša čisto premoženje Židov na Slovaškem 3.155,000.000 slovaških kron. V naši vrednosti znaša torej premoženje Židov na Slovaškem 5.7321000.000 din. Vendar ta številka še ni dokončana ter ne povsem zanesljiva, V popisnih pol ah navajajo žid je namreč tudi čisto premoženje, ki ga Imajo v Inozemstvu, n. pr. v Zedinjenih državah, Kanadi, na Angleškem itd.. Do avgusta lani se je posrečilo Židom prepeljati čez mejo mnogo premoženja, toda povsem legalno. Prav zaradi tega je slovaška vlada izdala posebno uredbo. Po ugotovitvah na podlagi popisnih pol živi na Slovaškem 441 židovskih milijonarjev. V sami Bratislavi je 105 zidov milijonarjev. Slovaške oblasti sodijo, da žid-je niso točno izpolnili popisnih pol. kar je razvidno že iz tega, da je bilo prijavljenih 859 zidov kazenskim sodiščem, ker so bodisi napačno navedli številke v svojem premoženju ali so ga pa celo zatajili. Naša strnjenost jamstvo nase svobode9 iflc* d»opro^rom Torek, 8. aprila Ob 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov i plošče). — 12: Vaški umetniki lplošče). — 12.30: Poročila, objave. —13: Napovedi. — 13.02: Jugoslovenski spored (radijski orkester). — 14: Poročila, objave. — 14.15: Šolska ura: Venček planinskih pripovedk — dvogovor s petjem (vodi Janko Sicherl. — 17.30: Pisan spored radijskega orkestra. — 18.40: Znanost m naša obleka (dr. Miroslav Adlešič). —19: Napovedi, poročila, objave. 19.25: Naclon. ura: Slovenski tabori (prof. Fr. Koblar). — 19.40: Plošče. — 19.50: Vzgojna posvetovalnica (ga. Vida Peršuh). — 20: Plo-sfie). — 20.30: Osterčeva skladateljska ura. Sodelujejo: ga. Tončka sustar-Marol-tova, ga. Marta Osterc-Valjalo, gg. Dražil Srečko, Feliks Moravec, Zižmond Ivan. — 21.30: Iz starih časov (plošče). — 22: Napovedi, poročila. Kazenski ukrepi preti norveškim športnikom Na pritisk nemške vlade in Nemcem prijaznega režima na Norveškem, ki si zaman skuša z vsemi sredstvi pridobiti tla med domačim prebivalstvom, so bili te dni suspedirani svetovno znani norveški športniki. Med nJim! *o tudi Birjter Ruud. Lars Bergendal in prvaka v hitrostnem drsanJ u Haraldsen in Krogb, ALI OGLASI Beseda 60 par, davek posebej. Premica, izjave din znamko. — Popustov as male oglase ne priznamo. £a pismene odgovore glede msitt oglasov je crena priložiti RAzno Beseda 50 par. Davek posebej Nalmaniši znesek 8- dtn PLINSKO VOJNO rodi prehod iz zime v pomlad. Hripo, Influenco in druge bolezni prežene te z rednim uživanjem »AMBROŽEVE MEDICE« Pristno dobite le v MEDARN1, Ljubljana, židovska 6. 13. T. OGLAŠUJTE male oglase v Slov. Naroda44 ker so najcenejši Otomane imamo zopet v veliki izbiri na zalogi po zelo konkurenčni ceni TAPETNIŠTVO E» ZAKRA J&EK Miklošičeva 34 mer ir m Mi J t J t **M -f sj 1 'v£f5A?vriE JUGOGUAMKA . M :.YP[T&AW.IP/3 KUPIM Beseda 60 par. Davek posebej. Najmanlsi zneseK 8.— din ~~ GOSPODINJE za medene potice rabite edino le ajdov med, katerega dobite V MED AKNI, LJubljana, židovska uL 6, 16. T. STADOVAnJA Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din mso s trosobnim stanovanjem, ograjeno s cementno ograjo, zel en j. vrtom, voda, dvorišče — oddam v najem. Marc, Trojane, Rodica 41 pri Domžalah. 720 PRODAM Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek »-— din **fKEMOC kOKS - DRVA sodi I. POGAČNIK BOHORIČEVA o — TEL. 20-59 PostrežDB orezhtonai ZAGREBŠKO MLEKARNO prvovrstno, izvrstno ldočo, prodamo nujno radi družinskih razmer, skupno z lastno obrt-Dico za 19.000 Din. Velik promet mlečnih proizvodov. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb — Ql ca 144. 718 Makulatura! papir proda oprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafljeva ulica štev. « m m LJUBLJANSKA SEKCIJA JTJGOSLOV. NOVINARSKEGA ZDRUŽENJA ter GOSPODARSKA ZADRUGA »NOVINARSKI DOM« sporočata žalostno vest, da je d jen redni član oz. član načelstva zadruge, gospod dr. Fran Kulovec gradbeni minister na cvetno nedeljo zjutraj padel kot žrtev sovražnikovega letalskega napada na Beograd« Slovenski novinarji bodo ohranili svojega zvestega in zaslužnega tovariša ter idealnega slovenskega javnega delavca v častnem spominu! LJUBLJANA, dne 7« aprila 194JL rierre 31ael: 24 sibezeit Roman To je bila zelo drzna laž. Toda veselilo ga je, ko jo je videl nesrečno in ko se je lahko zavedal, da trpi zaradi njega. Ko ga je v Parizu mučila notranja razdvojenost, mu je večkrat prišlo na misel, da bi čim prej odpotoval. Toda upanje ga je vedno zadržalo od tega koraka. V skrivnem kotičku svojega srca je čutil dobro, da je ljubljen. Toda zagrenjenost zapelje zaljubljenca v največje neumnosti. K sreči Rene de Mejan ni šel do skrajne meje. Zato je poskusil zastrašiti Hermino in pripraviti jo do joka. Pričakoval je, da bo vzkliknila in zaplakala, kar bi mu omogočilo preklicati svoje besede o odhodu. — Oh. jaz nesrečni ca! — je zatarnala. In položila mu je glavo na ramo, da bi zakrila svoje solze, Rene je videl, kako je saihtela. Bilo mu je težko gledati njeno žalost in ni se mogel več premagovati. — Heirnina! — je vzkliknil, — Hennina, odpustite mi! Ta prizor ni imel prvič. Terasa je bila med visokimi stenami treh hiš in vendar se je Hermina ustrašila, kakor da jo je nekdo presenetil. Dvignila je glavo, si hitro otrla solze in dejala še enkrat z drhtečim glazsom: — Ah, kako hudobni ste, Rene, zares hudobni, da tako govorite z menoj. Zajeclja1 je nekaj besed v opravičilo, ne da bi sam vedel, kaj naj reče v svojo obrambo. Bil je orav tako pretresen, kakor ona in zdaj ga je bolelo, da je bil tako trd z njo. Toda preden se je mogel opravičiti, se je Her-mini Dnsrečilo nekoliko pomiriti se. Namesto da bi očitala svojemu prijatelju trdosrčnost, se je jela sama opravičevati, da je zakrivila nesporazum. To je bilo res. Ni ravnala prav. To je zdaj sama uvidela. Namesto da je molčala, bi mu morala odkriti svoje srce in mu priznati, kaj je bil vzrok njenih hladnih besed. Tako bi bila primljena priznati mu, kako strašen sum jo je mučil. In zdaj, ko je bila zavosa od gm j ena, ko sta si gledala iz oči v oči in si nista mogla več prikrivati medsebojnega strahu, ni več oklevala in mu je vse povedala. — Glejte, Rene, nisem se mogla ubraniti misli, da me boste na tihem primerjali z Jeanne. In bila sem prepričana, da bo zmaga na njeni strani. Saj je bila tako lepa in zapeljiva. Pomislila s^m da bi me nikoli ne varali, če bi ii dali prednost nred menoj, ko ste govorili z menoi o njeni ljubezni, kajti vaše srce bi vendarle pripadalo drupi. Ah, nikoli ne boste zvedeli, kai sem pretrpela ta čas, ko vas ni bilo tu. Mislila sem. da ravnate sporazumno z njo. In ko je odpotovala v Pariz, sem bila Prepričana, da je njen edini namen sestati se z vami. Gotovo se sprašujete, kako je moglo priti na take misli tako neizkušeno in naivno dekle, kakor sem jaz. In vendar je res, da so mi rojile po glavi. Morda so se rodile iz ljurx)siminosti. Trpela sem tako, da sem napravila iz vsake muhe slona in uganila končno vse, tudi če mi ni nihče ničesar povedal Poleg tega vam pa ne smem prikriti, da mi je Jeanne odkrila svoje srce. Ljubila je vas že ko sva bili še v samostanu in ie vedno vas ljubi. Uboga Hermina! Ni mogla več zadrževati svojih besed, lagati ni znala, vse je odkrito priznala. Rene je pa z očitno naslado poslušal njeno priznanje, kajti iz njega je lahko sklepal, s kolikim ognjem se mu je posvetila. Se nekaj časa mu je odkrivala svoje ranjeno srce. Naenkrat si je pa premislila, kakor da obžaluje, da je govorila tako odkrito. — Pomislite, Rene, kako daleč sem se dala zapeljati. Zdaj se mi smili tudi uboga Janne V^e ?e ie zgodilo samo zato, ker mi je povedala nekai brezpomembnih besed, ki so me po nepotrebnem razburile. Sem pač tako neumno bitje. Hermina je skušala preklicati vse. kar je bila ^*^7ps»la. r!« hi -racrlaHilj* n**nriiet**n vtis. ki so ga bile napravile njegove besede na Renea. On jo je na priiel za roko in ii io poliubil. Prosim vas, Hermina, vrniva se k najini Preteklosti in učiva se iz nje. Ničesar vam ne oČi4am, draga prijateljica niste mi pa dovoli zaunali Obljubite mi, da mi bo^+e v bodoče boli zaupali. — To vam obliubliam, — je vzkPkniia z dra-restno iskrenost i o in uprla vanj svoie krasne, ias-ne oči. Na njenih trepalnicah se je lesketalo še nekaj solz. — Vase zaupanje mi je zelo potrebno. — je nadaljeval Rene. — Zdaj mi dovolite povedati vam kako je z moiim srcem, povedati vam vse, kar vam moram še povedati. Vznemirjeno in vprašujoče ga je pogledala. — Ah, kaj neki mi hočete še povedati? Gotovo kaj važnega. — Da, da, zelo važnega. Previdna morava biti v najini liubezni. Nevarnost ji preti. — Od kod ji pa preti nevarnost? — je vzkliknila prestrašeno. — Prav ste videli, — je odgovoril. — Uganili ste večino resnice. Naj bo ta resnica še tako urid-ka. zatajiti je ne morem. Jeanne je izgubila vso razsodnost. Lahkomiselno se igra s svojo srečo, udaja se iluzijam, ki sem jih do zdaj po krivici smatral za otročarije. Najina dolžnost je odpreti Ji oči. da rešiva tako svojo ljubezen. Vzdihnil je in obmolknil, ker se je bal, da bi mogel povedati več, nego sme povedati galanten mož. — Ah, — je vzdihnila Hermina in prebledcla — Torej se nisem motila in nesreča je večja, nego sem mislila, — Ne, — je nadaljeval Rene s posebnim naglasom. — Ne, zgodilo se ni še nič hudega. Je?nne je zaenkrat samo izgubila razsodnost. Ne ljubi svo-iega moža ali pa samo misli, da ga ne ljubi Če bi bil Romain tu, bi se ne bilo treba ničesar ba*i ker prav nič ne dvomim, da bi si znal priboriti srce svoje žene. Njegova odsotnost mu pa škoduie, a Jeanne f#» knva v toliko, da se predaia gfduUn sanjam. Prosim vas, ravnajte s svojo sestrično nežno, rx>mirite nieno bolno domišliijo in poučite io, kolikor se pač da poučiti, da ni na pravi pori Pri f»m r>a n«* 5rmet*» rvkazati da ie vam znano vse in prepričan sem, da se vam bo polagoma posrećio snraviti io na pravo pot — A vi, Rene? — je vprašalo dekle. Obšla jo je bila namreč nova bojazen, da se bo morala zopet za dolgo ločiti od njega. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za opravo in insaratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani