THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. AMERIKANSKI PRVI SLOVENSKI LIST V AMEREKL Geslo: Za vtro in narod — u pravico in resnico — od boja do image! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. p. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 139. CHICAGO, ILL., PETEK, 20. JULIJA — FRIDAY, JULY 20, 1928. letnik xxxvii. Po umoru v Mehiki. - Zemljiška reforma v Bolgariji. MEHIKA NIMA kandidata za predsedniško me-STO. — veliko razburjenje vlada med mehi-škim ljudstvom. — morilec obregona bo postavljen k zidu in ustreljen. Mexico City, Mehika. — General Alvaro Obregon, novoizvoljeni predsednik mehiške republike, kakor je že bilo včeraj na kratko poročano. je padel smrtno zadet od petih strelov, katere je oddal na njega mladi umetnik z imenom Juan Esc a piti ari o. Napad se je izvršil v San Angelu, oddaljeno 12 milj južno od glavnega mesta Mehike. Cen. Obregon je bil v restavraciji l.a Bombilla, kjer je bil njemu na cast prirojen banket. Kakor znano, gen. Obregon je bil izvoljen prodsednikom mehiške republike katero mesto bi imel zasesti meseca decembra. Šefi an j i predsednik je Plutarch o Calles. Escapulario sp je približal Ohrotfonti z raznimi slikami pod pazduho in s klobukom v roki, pod katerem je skriva! revolver. Predstavili so pa Ob-rogonu kot umetnika, ki želi. da bi bodoči predsednik videl njegovo delo. Ko sta bila mo-ža prav blizu skupaj, jo Ksca-pulario oddal na Obregona pet f»'olov, v- » so zadeli. ^ je bil na mestu mrtev. Ko so i o vest o umoru raznesla po mestu in dalje po deželi. je nastalo veliko razburjenje med ljudstvom. Obregon jo bil edini kandidat za predsedniško mesto, na katero je bil izvoljen 1. julija. V začetku kampanje je imel dva protikandidata. katera pa sta bila u smrten a radi protivladnega gibanja. Obregon je torej ostal edini kandidat in z lahkoto zmagal pri volitvah. Zini pa jo nastalo vprašanje, kdo bo prihodnji mehiški pv< Isednik. V nekaterih krofih menijo da bo predsednik ' lies še nadalje ostal na svo-jom mestu. Po atentatu na Obregona so njegovi tovariši le s težavo ubranili, da niso nekateri linčali napadalca. Vsega o-praskanega in onemoglega so prepeljali nn policijski glavni stan. Niso mogli iz njega spraviti, če gre za osebni ali politični umor. Ves policijski aparat je bil po atentatu na nogah, ker se je domnevalo, da ima morilec zaveznike. Aretirali so več sumljivih oseb. Nekatere osebe, ki so bile znane, da so nasprotne Obregonu. so kmalu po atentatu zbežale ven iz mesta. Predsednik Calles je sam iz-praševai morilca, od katerega pa ni mogel ničesar izvedeti. Morilec mu je rekel, naj se ne trudi, ker mu ne bo prav ničesar povedal. Dobro ve, da bo zločin moral plačati s smrtno kaznijo. Med drugim je rekel Callesu: "Bil sem trdno odločen, da ga umorim, drugače bi tega ne bil storil vpričo par Rto oseb, ki so bile navzoče. Vedel sem, da to pomeni za mene smrt. Zdaj pa aem tudi odločen, da ne povem ničesar.*' V žepu morilca so našli listek sledeče vsebine: "Moji družini! Vem, da bom moral umreti ko izvršim svojo nalogo. Vam kličem zbogom. Juan.M ZMAGA BOLGARSKIH KMETOV. Vsaka družina a petimi člani dobi pet in sedemdeset a-krov zemlje; samci pa po 12 in pol akra. — Ta zemlja je bila doslej v rokah bankirjev in države. —o— Sofija, Bolgarija. — Bolgarski kmetje so izvojevali veliko zmago s tem. ko je prišlo v deželi do zemljiške reforme. Zemljo tistemu, ki jo obdeluje — tako se je slišalo med njimi, ko so se potegovali za zemljiško reformo. Zdaj so dosegli kar so zahtevali in vsaka družina obstoječa iz petih ali več oseb. dobi 75 akrov zemlje za obdelati; samci se pa bodo morali zadovoljiti z dvanajstimi akri in pol. Kmetsko gibanje ni bilo nikjer v srednji Evropi in ne na Balkanu tako silno, kakor bas v Bolgariji, kjer, kakor zna-i« nekaj časa na površju Kmetska viatia. Kmetsko diktatorstvo je sicer padlo, i-deja po zemljiški reformi pa je ostala. Največ zemlje, katero dobijo zdaj kmetje zastonj, je take. da še ni obdelana in bo treba orati ledino. Ker pa so bolgarski kmetje dobri poljedelci, jim to ne bo delalo velikih preglavic in ne bo dolgo, ko bodo puščavo spremenili v rodovitna polja. Ta zemlja je bila doslej v rokah bankirjev in države. Razdelilo se bo tri sto pet in sedemdeset tisoč a-krov zemlje po sedanjem načrtu. S tem pa še to vprašanje ni rešeno, ker bo še vseeno precejšnje število kmetov ostalo brez zemlje in bo treba še več sveta na enak način razdeliti. -o- napadalec lazar1ča preminul. Dunaj, Avstrija. —Momči-lo Ivanov, bolgarski član ma-cedonske revolucijonarne organizacije, ki je zavratno napadel beograjskega načelnika policije, Lazaroviča in potem tudi sebi pognal kroglo v glavo, je umrl tretji dan po napadu.ne da bi izpregovoril poprej kakšno besedo. Njegovo trdovratno molčanje si zdravniki niso vedeli kako tolmačiti. N .jbolj verjetno je, da je vedel, da bo moral umreti in ni hotel izdati svoje zaveznike. v smrt Četrti dan po poroki. Kenosha, Wis. — V soboto sta se poročila v Chicagu Geo. Kalb in Miss Luise Bartlett. Medene tedne sta hotela prebiti na samotnem kraju in sta najela v ta namen kočo pri Voeltz jezeru. Med tem ko je v torek mlada ženica pripravljala kosilo, je šel mož v jezero se kopat. Nesreča je hotela, da se je z nogami zapletel v visoko travo In plevel, tako da ni mogel plavati. Predno je prišla pomoč, je bil že mrtev. nov Športni klobuk. Na sliki vidimo predsednika Coolidgea v novem športnem klobuku, kakršnega nosi v svojem poletnem uradu v Superior, Wis., kjer se nahaja s svojo soprogo na počitnicah. EKSPLOZIJA PLINA; VEČ RANJENIH. Po eksploziji je nastal ogenj, ki je povzročil precejšnjo škodo. — Med ranjenci sta dva težko poškodovana. — Vzrok nesreče ni znan. Chicago, 111. — Sto malih tankov napolnjenih z acetilin-skim plinom je razneslo v skladišču Air Reduction kompani-je na 3148 So. Homan Avenue. Trinajst delavcev, ki so bili tam zaposleni, so se rešili na varno, še predno je ogenj, ki je nastal po eksploziji, zavzel večji obseg. Pet mož je bilo ranjenih, dva sta zadobi-la tako težke poškodbe, da nimajo upanja, da bi okrevala. Poslopje je bilo mahoma v plamenu in gasilci so bili takoj na mestu nesreče ter ogenj pogasili. Škoda je bila cenjena na $75.000, a se je izkazalo, da ni večja nego $30,000. Kaj je povzročilo nesrečo niso mogli ugotoviti. Težko ranjena sta Steve Jaconak, star 45 let in 55 letni George Bis-set. Zadobila sta tako težke o-pekline, da so zdravniki v St. Anthony bolnišnici kamor sta bila prepeljana, izjavili, da ne bosta okrevala. mehiški farmarji napadli vas. Mexico City, Mehika. — Iz Puebla poročajo, da je prišlo do spora med vaščani v Libres in farmarji, ki žive v bližini vasi. Ponoči so farmarji sklenili, da se morajo maščevati nad vaščani in so vas napadli. Vaščani so napadalce prepodili in tri farmarje obdržali, katere so potem linčali. Zvezne čete so prišle na pomoč in vzpostavile red. -o- LES ZA SANDALE NAŠLI. Calcutta, India. — V džungli, ki se nahaja v pokrajini Xamkanhally, Indija, so nagli gozd, v katerem rastejo drevesa, katerih les se lahko vpo-rablja za izdelovanje sandal. Gozd je vreden $200,000. KRIŽEM SVETA. — Manila, P. I. — Isauro Gabaldon, rezidentni komisar na filipinskih otokih je podal resignacijo, katero sta obe zbornici sprejeli. Nov komisar še ni določen. — London, Anglija. — Iz vseh delov Evrope poročajo o hudi vročini in smrtnih slučajih radi vročine. Veliko oseb je utonilo, ki so se kopale. V nekaterih krajih je bilo nad 100 stopinj nad ničlo; Daily Mail pravi, da je bilo v Varšavi v torek 144 stopinj. — Pariz, Francija. — Francija se pripravlja za svetovni trg. Z zlatim standardom upa, da ji bo mogoče konkurirati. Korporacije in sploh vsa velika podjetja se organizirajo v tem smislu. — Quebec, Kanada. — Tovorni parnik Michael P. Em-bricos in tender .Jaobert sta nasedla v plitvini: moštvo se je rešilo na varno. Bila je gosta megla, ki je povzročila nesrečo. — Mexico City, Mehika. — EI Universal poroča, da je vojno ministrstvo določilo $500 nagrade John Carru iz Mount Holly, N. J., ki je nnfiel trunlo ponesrečenega letalca kapitana Emilio Caranza. — Boston, Mas. — 200 oseb je zbolelo za zastrupi jen jem, ki so jedle "chocolate cream pie" iz "lunch box". Oblasti so uvedle obširno preiskavo. — Mexico City, Mehika. — Neuradno poročilo se glasi, da je bilo to leto že 1200 vporni-kov v raznih krajih' države Jalisco umorjenih. TAJFUN NA KITAJSKEM; 50 OSEB UTONILO. Hanoi, Francosko-Indo, Kitajska. — Indo-kitajsko obal, kjer je francoska kolonija, je obiskal tajfun — strahoviti vr-tinčasti vihar, ki je zahteval veliko število človeških žrtev. Francoski parnik Cap Lay se je potopil, ko je v viharju eksplodiral kotel. Rešilo se je nad 200 potnikov, predno je ladja trčila ob skalovje. 30 oseb je utonilo. — V Haiphong reki je utonilo 20 domačinov. GROZNI ClN MACEDON-SKE6A BANDITA. Bel grad, Jugoslavija. — V Novem Bazaru na črnogorsko-srbski meji je zloglasni bandit, Feliks Sarkovich, zaprl v neko kočo devet Srbov ,nakar je kočo zažgal in vseh devet je našlo žalostno smrt v plamenih. Med nesrečneži so bili štirje o-rožniki, ki vršjo službo ob me- ee ji. Vlada v Belgradu je izdala ukaz za iztrebljenje bande ma-cedonskih banditov pod poveljstvom Sarkoviča. General Tomič, vrhovni orožniški poveljnik, je dobil povelje, da se mora kampanja vršiti pod njegovim osebnim vodstvom. Na Sarkotfčovo glavo je razpisanih mOUon dinarjev. odpotoval na irsko. Iz Jugoslavije* £ i zagonetna tragedija dveh prijateljev. — najprej ga je povabil v gostilno, nakar mu je z nožem prizadjal smrtni sunek. — druge zanimive vesti. Slika nam predstavlja Col. John R. Thomas Jr., ki je bil imenovan vojaškim atašejem asa Irish Free State. Polkovnik Thomas bo obenem vojaški atašej pri ameriškem poslaništvu v Londonu, kamor je te dni odpotoval. SIR ADSTENOYA SKRB RADI LITYE. Poljsko-Iitavsko vprašanje še ni rešeno. — Angleški zunanji minister se boji, da bo prišlo radi tega do spora na seji lige v jeseni. London, Anglija. — Pri zadnjem zasedanju sveta lige narodov je bilo rečeno, da mora litavski predsednik Waldemaras do prihodnje seje meseca septembra poravnati spor s Poljsko. Kakor zgleda, so na tistem kakor so bili. in do jeseni se položaj med Poljsko ir, Litvinsko ne bo spremenil. To dela velike skrbi angleškemu zunanjemu ministru Sir Austen Chamberlainu. ker vse tako kaže, da bo to kočljivo vprašanje na prihodnjem zasedanju lige narodov v Ženevi prineslo veliko sitnosti. Diktator Waldemaras se ne ozira dosti na ligo. S tem hoče pokazati, da je liga v takih zadevah brez moči. Waldemaras to dela le radi tega, ker je v zvezi s sovjetsko Rusijo in dobro ve. da si Poljska ne bo upala proti Litvi nastopati, ker med Poljsko in Rusijo ne obstojajo dobri odnošaji. več mrtvih vsled vročine. Chicago, 111. — V torek jo vladala v mestu in okolici velika vročina, ki je zahtevala šest človeških žrtev. V sredo šele proti večeru se je nekoliko shladilo. V torek popoldan je kazal toplomer 87 stopinj nad ničlo. TAST REP. PREDS. KANDIDATA PREMINUL. PJacerville, Calif. — V sredo zjutraj ob 5:30 je preminul Charles D. Henry, tast Herbert Hooverja, repub. predsedniškega kandidata. Mož je bil star 84 let. Pri smrtni postelji je bil Mr. Hoover s aoprogo. -o- Naročajte najstarejši «1» r«ttiki Ust ▼ Ameriki "Amerf-kanslrf SlwMtcP1 Umor v Mengšu. Prebivalstvo mengeške okolice še vedno živi pod dojmom zagonetne tragedije, ki se je dne 21. junija odigrala v Loki pri Mengšu. Delavec Jernej Sk erjanc, zaposlen pri parni žagi v Mengšu, je prišel omenjenega dne ob 9. zvečer domov z dela. Obiskal ga je, kakor vsak večer, njegov prijatelj Leopold Sršen, kmečki sin, in ga nagovoril: "Pojdi, greva nazaj v Mengeš na kozarec vina." Škerjanec se je branil, češ da gre raje kropit mrliča v vasi, toda Sršen ga je pregovoril rekoč: "Jutri grem k naboru, pa moram malo na vas." Prijatelja sta se torej odpravila v Mengeš in sta v neki gostilni popila liter vina. Okrog pol 11. ponoči sta se veselo pre-pevaje vračala v domačo vas v Lok o. Sredi vasi je Sršen nenadoma objel Škerjanca in mu z nožem na stegnu prerezal žilo. Močno ranjeni Škerjanec je zavpil s slabotnim glasom: "Polde, kaj si mi naredil!" . . . Napravil je še par korakov in se zgrudil nezavesten, močno krvaveč iz rane. Sršen je priskočil k ranjencu, ga potegnil nekaj korakov po tleh s ceste, nato pa je pohitel domov po voz in konja. Naložil je ranjenca in ga umirajočega odpeljal proti Domžalam, k.ier pa je zopet obrnil ir. v diru pognal proti Ljubljani. V Trzinu je ranjenec padel z voza in Sršen ga je zopet sam naložil ter ga peljal naprej. Proti jutru je privozil čez polje proti pokopališču pri Sv. Križu, kjer je vprašal nekega kosca, kje je mrtvašnica. Kosec mu je odvrnil, da je še prezgodnja ura, da bi izročal mrliča in mu je priporočal, naj ga pelje v ljubljansko bolnico ali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Sršen je nato odvrnil: "Ga bom pa raje nazaj domov peljal." Pognal je torej zopet nazaj proti Mengšu in ob pol 6. zjutraj pripeljal mrliča na dvorišče Škerjančeve sestre, rekoč 3 čudnim posmehom: "Micka, tukaj imaš mrtvega Jernejca". O zadevi so bili takoj obveščeni mengeški orožniki, ki so Sršena aretirali in ga po daljšem zasliševanju izročili v kamniške zapore. Kakšen je bil povod, da je Sršen napadel svojega prijatelja? Govori se, da je Sršen nedavno pisal pismo svojemu bratu, ki živi v Argentini, da naj ne pošilja denarja svoji ženi v domovino. Pismo je podpiral z imenom Jerneja Škerjanca. Iz Argentine je mož poslal svoji ženi pismo nazaj in ona je seveda pozvala Škerjanca na odgovor. Škerjanec je spoznal pisavo svojega prijatelja Sršena ter mu je to na nočnem povratku iz gostilne gotovo očital, kar je menda Sršena spravilo v jezo in se mu je maščeval z nožem. Vrgijo se obširna poizvedovanja o vzroku napada, kako je Sršen ravnal s svojim zakladnlm prijateljem. Plazov je zopet ogroža Hrastnik. Pobočje hriba, kjer je stal stari Hrastnik, se počasi premika v dolino. Pozna se to na o-krajni cesti, ki se je na več i h krajih ponižala, na drugih pa zopet dvignila in jo mora sedaj okrajni zastop temeljito popravljati. Opazujejo se nove razpoke na vseh poslopjih na pobočju hriba, posebno pa še na hišah, ki stoje na vznožju hrib a. Tako je dobila bivša Me-ketova trgovina, sedaj orožni-ška postaja, take razpoke, da ni bilo več varno prebivati v njej. Del orožništva se je moral preseliti v sosednjo bivšo Me-ketovo stanovanjsko hišo. Rudnik pa je začel kot sedanji lastnik orožniške postaje podirati tretjino te stavbe. -o- Smrtna nesreča. 951etni Ivan Sčebič iz Gornje Bistrice (Slovenska Krajina), ki je bil že popolnoma slep. je vsak dan šel proti Muri. Isto pot je naredil tudi dne 19. junija, toda ob tej priliki ga je zadela nesreča, ki ga je stala življenje. Ko je prišel na obrežje, je stopil na kraj. ki je bil izpod kopan. Zemlja se je zrušila in starca pokopala. Ko so ga domači našli, je bil že mrtev. -o- Nova tovarna. V Maribor je prispel bremenski podjetnik O. Schroeter, ki namerava zgraditi v Mariboru tovarno za takozvani "Izo-lit". Izolit je stavbni materijal, ki je zmes najrazličnejših rud: azbesta, magnezita itd. Gosp. Schroeter ima sigurne odjemalce predvsem v Nemčiji, Franciji in Angliji. Tako bodo ljudje prišli do zaslužka in se bo znatno olajšala beda brezposelnih. Umrl je sin paznika Kneza na Separa-ciji, Janko, ki je zadel z boso nogo ob kamen, nakar je nastopilo zastru pij en je krvi in je podlegel. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. VaJa denarna pošiljatev bo t starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite nase banket Dinarje, ozir. lire smo včeraj poH-Ijali po teh-le cenah: 500 Din_______$ 9,35 1,000 Din__18L40 2,500 Din__45.75 5,000 Din_____91.00 10,000 Din______181.00 100 Lir 200 Lir 500 Lir 1000 Lir .$ 6.00 . 11.50 - 27.75 54.50 Pri večjih svotah poseben pspast Poštnina Je v teh cenah ie vrat* Zaradi nestalnosti cen je namoioia vnaprej cene določevati. Merodajaa •o cena dneva, ko denar ■jiraJianiu Nakasila m izvrinjejo po ooM al pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNI* POilLJATVB IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Plana In potiljke naslovita aai zakrajSek a CeSark, 4U W.«tod IT, MEW YORK. S. S AMUUKAMKI SLOVENEC AMERIKANSKI SLOVENEC Pnita najetarejll stovenaki lisi ▼ Ameriki. tfMaaovljta tola lttL lahaj« mk dan ruto nadeli, poH Bcdtljkov in dnevor po praznikih. Iadaja ia tiskal EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredniitva in oprava. W. 22 mi St., Chicago, 111. Telefon; CANAL 0098 Za celo leto Za pol leta Naročnina: The First and the Oldest Slovenian Newspaper ia America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: &5.0Q For one year________ 2.50 j For half a year____ Chicago, Canada and 45.00 . 2.50 2a Chicago* Kanado in Svropo: Hi Chicago, Canada and Europe: Za celo leto______$6.00« ^or one year____________$6.00 Za pol leta_____3.00|fl7or half a year___________3.00 POZOR.—Številka poleg vašega naslova na listu stlači, de kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino toČm>| jjcer s tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena xa hitro objavo morajo biti doposlani na ured-niltvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko ixide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—-Rokopisov uredniitvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office ai Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: Razmere v Jugoslaviji v laški luči. Naslov bi moral biti pravilneje "v fašistovski luči'*, ker pri sedanjih razmerah v Italiji ne more biti govora o kakem svobodnem izražanju javnega mnenja pri kakem političnem vprašanju, kakršno je razmerje med Jugoslavijo in Italijo. Zadnji dogodki v Jugoslaviji so znani. Naletel sem tudi na slovenske glasove, ki naravnost napovedujejo razpad Jugoslavije. Morda se zavedajo poslcdic, morda pa se zadovoljno muzajo, ker še niso občutili na lastni koži tujčeve, fašistovske pete. Ko bi jo, bo prepozno. Ali pride do preloma in poloma v Jugoslaviji, ali pa se spor ublaži, je težko reči. Gotovo je le, da na kako popolno poravnanje med Srbi in Hrvati ni misliti, dokler ima besedo dosedanji zarod. Duševno mišljenje se mora popolnoma zasukati na drugo stran, potem šele je kak sporazum mogoč, kar se pa more pričakovati le od mlajšega rodu, ker tudi politično se kdo ne spreobrne lahko. Ker igra pri sporu Italija najvažnejšo vlogo, je za bodočnost važno, kako v Italiji vidijo in sodijo o razmerah v Jugoslaviji. Rimska Tribuna je pisala v posebnem uvodhem članku o sporu in je mnenja, da spor radi nettunske pogodbe in nastali spor v Jugoslaviji sami izvira iz tega, ker je beograjska vlada baje preveč pričakovala od Francije, sprejela za okrepitev svojega stališča bore malo, in bila tako primorana, da se je naslonila na drugo najvažnejšo sredozemsko trdnjavo, namreč Italijo. Bo pač želja oče misli, in resnica daleč proč, a Tribuna piše dobesedno: "Francija ima v Beogradu mnogo prijateljev, ki so se čutili hvaležne za podporo med svetovno vojno. Vsekako je potrebovala Jugoslavija po vojni posojilo 250,000,000 dolarjev, in Francija ji ni mogla ustreči. Jugoslovani so poskusili svojo srečo na drugih trgih, a brez večjega uspeha. Obrnili so se v London, a celo tam se je čutil pritisk francoskega trga in francoske opozicije. Francija je bila, ki je pomagala ustvariti incidente med Jugoslavijo in Albanijo, Jugoslavijo in Italijo, Bolgarijo in Grčijo z edinim namenom, da prepreči najetje jugoslovanskega dolga v Londonu. V tem je razlog, da so se Jugoslovani morali nasloniti financieluo in politično na London, in to je popolnoma v soglasju z italijansko politiko." Znano je, da igra Britanija v Italiji prvo vlogo, in sodba bi bila nekako pravilna, ako je italijansko naziranje o stališču Francije do Jugoslavije enako pravilno, kar pa se lahko z vso odločnostjo zanika. To je nekako diplomatična italijanska sodba o zadevi. Druga prihaja od pristno fašistične strani in se nahaja v listu Critica Fascista. Za presojanje razmer iz italijanskega stališča je ta še bolj značilna in zelo poučijiva, ker kaže v pravi luči vso italijansko mentaliteto v stališču Italije do Jugoslavije. List piše: "Med prebivalstvom, ki šteje skoroda enajst milijonov (do dva milijona je list kar požrl), je več kot tri milijone takih, ki niso Jugoslovani (non-Jugoslavs) in živijo na istem teritoriju. Taka je toraj vsa situacija. Imamo na eni strani tri milijone Srbov, ki so primorani, da se borijo in držijo svojo hegemonijo nad štiri milijoni Hrvatov in Slovencev. In če je tako med sorodnim prebivalstvom, se vsak lahko sam domisli o usodi drugih treh milijonov manjšine, ki odklanjajo vsako pomešanje z ostalimi jugoslovanskimi elementi." List govori o treh zonah v sedanji Jugoslaviji. Prva zona je srednjezemska in adrijanska, druga srednje-evropejska in tretja balkanska, Dalmacija in Crnagora tvorita prvo zono, druga vključuje staro Srbijo po berolinakem kongresu, tretja obsega dolino Vardarja, Piše, "da je zveza Dalmacije 2 Jugoslavijo proti-geografska in nehistorična; da je balkanska zona najmanj razvita v vsi državi; da Reka ni logični izlet Jugoslavije, temveč naravna luka za Ogrsko; da je Solun normalni izlet tretjine vsega jugoslovanskega teritorija, in da so druge zveze Jugoslavije po vodnih cestah Donave in Save." Značilno meni dalje: "Ako se stvar pregleda iz političnega stališča, dominirajo Slovenci in Hrvatje v srednje-evropejski zoni v Jugoslaviji; in ta prebivalstva (?) se upirajo centralizaciji od strani Srbije. Iz istega razloga se borijo Albanci na zapadu in Macedonci na vzhodu, da pridejo iz jugoslovanske države. Enako je z južnimi Macedonci, ki gravitirajo v Grčijo. Ker so razmere take (?), je pač le naravno, da sledijo Dalmatine! usodi Adrije, to se pravi — Italije." Slovence in Hrvate bi list toraj popolnoma odrinil od morja, pač pa dal Mažarom reko, dasi nimajo niti pedi morskega obrežja, in milostno privošči Srbom Solun in reke. Vse se more prigoditi, ako v Jugoslaviji ne bo več pameti, dasi je fašistovska fantazija zelo velika, ko govori kar o treh milijonih "non-Jugoslavs". Macedonci ne vedo, kam spadajo, dasi so Slovani, nekaj Albancev je samole poalbanjenih Srbov, in v Dalmaciji je nekaj laških "šijorov", pa so narastli kar na — milijone. Naj se spor žene do preloma in laška fantastična pšenica utegne še dozoreti. Bratski spori so že mnogokrat spravili Slovane pod tujčevo peto. Petek, 20. julija 1928. ŽENITOVANJE V TROITU. DE- Street, ter jima pustila zdravo i hčerko. Potem je šla dalje in 19. julija se je ustavila pri družini Anton in Mary Popek, št. Detroit, Mich. Prosim za mali prostorček v „„„„ „ nam priljubljenem listu Amer. '1213, Vine St"t in J1™a Pustl,a Slovenec, da sporočim nekoliko sin<*a Nato jo je o ženitovanju našega sina v De- veter zanesel na East k družim troitu, Mich., ki se je vršilo 5. ;fatnk m Ant°nija Hartney, julija. Ženin Anton Terlep, sin kate[e Je obdarovala * zalo Josepha in Ane Terlep, 1117 I^erkico. Vsem trem naše če- N. Broadway St., Joliet, 111.,!8 „ , . , nevesta Mary Strubelj, ' Zda> se nekai žalo*tnega. 'Nesreča je zadela Jožefa Versa j, 508 Division St., ki je bil »mlajši sin vdove Mary Veršaj. stanujoča v Detroit, Mich., sta se poročila v slovenski cerkvi sv. Janeza v Detroitu. Mladi par je . , . . . . poročil Rev. Bernard Ambro-111" 1U IJa v Jlltro ^ pruiel zdrav žič, župnik na slovenski fari. !od dfa ™ po za-ltr1k1u ]e fel k Ženitovanja so se udeležili že- j P^tku- Ko so ga klicali k ve- ninovi starši, bratje in sestre cerJ1', m °d "Jega n°bene" ter krstni boter ženina, Martin *lasu- vrata ™ po" Juričič st., in birmanska botra Izdajo v njegovo sobo, kjer so neveste, Anna Juričič. Novopo- i™51*2* mrfve|?a- Star Je ™ 20 ročenca sta si napravila krasen !let* ^nesla se J« vest, da ga dom, v katerem se je vršilo že- zadušil plin, kar pa ni bila nitovanje v krogu prijateljev i™a' Pokojni je spadal k in sosedov. Novoporočencema čustvu sv. Janeza Krstmka st želimo ljubo zdravje in božje-1143 K,SKJ' Po*reb se Je vrsl] i 14. julija ob 9. uri s peto sv. ga blagoslova. Mr. Martin in Ana Juričič sta si ogledala sosedno Kanado, obiskala sta mesto Windsor. — Imela pa sta smolo, kajti bila sta brez potnega lista. Mestne oblasti so jima napravile malo sitnosti in strahu, drugega pa nič. Prinesli so nekaj lepih spominkov domov. Jos. in Ana Terlep. -o- VESELE IN ŽALOSTNE VESTI IZ JOLIET A. Joliet, 111. Prosim, da natisnete nekaj veselih in žalostnih novic iz naše slovenske naselbine. Gospa Štorklja tudi v vročini nima pokoja in prav pridno obiskuje naše rojake. Njen punkeljček je vedno poln in je prav ljubez-njivo sprejeta povsod, kamor pride. Naj prvo se je oglasila pri mladi družini Joseph in Frances Butcher, 1229 Vine mašo ob obilni udeležbi. Po sv. maši so mu zapeli žalostinko, nakar se je sprevod pomikal proti pokopališču sv. Jožefa. Zapušča žalujočo mater, tri brate in štiri sestre. Počiva naj v miru in večna luč naj mu sveti! Poročevalec. -o- CERKVENI PIKNIK V ZELENI DOLINI. Sheboygan, Wis. Pikniki na prostem se vrstijo drug za drugim v naši lepi Zeleni dolini. Prirejajo jih društva, klubi in zveze, da je do-linca vedno obljudena in prav prijetno je tam. V skupinah se tam zbiramo in kramljamo ter prav prijetno zabavamo. A doba piknikov le prehitro mine in je treba hiteti, da kaj ne zamudimo. Zato pa smo se odločili za naš farni, to je glavni in največji piknik, da ga bomo priredili v nedeljo, 22. julija, »jem je stala ogromna množica Ta dan vabimo vse, kar leze ino gre, od blizu in daleč, da se nase prireditve udeležijo. Torej geslo za v nedeljo naj bo: "Vse, kar je zdravih udov in srbečih pet, naj $redo v nedeljo v Zeleno dolino." Potrudili se bomo, da bodo vsi udeleženci z najboljim in najboljše postrežem. Vea pribitek od tega piknika je namenjen v cerkveno blagajno. Glede na to apeliramo na cenjene rojake in rojakinje, kakor tudi brate Hrvate in druge številne prijatelje naše cerkve, da se piknika udeležijo. Vrzite vse pomisleke v Lake Michigan in se pripeljite v nedeljo v Zeleno dolino, kjer vas pričakuje, kliče in vabi Cerkveni odbor. KMEČKA PRAVDA. Slika iz dežele.—J. B. V lepi slovenski vasi, obdani z malimi hribčki, krog in krog vinogradi s sadnim drevjem v sredi, se ponosno dviga veliki stolp farne cerkve. Prav blizu stojijo velike hiše, vse s kamenja zidane. Premožen kmet Koruza je imel pet sinov in tri hčere, premoženje pa brez dolga ter se ni z nikomur rad prepiral. Imel pa je eno uro od vasi velik kos senožeti. Zraven je imel drugi kmet Vrtačnik precejšen del vinograda. Na vsak način je pa moral oče Vrtačnik, če je hotel z vozom v vinograd, čez senožet kmeta Koruze. In tako je družina Vrtačnik vozila že celih deset let po senožeti, ne da bi oče Koruza vedel za to. Kmetje so si nekakšno pravico osvajali s tem, če vozijo deset let čez njivo ali senožet, da imajo pravico do poti, ako jih nobeden med tem časom ne opozori. Ko je kmet Koruza videl na lastne oči, kako je pot čez njegovo senožet skoraj uglajena, je kmeta Vrtačnika resno posvaril, naj ne vozi več čez njegovo senožet. Pri Vrtačnikovih so bili vsi tega mnenja, da lahko vozijo čez senožet, kadar in kolikokrat se jim poljubi. Ker prvo in drugo svarilo ni nič zaleglo, je oče Koruza vložil tožbo in najel advokata, da ga zagovarja. A oče Vrtačnik, ko je zvedel za to, ni miroval, ampak skupaj je zbiral pričo za pričo, dokler ni končno imel dvanajst prič, ki so bile vse pripravljene pod prisego pričati, da vozijo Vrtačnikovi že več kot deset let čez senožet. Bližal se je dan obravnave, vse je napeto čakalo, kdo bo pravdo zgubil. Vaščani so nalašč čakali, da so vse opravke tisti dan v trgu opravili z eno potjo. Ker niso bile pravde v tistih" časih tako pogoste, so ljudje vreli od vseh strani v trg. Bile so polne gostilne ljudi obojih strank — bili sta dve stranki. A tretja je bila že blizu, ki sploh ni bila za nobeno pravdo, ampak za domačo spravo ali poravnavo. Gostilničarji so ob takih dneh služili lepe kronce in še veseli so bili, da se kmetje tožijo. Bližal se je čas konca obrav- radovednežev, in glej, ravno sedaj se vsujejo iz sodnije obe stranki s pričami vred zelo potrtih obrazov. Se predno so prišli iz dvorane, se je izvedelo za rezultat obravnave. Zgubil je oče Koruza, čeprav je senožet bila njegova last. — Prisegel je, da ne jenja, tudi če zapoje boben pred hišo. Takoj drugi dan se odpravi v mesto in vloži tožbo na višjem sodišču, a za potek druge obravnave se ljudje niso tako zanimali, ker je bilo mesto preveč daleč. Kaj mislite, kdo je zgubil vdrugič? Ravno tisti, kot prvič. Ker kmetje navadno nimajo veliko denarja ne doma in tudi ne na bankah, — imajo povečini v posestvu in pri živini. Pa je šlo par debelih volov iz hleva v ta namen, a tudi par gozdov je bilo že naprodaj. Zadnja obravnava se je vršila — na Dunaju in tudi od tam so šli vsi poparjeni, ker ni nobeden dobil tožbe. Sedaj se jima odpro oči, v kakšno velikansko blato sta zagazila po svoji trdovratno-5ti. Sedaj sta videla, da sta zapravila vsak polovico svojega premoženja in da je šlo v žrelo advokatov vse, kar sta s trudom dolgih let pridobila z žu-ljavimi rokami. Cela vas se je pretresla v grozi, ko je slišala, koliko sta moža zapravila in zapravdala v tako kratkem času. Pozneje sla si moža prijateljsko stisnila roko in ne dolgo po tem dogodku, se je vrši la pri kmetu Koruzi ženitna svatba. Šestindvajsetletni sin očeta Koruze je poročil dvajsetletno hčerko očeta Vrtačnika. Ljudje so pozabili na pravdo in mir je spet legel na vas kot prej. Od tistega časa ni bilo v vasi petdeset let nobene velike in ne male pravde. na razpolago, si je znal hitro v Metohiji razširiti svojo malo dobrovoljsko posest. Znal si je pridobiti posestva Turkov, ki so se izseljevali iz Metohije. Za usluge, ki jih je napravil radikalom, je dobil od njih mnoge koncesije, med drugimi tudi eksploatacijo ogromnih gozdnih kompleksov v Metohiji. V posesti Puniše Račiča se nahajajo tudi gozdovi ma-nastirja Dečana, ki so jih temu samostanu darovali srbski kralji še pred bitko na Kosovem. Vsi poskusi, da bi se ti gozdovi rešili in vrnili samostanu, enemu zmed najlepših ostankov stare kulture na jugu, so ostali zaman. Puniša Račič, ki je bil v zelo tesnih zvezah s Pašičem, je bil vedno močnejši in gozdovi so ostali v njegovih rokah. Podpiran na ta način od radikalov, je Račič v kratkem času postal zelo bogat član radikalske stranke in je najbogatejši človek v vsej Metohiji. Čim je obogatel, so se pričele njegove ambicije gibati v drugi smeri. Račič je pred par leti pričel živahno delati na to, da bi postal narodni poslanec. Kandidiral je večkrat v Metohiji, vendar pa je propadel kljub svojemu bogastvu in zvezam, ki jih je imel Pri zadnjih volitvah je bil izvoljen na listi pašičevcev ter je postal član radikalnega poslanskega kluba, toda zaradi osebnih koristi je kmalu po volitvah postal pristaš Velie Vukičeviča. Iz delovanja Puniše Račiča kot narodnega poslanca se more jasno videti njegova vrednost Le človek kakor Račič. ki mu ni bilo ničesar svetega, je bil tudi sposoben za zločin, kakršnega je izvršil. KDO JE PUNIŠA RAČIČ. Puniša Račič je poslanec,radikalne stranke, star 40 let, Črnogorec iz plemena Vasoje-vičev, rodom iz okolice Andri-jevice v črni gori. Pred turško vojno je Račič v 22. letu starosti dovršil VI. razred gimnazije. Od leta 1911. pa do svetovne vojne je bil četnik-komita. Med svetovno vojno je bil ena glavnih prič v znanem solunskem procesu Po vojni je kot dobrovoljec dobil nekaj zemlje v Metohiji, v okolici Peči. Odrastel je v kraju, kjer svoje-časno ni pomenilo ničesar ubiti človeka. Pri svoji mali izobrazbi je vedno poznal samo svoje osebne interese, ki jih je takoj pričel zadovoljevati s pomočjo radikalske stranke. Preračunano je po vojni vstopil v vsa velesrbska nacionalistična udruženja, ki so jih radikali osnovali za časa Nikole Pašiča, izrabljajoč jih za svoje strankarske namene V teh pokretih je bil Puniša Račič vedno prvi. Po njegovi iniciativi je bilo tudi osnovano "lT-druženje četnikov Petar Mr-konjič". |!JS Poslužujoč se raznih sred-nave. Pred sodnijskim poslop- štev, ki jih je imel kot radikal UMOR ZA ŠALO. Pred hišo kmeta Koettla v Moeslu pri Welsu je sedela p>. blagoslovu njegova celokuprM služinčad in zbijala dovtipo. Koettlov sin si je vzel na piko deklo Terezijo Ilagerjevo. n kateri je bilo znano, da s strelnega orožja grozno boji. Slučajno je šel mimo neki lovec in tega je naprosil, naj mu posodi puško, če4 rja bi dek!<> rad "ozdravil neumnega strahu." Čim je puško .dobil, i-Hagerjeva zbežala v svojo sobo in jo zaklenila od znotraj, "dovtipnež" pa ji je sledil in zagrozil, da vlomi vrata, č-mu sama ne odpre. Lovcu se zdela šala preneumna in m i je puško vzel; Koettl pa jo stopil v sobo svojega deda in si sposodil njegovo lovsko pinko. S to se je vrnil k Ilagcrjc-vi, razbil vrata in jo nameril na revo, ki je hotela v svojem strahu skočiti skozi okno. Tedaj se je puška sprožila, dekla je padla na tla. Obraz ji je bil grozno razmesarjen. Ko je videl Koettle, kaj je napravil, je zbežal, Ilagerjevo pa so odpeljali smrtno ranjeno v h< nišnico. Dvoumno. "Kaj misliš o vremenu?" "Neznosno." "Kako pa kaj gospa soproga?" "Ravno tako." * PODLISTEK * I — Modri mož, pomagaj mu in dam ti po granitnih stopnicah na dvorišče svetišča, svoj dijamant in prstan! On te tudi popla- katerega iz enega granitnega kamna izse- ča, če odpre žalostne oči, ker je bogat, nje- kana vrata se temno smejejo času ... V gova duša pa je še bolj bogata . . . ospredju se reži kamenit nestvor, krog nje- Stefan Lazar: TITANA. Roman, — Sin Kwannona, ti si moja duša ... in ako umrješ tudi jaz umrjem. Reci, le besedo reci, ubogi moj ljubljenec! (. . . Cepetanje se sliši, prihaja pohod v maskah, pred njim pleše mišičasta, pleča-sta postava pod strašno masko lisičje-gla-vega boga riža ... za celo glavo se dviga nad množico . . . Ko da je Overton v japonski narodni obleki — in bi za masko skriva! zaničljivi obraz, da bi ga nikdo ne spoznal . . . Primite ga i Tam gre morilec Nagasaka , . . Toda lisičje-glavi bog riža se razkadi v rokah množice .*. . bila je le šala . . . hahaha . . .) (. . . Glu. glu, glu! . . . doni meterska steklena trobenta, nad množico se dvigajo kipi bogov, pot v svetlobi zavije in oči go-drnjajočih malikov strahotno zro v sveto noč. Dra—dra—drasta . . . vzklika množica, ki roma k svetišču. Skakajoče želve, okno svetišča se čarobno svetlika, vsakdo se veseli, samo on, Mutsuhito Dsain, je zapuščen in sam reva . . .) — O, gorje mi! Od mojega diha odpade tudi črešnjev cvet . . . Reši ga, modri mož, reši mojega ubogega ljubljenca! — Ne moti me, dekle, VBe storim, le ne jokaj in ne moti. (Orjaška drevesa, svete kriptomerije razprostirajo temne veje v svetlo noč, na velikem grmičevju praprota sč trese dežna kapljica . . . solza trpečih je to . . . Pred cvetličnimi čajarnami gre množica mimo, z vejicami maha, o sreči kriči, tako prodre ga se suče svet sanj, svetišče je odprto, v zlatem žarku se svetlika, duhovniki nepremično sedijo na svojih ločenih prostorih... in ljudstvo ae vsiplje, le njega ne pusti prvi duhovnik noter: Proč! Zataji! si bogove o-četov, prokletstvo tisočrokega Kwannona je nad teboj!) — Ne jokaj, dekle, mladi gospodar prenese napad . .. (Glu ... glu ... glu .. . Trombe utihne* jo, okno svetišča postane polagoma temno, strašne glave malikov se že komaj vidijo. Na prostem polju hodi in ga obdaja od vseh strani mir, le majhen pes reži za njim. Hm! On nikdar ni imel psa, toda, ta mali, beli psiček ne gre od njega! Kako zvest mu je! Nikdar ga ni božal in vendar ga tako hvaležno gleda . . . Toda niniuini!) — Dekle, moli! Tu je odločilni moment... (. . . Izmed grmičevja pridejo divji psi in bližajoč se brusijo zobe, da bi ga raztrgali .. . Trije strašni krvoločni psi . . . Van, van — cvili beli psiček, po robu se jim postavi hi brani gospodarja . . . Veliki bog! Napadejo ga in ga mrcvarijo, srce mu iztrgajo, toda psiček . . . mali psiček ga ne pusti.. . Gorje ! Krvoločni psi imajo človeške glave. Overton! . . . Alice! ... g. Češplja! — in raztrgajo tudi malega psa . . . uboga Zvonček . . . Jaz, jaz, jaz! . . .) — Verujem v te in se ti molim, o kralj mogočnosti! Stori me za najsrečnejšo ženo na zemlji: ozdravi mojega ubogega ljubljenca! Verujem v tvojo svetlobo, ki preplavi vst> zemljo in vlije svetlobo v naše srce in nas um, da bi nas vse zveličal ! . . . Mutsuhito Dsafrt je tvoj sin ... ozdravi ga! (V svetli, svežt vodi plava truma rude-čih rib, na sivih kamenih otočkih spijo drobne želve, na cvetovih vodnih rastlin leta plav kačji pastir . . . Halo! Solnce vstaja . . . Mutsuhito Dsain, zbudi se! Veliko delo te čaka . . .) Odfcrl je mrzlične oč!.,. — Živi — je šepetala Zvonček. Bolniku se je vrnila zavest. — Kje je fulminoid? Dekle je s sklenjenimi rokami, nemo klečalo poleg njega. — Sanjalo se ti je, ljubi — se mu je tiho smehljala. Mutsuhito Dsain je zaprl trudne oči, usta je zaprl in izpod trepalnic se je prikazala solza, ko kaka svetla marjetica . . . XX. Cvetlične vaze je postavila krog velikega, pozlačenega Budovega kipa, ki je pre-stoloval na oltarju v steni v sredi lotusove-ga cveta. Roke je sklenila in se je vrgla na čelo pod večno lučjo, ki je s pospanim mig-Ijanjem čuvala v noči, polni cvrčkovega petja. — Klicem te, o Ama—Teras—Orni--Kami, ki si kralj veličanstva! V sedmih nebesih sediš, nagni se z ušesom iz solčnega doma in usftiH mojo prošnjo . . . Duh cvetlic je sladko lebdel krog oltarja. Pelek, 20. Julija 1928. AMERIKANSKl SLOVENEC 0000»a00000<<><><>0<>000000000<)0<>00<>000 >000000000000000 Družba >ooooooooooooooo< sv. Družine oooooooooooooooo o WHBW o>ooooooooooooooo< 8 (THE HOLY FAMILY SOCIETY) V8TANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1814. Sedež: Joliet, 111. Nsi« geslo: "Vk za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, III. I. podpredsednik: Filip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111. II. podpredsednik: Mary Kremesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime Street, Joliet, 111. Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, I1L Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur. 123 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1941 W. 22nd St., Chicago, 1U. Jakob Štrukel. 1199 N. Broadway, Joliet, 111. John Gerčar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, lil. POROTNI ODBOR; Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., La Salle, III. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., SharpbruR, Pa. Joseph Wolf, 508 Lime Str., Joliet, 111. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovencc", 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L -o- Do dne 1. ian. 1928 je D. S. D. izplačala svojim clnnom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $53,779.83. Zavaruje se lahko za S250.00, $500.00 ali $1000.03. Od 10. do 40 leta se lahko zavaruje za $1000 00. Od 40. do 45. za $500.00. Od 45. da 55. lela sc zavaruje le za $250.00. ROJAKI, PRISTOPAJTE IC DRUŽBI SV. DRUŽINE! Širom Jugosi*v$e. OOOOO OOOOOOO OOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOO DRUŠTVENE VESTI IN NAZNANILA. IZ URADA DRUŠTVA SVETE CECILIJE ŠT. 12 D.S.D. Joliet, H!. Naše društvo jc imelo sejo dne 8. juliju. Moram tudi poročati, da smo na tej seji sprejele pet novih članic, kar zgleda lepo za napredek našega društva. In na tej seji smo sklenile, da bo prihodnja seja dne i), avgusta, to je drugi četrtek v mesecu ol> pol osmi uri zvečer, tako tudi meseca septembra in oktobra. I pa in, da bo vsaka članica pripeljala še po eno novo na našo sejo drugi mesec. S sosesterskim pozdravom, Rose Bahor, tajnica, S0<> N. Broadway St. IZ URADA DRUŠTVA SV. IVANA KRST., ST. 13 D.S.D. Chicago, III. Vsi člani našega društva ste vabljeni, da se polnoštevilno udeležite prihodnje seje dne 22. julija. Na seji bo več važ- koj na prvi seji iste plača, ne pa čakati pol leta, kar se jc že zgodilo. Nekateri pozabijo že na to, potem pa se jezijo in mislijo, da dam jaz listi denar v žep. Ne pozabite, da če ste bolni, imate le vi koristi od tega, če sproti vse plačujete. Torej držite se pravega reda po pravilih. Z bratskimi pozdravi, Steve Foy.3, tajnik. -o-- EZOPGVI POJMI ŽENI. O DOBRI Nekega dne se je modrijan Ksant udeležil razkošne pojedine. Hotel je poslati nekaj Smrtna nesreča v Zagrebu. V nedeljo 24. junija ob poi 8 zjutraj se je pripetila v Zagrebu na Tuškancu velika avtomobilska nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Matija Arnušek, šofer mlekarne "Samopomoči" je vozil mleko za buffet "Tivoli" na Tuškancu. Po končanem delu ga je prosil neki stražnik, da ga z avtom prepelje, ker ni mogel iti po sveži smoli, s katerim je bila cesta polita. Šofer je stražniku ustregel. Cesta pa je bila tako spolzka, da avto ni mogel naravnost voziti in se je nagnil v jarek, tako da jc šofer padel z glavo pod kola avta, ki mu jo je popolnoma zmečkal. Prepe- ' l.iaII so ga v bolnico, kjer je že po 10 minutah umrl. Arnušek je bil 2S let star. Zapustil je troje majhnih otrok. Umrli so v Ljubljani v času od 21. do 25. m. m.: Vinko Trost, knjigovodja, Lepi pot 15. V bolnici so umrli: Angela Kogovšek, pletilja, 27 let, Slape 1; Franc Rupnik, delavec, 23 let, Žiberše 68; Marija Sare, delavka, Cesta na loko 15; Josip Pavlin, mizarski pomočnik, 52 let, Gorje pri Bledu: Uršula Živoder, posestni-kova žena, Gorenja Pirešica 33. -o- Strašna toča na Pohorju. V pondcljek, 25. junija popoldne je v Št. Lovrencu na Pohorju zadivjal vihar in je vso širno okolico pobelila debela toča. Škoda je velikanska. Ljudstvo je v težkih skrbeh. Krajevna organizacija SLS je brzojavila po poslanca, da si ogleda škodo. Oblastni poslanec Sagaj je šel takoj v Št. Lovrenc. -o- Nezgoda. V ponedeljek, 25. »junija o-fpoldne se je na tračnicah na železniškem prelazu v Tivoliju v Ljubljani spodtaknila Marija Pleško in se udarila s če- ptujskega mostu. V trenutku, ko je dosegel most, sta bila pri njem že dva dijaka s čolnom. ki je tedaj prodrla veliko italijansko oklopnico "Affondato- re" in jo pogreznila na morsko dno. Nesrečna ljubezen Komaj je bil Pak v čolnu* se je ,je že marsikoga spravila v onesvestil radi napora in stra- (obup. V torek, 26. junija, po-hu. Dijaka rešilca so pozdrav- noči ob pol 12. je pritekel na policijsko stražnico Josip Med- ljali gledalci nesreče na obeh straneh nevarne Drave. -o-- ved iz Gaberja in prijavil, da se je nekdo v njegovi hiši zastrupil. Stražniki so hiteli v sta Vlom v zidanico stolnega ka- pitlja* jnovanje in našli na postelji ne- Mariborski stolni kapitelj zavestnega slikarskega pomoč- ima blizu Zavrča na hribčkih tik hrvaške meje vinograd in večjo, dobro opremljeno zidanico. V to zidanico so ponoči nika R. Dali so mu piti mleka, nakar je začel bruhati. V bolnici, kamor so ga prepeljali, so mu izpraznili želodec, tako da vdrli neznani vlomilca ter jo je sedaj R. izven nevarnosti. Iz temeljito izropali. -o— Smrtna nesreča. V Paki pri Vitanju je padla z gospodarskega poslopja 4 m globoko posestnica Neža Skok. Pri padcu si je pretresla možgane in je umrla dve uri po nesreči. -o- Nesreča. Delavec pri Josipu Cerarju na Sv. Petra cesti v Ljubljani Avgust Zupančič je popravljal podstrešje šupe. V neprevidnosti je stopil na neko desko, ki se je prevagala in Zupančič je padel kake 4 metre globoko in pri padcu dobil hude notranje poškodbe. Prepeljali so z rešilnim avtom v bolnišnico. --o- Z britvijo si je prerezal vrat. dobrih jedi tudi svoji ženi, tla t l lom ob tračnice. Dobila je znat- ... , -1 . , ne poškodbe na obrazu ga ne bi, ko se bo vrnil domov. pretrdo sprejela. Zato ie pc-j klal Ezopa domov s skledo naj-! | boljših jedi in rekel: "Nosi to ! moji dobri prijateljici!" — j Ezop je šel domov in postavil i skledo — pred psičko svojega gospoda. Ko se je Ksant vrnil, i i vestno so jo prepeljali z ! nim avtom v bolnico. -o- \Te žare Sil- nih stvari na dnevnem redu — . . . . - i « i i ,•: ' , ,. i je takoj vprašal ženo, kako .11 kakni polletno finančno poro- .„ bila všeč nj a pofi)jatev. ulo m poročilo zadnjega t>.k-| ^ pa nJ q nl8emcr njč vtde. . Ezop je moral priti na od- nika. Obenem pa tudi prosim vse tiste člane, kateri še niste plačali tiketov od veselice, da to zdaj storite. Akoravno ne rad, pa moram . e vedno nekatere člane opominjati, ker so vsi k dar počasni za plačevanje asesmentov. Da moram to storiti, sle si sami krivi govor. Rekel je: "Ali mi nisi rekel, o gospod, naj neseni jedi tvoji dobri prijateljici? To pa vendar ni tvoja žena, ki ti vsak dan grozi z ločitvijo, marveč ta dobra psička, ki vse potrpežljivo prenaša in se celo, če si jo Inl I lu ^ "in., i^unu iuiiii i>. i i • j • i i . .. . , , v bil pretepel, vrne in ti, laska-Namesto. da bi redno plačevali . „ , .„ ioc se, lize roko! vsaki mesec, pa čakate tri do štiri mesece, ko se že veliko nabere, kar tudi meni da veliko več dela. Zapomnite si, če hočete biti zavarovani, morate redno plačevati. Kar se tiketov tiče, je ravno tako. Vsak naj ta- RODAM RAT")I ODHODA v Ev-rmi'> p" 1 • »i»jc tH stanovanja i"> štiri s- '>c. t fiia nizka. Hli/.u ^ov. cnr-1:ve tri -?Jn«1 St. i;i Rol v Str. Chi-ca^". 111. Vprašajte pri Mitchel. J054 \\. Jitirl Str. Ogromen tulenj ujet. V neki votlini na obali otoka Biševa so ujeli ogromnega j tulnja, ki mu pravijo v onih krajih "morska medvedica". Riba je dolga 2.80 m in težka 300 kg. Je to'zelo redek slučaj, da pride tako velika liba v Jadransko morje. --o- Komaj ce je rešil smrti v Dravi. V nedeljo, 24. junija je bila huda vročina. V Ptuju je hitelo vse v Dravo. Med kopalci je bil tudi 191etni pekovski vajenec Pak. Dasi ne zna plavati, <-e jc vendar upal dalje proč od kopališčne ograje j>roti sredini Drave. Valovi Drave so ga zagrabili, začel se je potapljali i.er klicati na pomoč. Z zadnjimi silami se mu je posrečilo, da je njen mož že dalj časa zakle njen v svoji sobi in da je čuti i? nje čudno hropenje. Poklicala ie svojega soseda Antona Gu-ština, ki je vdrl vrata. Na postelji v sobi je ležal 531etni Franc Trtnik ves krvav, z globoko rano na vratu, kraj njega je ležala okrvavljena britev, r katero si je prerezal vrat; leseni pljuvalnik na tleh je bil poln krvi. Hitro so o samoumoru obvestili rešilno postajo, ki je Trtnika z avtom prepeljala v bolnišnico. Tu so mu takoj u-stavili kri in ga obvezali. K sreči Trtnikova rana ni nevarna in je upati, da ga bodo še rešili. Trtnik je živčno bolan in je hotel izvršiti samoumor najbrže ' duševni depresiji. -o- Sobojevnik v pomorski bitki pri Visu kmet Stjepan Vranica je umrl te dni v Zlarinu pri Splitu, 94 let star. Kot mornar je služil na križarici "Ferdinand Max". pil je večjo količino morfija. Iz pisem, ki jih je napisal, je razvidno, da je bil mož-vdovec nesrečno zaljubljen. Josip Kozak umrl. Globoko je v petek, dne 22. m. m. pretresla vse ljubljanske meščane žalostna vest, da nas je zapustil, preselivši se v večnost, naš obče spoštovani- in ljubljeni someščan g. Josip Kozak, posestnik in gostilničar na Poljanski cesti. Pokojni je bil mož poštenjak, stara ljubljanska korenina, značaj, vlit kakor iz železa, ki je vedno hodil ravno pot po svoji vesti in bil čist kot zlato po svojem odkritosrčnem prepričanju in neomadeževanem življenju. — Gostje so radi zahajali v njegovo gostilno "K Štrajzelnu", ki je bila vedno ena prvih v Ljubljani po svojem izbornem slovesu in kjer so se ob prijetnem in prijaznem pogovoru reševala narsikatera vprašanja ter porabljale mnoge težave življenja, nad vsem pa je bdelo očetovsko dobro in strogo oko gospodarjevo, ki ni trpelo nobenega resnega nesoglasja. Kot svoječasni član najvažnejših mestnih odborov in Mesarske zadruge, je rajni jako veliko storil za napredek ljubljanskega mesta, svojega stanu in dobre aprovizacije, in bil tudi pozneje najboljši svetovalec v vseh praktičnih zadevah mestnega gospodarstva, za katere je imel bistro oko, nepristranski pogled in izreden smisel za skupne interese, kar mu je pridobilo neomejeno spoštovanje. -o- Šestnajstletno dekle obsojeno obtoŽenka trdila, sta jo svakinja in njen mož Pavle preganjala in podila iz rodne hiše, zbog česar je sklenila, da se bo maščevala nad njo. Ko je svakinja prala ob potoku, jo je s sekiro večkrat udarila po glavi ter potem njeno -truplo vrgla v potok, obenem pa tudi njenega otroka, ki se je igral v bližini, vrgla v potok, kjer je utonil. Sodišče je obtoženko glede na njeno slabo vzgojo in mladoletnost obsodilo samo na deset let ječe. -o- Vlak povozil vojaka. Na železniški progi med Sis-kom in Capragom je povozil brzovlak vojaka Vitomira Di-mitrijeviča> ki je hodil po železniškem tiru. Nesrečnež se je ponesrečil po lastni neprevidnosti in ostal na mestu mrtev. Kamen mesto cehe. V gostilno pri Jelenu na Kralja Petra cesti v Celju je stopil neznan moški in si naročil kosilo ter popil dve četrtin-ki vina. S seboj je nosil majhen zavojček. Naenkrat je mož tako napravil, kot da mora nekam. In tako je tudi razumela natakarica Marica Šmon, ker je neznanec pustil zavojček na mizi. Ko ga vendar dolgo ni )ilo nazaj, je šla pogledat za njim, pa neznanec jo je bil že popihal. Odprla je zavojček in našla v njem navaden kamen s ceste. -o- Grozen vihar s točo pri Svetem Lovrencu na Pohorju. V pondeljek, dne 25. junija ob dveh popoldne je razsajal po župniji St. Lovrenc na Pohorju silovit vihar s točo. Vihar je odkrival strehe, lomil drevje, toča je pobila poljske pridelke. Posestniku Kušarju je popolnoma razkrilo streho in Josipu Novaku je pogorel hlev. -o- Se nista mogla razumeti. Kupec — "So ta jajca sveža?" Trgovec — "Jaz vendar ne bom rekel, da niso." Kupec — "Saj vas tudi nisem vprašal, če niso." * * * Rešena uganka. Mačka je šla po stopnicah gori s štirimi nogami, doli pa z osmimi. Kaj je to? Doli je nesla miš v gobcu. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! na 10 let ječe. Pred sodnim stolom v Ogu-iinu je sedela na zatožni klopi 161etna Mara Beničeva. ki je dne 16. aprila letos umorila ženo svojega brata in njenega dveletnega otroka. Kakor je VICICH & MUHA 1842 W. 22nd Str., Chicago, 111. Phone Canal 0384 NA PRODAJ, novo 2 narUtr, p^slop j«>. 5-5 si»!». furnacc lit.. lo«a 35>:125;i malo vsoto takoj. o4a!o na obroke. M. Siinuml/.a. (>459 Archer Ave. — Plione Prospect 7035. M HI The Will County . National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne de* neme vloge, ter poiilja denar na vse dele rzeta. Kapital in preostanek $300,000.00. WILSON, pr*d»ed. II Furniture — Upholstering & Repairing. (Tapeciranje) Rojakom se uljudno priporočava pri nakupu pohištva, vse kar se rabi za dom. — O A 25 do 50 odstotkov prihranite. — Parlor suit napravimo po naročilu. — Popravljamo vse v to stroko spadajoča dela. Pridite ali pokličite, pridemo na dom—Odprto do 10. zvečer. »A OOSPC^O jOLSETO so prcpričatsc, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najceneji« MESO IN GROCERIJO V zalogi imam vedno vsake vrste ^V sveže ali suho prekajeno meso ter r^^Ij^ vse predmete, ki spadajo v raesar- | " sko in grocerijsko obit. JOHN N. PASDERTZ JOLIET, ILL. COR. CENTER ft HUTCHINS STS- Chicago Telefon 2917. i■ m »hi^M m— 1 ' ■' « Phones: 2575 in 2743. Anton Nemanich & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIBTU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. Na razpolago noc in dan. — Najboljši avtomobili u pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 10« — N. CHICAGO, ST. JOLIET, ILL. SLOVENCI V JOLIETU IN OKOLICI POZOR! Nove kise jj£ NOV6 IttSfi Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom sc priporočamo, kadar potrebujejo stavbinskega kontrak-torja, bodisi za hiše ali kaka druga poslopja. Preskrbimo načrte in vse, kar je potrebno za zgraditev vašega doma. Delo jamčimo. Gradimo nove modeme hiše, kakorsnokoli želite in si je izberete. — Ako nameravate zidati in postaviti si novo hišo,, ali pa staro prenoviti, pokličite nas in vprašajte nas za ceno in nasvet. Se javnosti priporočamo! Nbfhew Gregory & Bros. 1222 BROADWAY STREET JOLIET, ILL. Telephone: 3343 V a b i 1 © — NA — IZLET ali PIKNIK katerega priredi v nedeljo, 22. julija 1928 Dr. sv. Jurija* Štev. 960, Reda Kat. Borštnarjev NA FARMI ČC. OO. FRANČIŠKANOV V LEMONT, ILLINOIS. Dopoldne ob 10. uri (stari čas) bo sv. maša na prostem, po sv. maši prosta zabava na farmi. Cenjena katoliška društva in občinstvo * Chicagii ter okolici se tem potom uljudno vabi na našo prireditev. Trucki bodo šli od cerkve sv. Štefana ob pol 0. liri zjutraj. Vožnja v Lemont in nazaj s truekom stane 75c za osebo, za otroke 2-"i centov. Društvo sv. Jurija bo skrbelo ta dan vse kar mogoče za dobro postrežbo. Vsakdo bo zadovoljen, nikogar naj ne manjka. Vsi dobrodošli. ODBOR. RAZPRODAJA KNJIG po znižani ceni. Skupina devetih knjig za 1.) ZABAVNIK. Zbirka družabnih iger, "trikov" in 4fčrnih umetnosti", s katerimi se lahko ure in ure zabava cclo družbo. Cena......................65c 2.) 3.) 4.) NA NEGOTOVIH POTIH. Mična in zanimiva povest iz ameriškega življenja. Cena............30c SADJE V GOSPODINJSTVU. Totik in navodila gospodinjam, kako sc da navadno sadje, surovo ali kuhano, pripraviti v okusna jedila. — Cena ................................................................75c Za kr&čanski socijalizetn. Edino socijalizem bo rešil človeško družbo propada. A ne svobodomiselni socijalizem, ampak socijalizem na krščanski podlagi. Ta knjiga vam nudi jasen pogled v njega bistvo. Cena................................50c PET KNJIG GORJŠKE MOHORJEVE DRUŽBE ZA L. 1928. Izmed teh ste dve povestni knjigi dve poučni in en koledar. Cena ............$1.10 SKUPAJ....................$3.30 Ako naročite skupaj vseh navedenih devet knjig naravnost iz nase knjigarne in pošljete denar naprej, jih dobite za znižano ceno $2.00 Knjigarna Amerikanski Slovenec }) 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGOflLL. 3UREMRAN9KI 8COVEHEC Petek, 20. julija 1928. Džungla — ROMAN IZ AFRIŠKIH PRAGOZDOV. — Angleški »pital C. R. Burroughs. — Prevedel Paul us Kolika izprememba, pa v tako kratkem času! In vendar, — vkljub vsej veliki izpre-membi o isti dobrosrčni, plemeniti obraz, iste rjave, velike, poštene oči, kakor nekdaj v daljni džungli —! In niti pariška modna o-bleka ni moffla zatajiti izredno krepke rasti, mogočnih mišic in silnih moči —! "Škoda lepega mladega junaka!" si .ie mislila, pa pravzaprav sama ni vedela, zakaj bi ga naj škoda bilo —. Hipoma se je spomnila doma. Canler jo čaka —! Danes se z niim odpelje __! Kot da se ie zbudila iz prijetnih ljubkih sanj, tako se ji je zdelo. Kako srečna je bila teh par trenutkov, kar je govorila s Trzanom! Kakor tistikrat, ko sta sedela na trati v samotnem, tihem pragozdu, si gledala v oči in se smejala —. Pa sanje so minile. Kruta, odurna resnica se je oglasila —. Domov mora —. Mora —! Za trenutek jo je obšla blazna misel. Pobegnila bi s Trzanom —. O — dobro ie čutila, po kaj ie prišel! Katero mlado dekle bi tega ne čutilo? Dovolj ie brala v njegovih odkritosrčnih očeh, da je vedela, kako jo ljubi —. ln tudi njo je vleklo k njemu. Izročila bi se njegovim krepkim rokam. Močen ie. samega leva se ne boji, pomagati si t udi zna —. Z njim bi šla —. Pa zavrgla ie misel prav tako naglo kakor ji je prišla. Canler ju je dala besedo —! Zaradi očeta! Obraz se ji je zatemnil, oko ji je ugasnilo, ie še malo prej žarelo od veselja, na ustnicah ji je zamrl ljubki smehljaj, ki ji je silil nanje, sama ni vedela kako. Plaho je vstali in dejala otožno: "Domov moram, gospod Trzan! Dolžnost kliče! — Saj me pospremite, kajne?" Trzan jo je začuden gledal. Zdelo se mu je, kot da je temen oblak zagrnil toplo, žarko solnce. "Domov —? Ali ste daleč doma?" •Dobre pol ure —. Ali niste prišli mimo farme ?" "Ne!" "Čudno! — Kako ste me vobče našli tu sredi samotnega gozda?" Počasi sta stopala po stezi proti farmi. "Arnot mi ie v Parizu povedal, da stanujete sedaj v Wisconsinu. Pa že med potom sem zvedel, da je to velika dežela in da si moram poskrbeti natančnejši naslov, če vas hočem najti. Sel sem torej v Baltimoro in popraševal. Sinoči sem prišel iz Baltimore z vlakom. V mestu sem poizvedoval za vami. Davi sem vzel avto ter se odpeljal. Pa vozač sam 111 vedel za farmo. Čisto drugam me je zapeljal. Odslovil sr ga ter šel peš dalje. Končno mi je nekt larmar onstran gozda pokazal pot in dejal, da po njej pridem naravnost k vam." "Pa kako da vas nisem slišala —! Ves čas ste me menda že opazovali tam na klopici!" je dejala in zardela. "Ne pozabite, gospodična, da sem mladost preživel v divji džungli! Še preden sem vas Videl, sem vedel, da je nekdo tu. Previdno sem se bližal. Da sem se zelo razveselil, ko sem vas spoznal, to si lahko mislite, Ine! Pa tudi začudil sem se —!" "Začudil — ? Zakaj?" "V Baltimori so mi pravili, da se danes odpeljete. Neki Canler da vas snubi in da bo vkratkem poroka. Lahko si mislite, kako sem hitel! — Pa vas najdem tule sredi gozda! Ali ni to čudno —! Pa menda ni res da bi se možili —?" "Res je!" je dejala otožno. "Pa bežite z doma in — jočete! Torej ne ljubite Canlerja?" "Ne!" "Pa kako morete vzeti človeka, ki ga ne ljubite?" "Oče so mu dolžni." "Torej je le res. kar je zvedel Arnot!" je pomislil Trzan. Na glas pa je dejal: "Tisto posojilo, kajne, ki so ga oče najeli, da po šli iskat zaklad?" "Da. — Odkod pa veste vi o kakem posojilu?" "Arnot mi je pravil. Tudi to vem, da ste zaklad res našli, da pa so vam ga uporniki vzeli ter zakopali na obrežju, in da je nato neznano kam izginil. — Povejte, Ine", je nadaljeval po kratkem molku in obstal, "recimo da se je zaklad našel in bi Canler j a izplačali, — ali bi bili potem prosti?" Ine ga je pogledala. Kako je govoril —! Prav kot bi imel zaklad že kar v žepu ! Žalostno je odmajala. "Obljubila sem mu zakon. In taka obljuba je pri nas obvezna!" "Pa recimo da ga vprašate in da vam vrne besedo, — ali bi potem bili prosti?" j "Potem bi bila prosta. Pa besede mi nikdar ne bo dal nazaj, ker — ker me hoče imeti!" | Žalostno je povesila glavo in spet sta sto- | pila. Oba sta molčala. In nato je Trzan dejal počasi: "Kaj pa če bi ga recimo vprašal — jaz?" "Ne verjamem da bi ugodil tujcu, — tem-manj ker bi takoj uganil, čemu ga vprašate!" "Trzanu se še Kršak ni mogel ustavljati!" je povedal. Njegov glas je bil ves izpremenjen in Tne ga je pogledala. Pa prestrašila se je —. Dobrodušnost je izginila iz njegovega lica, njegove prej mirne in prijazne oči so sršale bliske, njegov zagoreli obraz je zatemnei šo huje in neznana divjost je gledala iz njega. Streslo jo je, s strahom je zrla na svojega spremljevalca. Vedela je, kaj je hotel reči—. Grozil je Canlerju, — on, ki je leva in gorilo napadel z golimi rokami —! (Dalje.) "Najboljše delo za manj denarja »f Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo bo tako malenkostni, da bi ne anreli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odla-Sajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi. C. V. McKinley, D. D. S. naslednik Burrows zobozdravnika D* Arcy poslopje, 2. nadstropje -t- itv. sobe 204 Phone: 4854 CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL. Preiskava in ocena i j BREZPLAČNO \ i i enaka postrežnica i < < Odprto i od B. 1 zjutraj del < zvečer. < V nedelje l < od 10. s jutra j de 12. opoledne. popusta za vaš stari likalnik- kakršnekoli vrste, v kakršnemkoli stanju — če kupite katerega izmed teh dveh novih modelov. Znameniti Universal Super-Automatic Klcctric Iron se kontrolira s pritiskom prsta, avtomatično reguliranje tr-plote, je kpo zaokrožen, da ne povzroči pri likanju gulie in ga robovi perila ne ovirajo. Običajna cena $7.75—če imate stari likalnik samo $6.75 Samo $1.00 takoj. če pritisnete s prstom na gumb! Regulirate toploto, "The Sunbeam Electric Iron" ima garantiran toplotni element ,in hladilni ročaj. Dobi se v "heatproof" kovinasti škatlji za S«.50. ali $7.50 če imate star likalnik. The Sunbeam likalnik sam stane ?7.50 —če imate star likalntV j