primorske
novice
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
Koper, 7. junija 1985	št. 15
VSEBINA
Občina Piran
—	SMERNICE za pripravo dolgoročnega piana občine Piran za obdobje od ieta 1986 do ieta 2000
Občina Koper
—	SKLEP o objavi podatkov o doseženi rasti sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu občine Koper po periodičnem obračunu za obdobje januar—marec 1985
OBČtNA P!RAN
Na podlagi 25. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS. št. 1/80). 220. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78 in 6/82) in 2. člena odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Piran za obdobje od leta 1986 do 1995. oziroma za določena področja do leta 2000 (Uradne objave, št. 13/84) je Skupščina občine Piran na seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. aprila 1985 sprejela
SMERNICE
ZA PRIPRAVO DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE PIRAN ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 2000
Smernice za pripravo dolgoročnega plana občine Piran opredeljujejo skupne cilje, strategijo, usmeritve ter možnosti in razmerja dolgoročnega družbenoekonomskega razvoja občine za obdobje od leta 1986 do leta 2000. Ob upoštevanju smernic dolgoročenga plana SR Slovenije, temeljnih usmeritev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in analiz razvojnih možnosti so smernice za nosilce in udeležence planiranja usmeritev pri oblikovanju in sprejemanju svojih dolgoročnih planskih dokumentov.
1.
Izhajajoč iz ustvarjene materialne osnove, prirodnih danosti, geografskega položaja, stopnje družbenoekonomske razvitosti občine, upoštevajoč usmeritev na lastne sile. racionalno izkoriščanje razpoložljivih kapacitet, odpravljanje določenih negativnih trendov, hitrejše uveljavljanje kvalitete dela in boljše gospodarjenje in na tej osnovi doseganje večjega dohodka in s tem tudi možnosti za nadaljnje povečanje življenjskega standarda v občini, morajo vsi nosilci planiranja v občini pri oblikovanju svojih dolgoročnih planov upoštevati naslednje skupne cilje, usmeritve in naloge razvoja:
1.1.	Nadaljnje razvijanje in poglabljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na vseh nivojih in v vseh sredinah.
Delovni ljudje in občani morajo uveljavljati sistemske in druge pogoje za celovito gospodarsko, socialno in prostorsko usmerjanje in urejanje odnosov ob upoštevanju interesov in potreb občanov predvsem pri povezovanju razvoja gospodarskih in družbenih dejavnosti, pri prostorskem urejanju, pri stanovanjski in komunalni izgradnji. Torej povsod morajo biti uveljavljeni interesi delavcev in delovnih ljudi.
S povezovanjem OZD na podlagi združevanja dela in sredstev se bo krepila materialna osnova in samoupravni položaj delavca v celotnem procesu družbene reprodukcije in njegov vpliv na ustvarjanje ter delitev dohodka.
1.2.	Temeljni dolgoročni cilj delovnih ljudi in občanov je krepitev družbenega in materialnega položaja človeka in krepitev samoupravnih odnosov, ki morajo temeljiti na delu in rezultatih živega in minulega dela in na zagotavljanju dinamične in stabilne gospodarske rasti na kvalitetnih osnovah.
Hitrejši gospodarski razvoj občine mora temeljiti na večjem kvalitetnejšem in smotrnejšem izkoriščanju vseh danih primerjalnih prednosti. Dolgoročni razvojtibčine mora slediti osnovnim usmeritvam, ki veljajo za republiko in federacijo. V teh okvirih mora občina Piran v svojem dolgoročnem razvoju zastaviti uresničevanje prednosti, ki jih glede na zemljepisni položaj in naravne danosti ima: obmorska lega. ugodne prirodne danosti za razvoj turizma, morje kot potencialni vir surovin in hrane, še neizkoriščene rezerve in možnosti glede na klimatske pogoje za pridobivanje hrane. Bistveni pogoj za uresničevanje stabilizacije je zahteva za aktiviranje lastnih sil. ki niso izkoriščene in z njimi razpolagamo.
1.3.	Investicijska vlaganja v gospodarstvu občine bodo usmerjena v dejavnosti, s katerimi se bo povečal izvoz, zagotavlja! višji dohodek na zaposlenega in vložena sredstva ter pospeševal proces prestrukturiranja.
Rast proizvodnje in storitev je treba povečati na osnovi kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja, zlasti hitrejše rasti produktivnosti z večjo uporabo znanja, sodobne tehnologije, uvajanjem računalništva v poslovne procese. Pospeševali bomo združevanje dela in sredstev OZD v občini in iz drugih območij za realizacijo prednostnih in perspektivnih programov.
1.4.	Na osnovi usmeritev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije izvajati krepitev akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva in tako ustvarjati materialne pogoje za hitrejši ekonomski in družbeni razvoj občine, kar bo prispevalo k izboljšanju tako osebnega kot skupnega standarda.
1.5.	Osnovna opredelitev razvojne politike v naši družbi bo nadaljnje trajno in dolgoročno vključevanje v mednarodno delitev dela. Vse OZD s področja gospodarstva morajo pri oblikovanju svojih dolgoročnih planov dosledno spoštovati to usmeritev.
! .6. Ob upoštevanju splošnih pogojev ter v tem okviru tudi naše razvojne možnosti sc ocenjuje, da bi v občini družbeni proizvod naraščal v dolgoročnem obdobju 1986—2000 s povprečno letno stopnjo 3.5 %, kar je približno z republiškim povprečjem, tako da bi ob predvideni rasti prebivalstva nekje ohranili stopnjo razvitosti. Nekoliko počasnejša rast se pričakuje v prvem obdobju zaradi počasnejše obnove kapacitet v pomorski dejavnosti.
1.7.	Skupna in splošna poraba se bosta gibali v okviru ustvarjenega dohodka in materialne možnosti gospodarstva, sredstva pa bomo v večji meri namenili razvijanju kvalitete izvajanja sprejetih programov in izboljšanju položaja delavcev v družbenih dejavnostih.
1.8.	Gibanje osebne porabe bo temeljilo na stimulativnejšem sistemu delitve osebnih dohdokov. pri čemer bo osebni dohodek delavcev v večji odvisnosti od storilnosti njihovega individualnega dela in uspešnosti poslovanja delovne organizacije, v kateri so zapsoleni. Z ustrezno delitvijo dohodka bomo poleg krepitve akumulativne sposobnosti gospodarstva zagotavljali boljše življenjske pogoje delavcev in ustvarjali pogoje za dvig življenjskega standarda delovnih ljudi in občanov.
! .9. Posebna pozornost bo namenjena ohranitvi in varovanju dobrin splošnega pomena. Z dolgoročnim planom bo treba natančneje opredeliti funkcije zemljišč v družbeni reprodukciji s posebnim poudarkom na izboljševanju in intenziviranju kmetijske rabe zemljišč. Tako bo s planom treba opredeliti kmetijska zemljišča, na katerih je možna intenzivna kmetijska proizvodnja oziroma tista območja, na katerih bo možno z vključevanjem sodobne tehnologije v kmetijstvu do leta 2000 znatno povečati obseg proizvodnje.
Poseben poudarek bo dan ohranjanju naravnih in kulturnih vrednosti krajine v cilju izboljšanja kvalitete bivalnega in delovnega okolja in v cilju ustvarjanja okolja za humano in zdravo življenje. S planom bodo opredeljena območja naravne in kulturne dediščine, režimi varovanja ter pogoji in možnosti rabe prostora v izvedbenih prostorskih dokumentih.
186
URADNE OBJAVE
7. junija 1985 — Št. 15
!.!0. Z nadatjnjim razvojem splošne tjudskc obrambe in družbene samozaščite bomo povečevati učinkovitost, mobitnost in cetovitost obrambe in samozaščitne sposobnosti dctovnih !judi in občanov ter tako utrjevati varnost in neodvisnost naše države v svetu in krepiti odpornost družbe do škodtjivih pojavov in detovanj.
V občini bomo ustvarjati pogoje za zagotavtjanje in obtikovanje potrebnih rezerv in sprotno usktajevati ohrambnosamozaščitno dejavnost.
!. ! t. V okviru prizadevanj, da se doseže sktadni razvoj vseh področij družbenega živtjenja. bomo v občini posebno pozornost posvetiti pospešenemu in sktadnemu razvoju kutturne in nacionatne identitete pripadnikov itati janske narodnosti ter skrbeti za pogoje za ustvarjatno sožitje te narodnosti ob večinskem narodu. Na narodnostno mešanih področjih bomo dostedno izvajati načeto dvojezičnosti in dvojezičnega zunaniega videza.
2.
2. !. Pomemben faktor za doseganje hitrejšega razvoja gospodarstva občine ho do teta 2000 še odtočnejše vk!jučevanje v mednarodno deti-tev deta. Tudi občinsko gospodarstvo se bo morato aktivneje pritaga-jati vsem spremembam v svetovnem gospodarstvu in spremembam v tehnotogiji. kar tudi zahteva strategija dotgoročnega gospodarskega razvoja ter si tako ustvarjati pogoje za stahitno in hitro gospodarsko rast. Konkurenčna sposobnost in kakovost izvoznikov z območja občine ho vse bot j vptivata na uspešnost cetotnega gospodarstva občine, tz anatiz matenatmh možnosti izhaja, da bodo te te za razvoj retativno manj ugodne, kot v pretektih desettetjih. ko smo v občini aktivirati nove kapacitete v pomorstvu, turizmu in industriji in še drugje. Razvojne možnosti občine so tesno povezane tudi s sedanjimi gospodarskimi razmerami. Zato vetja tudi za občino Piran, da bodo v prvem obdobju dotgoročnega ptana materiatne možnosti gospodarskega razvoja dokaj omejene. Odtočitno in potrebno je. da v takih razmerah in zmanjšanih ma-teriatnih možnostih (zmanjšani akumutaciji) dosegamo večjo učinkovitost gospodarjenja in tako ustvarjamo pogoje za izhotjšanje živtjenj-skega standarda. Povečevanje potrebne akumutacije bo doseženo poteg učinkovitosti gospodarjenja tudi še z botjšimi in racionatnejšimi investicijskimi natožharm. Pogtavitni nositcc izvoza v občini Piran bo tudi še nadatje pomorski promet in gostinsko-turistično gospodarstvo ter industrija. Še nadatje bomo povečevati izvoz na konvertihitno področje. da hi tako tahko z večanjem neto deviznega pritiva in z bot jšo pokritostjo uvoza z izvozom prispevati k postopnemu zmanjševanju zadbt-ženosti repuhtike in države v cctoti Vsaka OZD — izvoznica si bo prizadevata za doseganje čimvečjega deteža dohodka z izvozom.
Posebno pozornost bomo posvečati tudi razvijanju in krepitvi obmejnega gospodarskega sodetovanja. s povečanjem deta razpotožtjive akumutacije v tehnotogijo in znanje, bo tahko doseženo večje vk! jučevanje v svetovni tchnotoški napredek in razvitejše obtikc mednarodnega sodetovanja.
2.2.	Dotgoročna natoga in skrb občine bo tudi zagotavtjanje možnosti za zapostovanjc delavcev. Zagotoviti bo treba pogoje za usmerjanje mtadine v zapostovanje v tistih gospodarskih panogah, ki imajo v občini perspektivo in možnost razvoja. Pri tem pa bo osnovna natoga združenega deta kvahtetno ptaniranje potrebnih kadrov in zagotavtjanje stanovanj. Tcžito se bo k racionatnemu in produktivnemu zapo-stovanju. pri čemer bo posebna skrb namenjena statnemu izbotjšanju kvatifikacijske strukture zapostenih Prestrukturiranje gospodarstva bo mogto potekati v tej smeri, da ho v OZD dosežena bistveno višja struktura zapostenin. s čimer bo tudi omogočena zapostitev mtadini. ki končuje šotanjc na srednji, višji in visoki stopnji izobraževanja. Sktadno razvojni stopnji gospodarstva ho treba z dotgoročno usktadi-tvijo doseči razvoj družbenih dejavnosti.
2.3.	Na področju industrije bo tudi v nadatje najpomembnejši nosi-tec razvoja živitsko-predetovatna industrija in proizvodnja šoti. V tej dejavnosti sc bo stremeto za dotgoročnim dvigom kvatitete in intenzitete gospodarjenja ter tudi za tehnotoško izbotjšavo strukture proizvodnje. Pozornost bo treba nameniti uvajanju kvatitetnih razvojnih programov z večjo inovativno aktivnostjo in udetežbo znanja ter avtomatizirano proizvodnjo. Ob razvoju in uvajanju tehnotoško intenzivne proizvodnje bo statna natoga tudi povečanje produktivnosti deta z bot jšo organizacijo deta. večjo izkoriščenostjo proizvodnih kapacitet in produktivnim zapostovanjem.
Smotrneje bo potrebno izkoriščati in trošiti razpotožtjive surovine in energijo na domačih osnovah ter temu pritagajati proizvodne programe.
Vtaganja bodo usmerjena predvsem v tiste razvojne programe, za
katere se bodo zagotavtjate domače surovine in ki bodo s posodabtja-njem tehnotogij omogočati bot jšo oskrbo ter tudi vktjučevanje v mednarodno detitev deta.
2.4.	Razvoju kmetijstva bo treba gtede na naravne danosti in potrebe po proizvodnji hrane posvečati posebno skrb. Razvojne perspektive otežuje v dotoČeni meri razdrobtjenost kmetijskih površin. Intenzifika-cijsko obdetavo kmetijskih zemtjišč bo možno dotgoročno doseči s povečanjem obdetanih površin v družbenem in s komasacijami v zasebnem sektorju, kjer so za to dani ustrezni pogoji. V dotgoročnem ptanu bo treba opredetiti območja, kjer se bo razvija! družbeni sektor ter območja za razvoj družbeno usmerjene kooperacijske proizvodnje. Kmetijsko zemtjiško potitiko bo treba dotgoročno naravnati tako. da se teži k povečanju čistih — usmerjenih kmetij in zmanjševanju obsega zemtjišč pri občanih, ki jim kmetijstvo ne predstavtja gtavne ati dopot-nitne dejavnosti. S tako potitiko se bo ustvarito pogoje za produktivno zapostovanje v proizvodnih skupnostih združenih kmetov.
Skrb bo namenjena v medsebojno povezovanje združenih kmetov z družbenim sektorjem kmetijstva.
V nastednjih tetih bo treba posvečati več pozornosti preobrazbi agrarne strukture, skrbeti za varovanje kmetijske zemtje. z vktjučeva-njem neobdetane zemtje v obdetavo ter zaustavtjanjem drobtjenja zemtjišč tam. kjer je možno organizirati sodobno proizvodnjo.
Pri natožbah v kmetijsko predetavo bo dana prednost predvsem na-tožbam v metioracije. komasacije, v posodabtjanje tehnotogij in v hotjšo izrabo proizvodnih zmogtjivosti. Gtede na ktimatske pogoje je treba na območju občine izkoristiti vse prednosti za proizvodnjo tiste kmetijske proizvodnje, ki bo zagotavtjata dohodek in zadostita potrebam gostinsko-turističnega gospodarstva, preskrbe občanov in potrebam živitsko predetovatne industrije. Za hrambo hitro kvartjivega btaga (kmetijskih pridetkov) bo treba zagotoviti tudi ustrezne skta-diščne zmogtjivosti.
2.3. Pomorski promet je gospodarsko področje, ki ima komparativno prednost in z zagotavtjanjem pogojev za intenzivnejše vktjučeva-njc v mednarodno menjavo ima dotgoročne pogoje za ustvarjanje višjega dohodka oziroma večjega deviznega pritiva.
Pomorski potožaj bo potrebno v večji meri izkoristiti z okrepitvijo statnih pomorskih poti predvsem z dežetami v razvoju Hitrejši razvoj pomorskega prometa, kar je tudi dotgoročni cit j. bo možno zagotavtjati s posodobitvijo in povečanjem tadjevja. Povečanje zmogtjivosti — povečanje tadijskih kapacitet je potrebno zagotavtjati z gradnjo tadij v domačih tadjedetnicah. poteg tega pa omogočiti tudi z nižjimi uvoznimi dajatvami.
Večtctno zaostajanje v razvoju dejavnosti pomorskega prometa narekuje poteg posodobitve tadij še potrebo po nadomestitvi okoti 21 dotrajanih tadij. kar bo treba uresničiti do konca teta 2000.
2.6.	Področju prometa bo potrebno posvetiti več pozornosti. Nereati-zirane natoge na področju razvoja cestnega prometa bo treba uresničiti z izgradnjo obatne ceste ter rekonstrukcijo tokatnih cest. kar je gtede na komparativne prednosti obate in občine in razvoj turizma izredno pomembno. Prednost bo potrebno dati cestni povezavi med mestom in nasetji v občini Piran.
2.7.	Trgovina je neenakomerno razvita na posameznih območjih občine. V prihodnjem ptanskem obdobju bo osnovna usmeritev trgovine oživitev in izbotjšanje asortimana btaga ter zagotavtjanje višjega nivoja oskrbe za potrebe turizma. Trgovina bo morata to svojo funkcijo oprav!jati z botjšim povezovanjem s proizvajalci. Poudarek bo dan tudi speciatizaciji trgovin. Trgovska mreža bo usktajena v večji meri s potrebami na posameznih območjih v občini in v večji sktadnosti z razvojem urbanih območij.
2 M Osnovna dotgoročna razvojna usmeritev občine je ob danih naravnih in ktimatskih pogojih nadatjnji razvoj turizma in gostinstva ter tako še nadatjnje in trajno vktjučevanje v mednarodno detitev deta. V občini so dani tudi vsi pogoji za nadatjnji razvoj zdravitiškega turizma, turistično gospodarstvo mora rTa podtagi dobre medsebojne povezanosti ter pritegnitvijo tudi ostatiti dejavnosti gospodarstva občine usmeriti vso skrb v maksimatno izkoriščanje vseh naravnih danosti ( morje, ktima. emitivna področja, itd. ) za doseganje večjega deviznega pnhva. ustvariti in nuditi gostom cetovitejšo. kvatitetnejšo in dopot-mtno oz.roma izvenpenzionsko ponudbo (rekreativni, iztetski. ribo-tovni. tovski. kmečki turizem). Za nadatjnje izkoriščanje naravnih danost. se bo v občini nadatjevato z izgradnjo nastanitvenih, rekreacij-sko-sportn.h. zahav.$čnih ter drugih infrastrukturnih kapacitet, kjer se bo pn poseg.h zagotavtjato tudi ohranitev in razvoj območij ter objektov naravne in kutturne dediščine.
7. junija 1985 - §t. 15
URADNE OBJAVE
187
Poleg družbenih bomo vzpodbujali tudi izgradnjo prenočitvenih zmogljivosti v zasebnem sektorju v ustrezni povezanosti z družbenim sktorjem.
Nadaljnji razvoj te dejavnosti v občini bo odvisen predvsem od konkurenčne sposobnosti, kakovosti storitev, učinkovitosti povezovanja z združenim delom v občini in širše, ustreznih dohodkovnih povezovanj. kakor tudi pri razvijanju in uporabi novih tehnologij.
Z ozirom na pomembnost razvoja turistične dejavnosti bo potrebno posebno skrb nameniti varovanju morja in morske obale, naravne in kulturne dediščine ter varovanju okolja nasploh.
Na osnovah takih opredelitev morajo organizacije združenga dela in drugi dejavniki v turističnem gospodarstvu pripraviti realne programe razvoja turizma, ki bodo omogočili okoli petkratno povečanje deviznega priliva od turizma v odnosu na leto 1983.
2.9.	Drobno gospodarstvo bo v svoji dolgoročni usmeritvi tudi imelo pomembno vlogo, in sicer pri zagotavljanju osebnih in drugih storitev za potrebe prebivalstva in pri dopolnjevanju turistične ponudbe. Intenzivneje bo treba razvijati storitveno obrt in servisne dejavnosti, ki imajo v občini premajhne kapacitete. V občini se bo podpiralo odpiranje obratov drobnega gospodarstva kot kooperacije za tisto maloserijsko proizvodnjo in proizvodnjo po naročilu, ki ne sodi v industrijski način proizvodnje. $e nadalje se bo z ukrepi ekonomske politike vzpodbujalo interes za ustanavljanje novih in širitev obstoječih enot drobnega gospodarstva, kar bo tudi lahko prispevalo k hitrejšemu zaposlovanju.
V	povezavi z gostinstvom in turizmom bo dan poseben poudarek hitrejšemu razvoju domače in umetne obrti.
V	urbanistično-prostorsko izvedbenih aktih bodo opredeljena območja za razvoj drobnega gospodarstva.
Ostale dejavnosti bodo svoj obseg in kvaliteto usklajevale s splošnim razvojem in ga spremljale s svojim sprotnim tehnološkim prilagajanjem razvojnim dosežkom v svetu.
3.
Ob družbenem in gospodarskem razvoju občine je nujen tudi hitrejši razvoj komunalne in ostale infrastrukture, ki je osnova za nadaljnji razvoj na vseh področjih dejavnosti. Pri opredeljevanju dolgoročnih usmeritev bo treba sistematično in usklajeno pristopiti k reševanju celotne problematike infrastrukture v povezovanju v širše regionalne ali medregionalne sisteme. Dolgoročno bo treba usposobiti cestne povezave med mesti in naselji v občini, prav tako pa dokončati obalno cesto Na podlagi raziskav vodnih virov bo treba zagotoviti nemoteno dolgoročno oskrbo z vodo. Poleg bistvenih infrastrukturnih objektov se bo dograjevalo in širilo električno omrežje, PTT omrežje ter za količinsko in kakovostno preskrbo druge važne objekte (plinifikacija pd ).
V	dolgoročnem obdobju bo treba stanovanjsko problematiko bolj sistematično in organizirano reševati. Z uveljavljanjem ekonomskih stanarin bo možna tudi v določeni meri reprodukcija družbenega stanovanjskega fonda in pospešitev njegove prenove. Družbena in zasebna gradnja stanovanj bo morala biti bolj racionalna in tipska, tako po gradnji kot po porabi prostora.
Blokovna gradnja bo prilagojena konfiguraciji terena Družbena in individualna gradnja se bosta usmerjali tudi v gradnjo vrstnih in atrijskih hiš. dvojčkov ter stanovanjskih kompleksov, ki bodo do največje možne mere čuvali našo krajino. Vsaka zazidava bo morala zagotoviti podobo zaokroženega naselja.
Pri gradnji stanovanj bo zasledovan cilj, da se poveča število zgrajenih stanovanj na enoto površine. Gradnja se bo usmerjala na območja zazidalnih načrtov, ki bodo predhodno komunalno opremljena.
Pomembna naloga je nadaljnje zboljšanje kakovosti stanovanj ob relativnem znižanju cen stanovanjske gradnje, racionalni rabi energije, izboljšanju standardov bivalnega okolja nasploh v stanovanjskem gospodarstvu.
Posebna skrb bo namenjena pospeševanju obnove starega stanovanjskega sklada v historičnem mestnem jedru Piran, pa tudi drugje ob mestu Piran bo treba sprejeti ukrepe, ki bodo omogočali izvajanje družbeno usmerjene prenove mesta Piran.
4.
Družbene dejavnosti so sestavni del družbene reprodukcije dela, zato bo treba v naslednjih letih težiti k ohranitvi dosežene ravni razvitosti iz tega srednjeročnega obdobja. To pa bo zaradi manjših materialnih možnosti še zlasti v prvem obdobju dolgoročnega planskega obdobja težavno in bo možno le s smotrnejšo uporabo sredstev in učinkovitejšim organiziranjem družbenih dejavnosti. V občini bomo razvtja !
hitreje tiste programe, ki povečujejo gospodarsko in ustvarjalno moč družbe. V prihodnje bo nadaljnji razvoj odnosov v svobodni menjavi dela bolj usmerjen h krepitvi odnosa med porabniki in izvajalci. Programi družbenih dejavnosti bodo vedno bolj odvisni od potreb delavcev, delovnih ljudi in občanov, programov razvoja gospodarstva ter njegovih materialnih možnosti.
Posebno skrb bomo namenili uresničevanju ustavnih pravic pripadnikov italijanske narodnosti na področju vzgoje, izobraževanja, kulture in informiranja ter ustvarjali pogoje za sožitje italijanske narodnosti z narodi in narodnostmi Jugoslavije.
4.1.	Osnovno šolo bo treba razvijati na načelih celodnevne organizacije dela. V prvem obdobju bo potrebna izgradnja in dograditev tistih objektov, ki bodo omogočili vsem učencem enake pogoje dela nato pa zagotovitev zmogljivosti za organizacijo celodnevnega pouka Osnovno šolo bo treba povezovati z bivalnim okoljem in združenim delom, tako da se bo povezovalo obvezni program vzgojnoizobraže-valnega dela z interesnimi dejavnostmi s področja tehnične in delovne vzgoje. Vsebinsko bo treba osnovno šolo dopolnjevati s sodobnejšimi oblikami vzgoje in izobraževanja, ki so drugod v svetu že uveljavljene (računalništvo, informatika, individualizacija in notranja diferenciacija pouka).
Skrb in prizadevanja bodo usmerjena za razvoj in napredek osnovnega šolstva in srednjega usmerjenega šolstva z italijanskim učnim jezikom v občini.
Kar zadeva prostorsko zagotovitev, bo treba v dolgoročnih planih predvideti razširitev osnovnošolskega prostora tako, da se zagotovi vsem osnovnošolcem v občini enake pogoje in možnosti šolanja (brez dvoizmenskega pouka) in nato postopni prehod na celodnevno obliko osnovnega šolstva.
V srednjem usmerjenem izobraževanju bo treba zagotoviti takšne izobrazbene vsebine, ki bodo ustrezale prestrukturiranju združenega dela. Šole usmerjenega izobraževanja bodo sledile znanstvenemu in tehnološkemu razvoju.
Podpiralo se bo prizadevanja za razvoj visokega usmerjenega izobraževanja za potrebe prometa in turizma. Višja pomorska šola v Piranu mora postati nosilka višješolskega in visokošolskega študija na obalnem območju.
4.2.	V družbenem varstvu otrok bo treba slediti cilj, da se zagotavlja in doseže čimbolj izenačene pogoje vzgoje in razvoja vseh otrok, ne glede na materialno in kulturno raven okolja, v katerem doraščajo. Nove naložbe se bodo usklajevale z demografskimi gibanji. Razvijati bo treba še nadalje razne oblike varstva otrok izven vrtcev (varstvene družine).
4.3.	Na kulturnem področju bo treba kljub zoženim materialnim možnostim zagotoviti obstoj tistih oblik kulturnega delovanja, ki ohranjajo razvoj nacionalne kulture ter njeno samobitnost in samostojnost.
Na področju varovanja naravne in kulturne dediščine bomo v sodelovanju z ostalimi DPS na obali krepili strokovno osnovo te dejavnosti.
Še naprej se bo razvijalo razne oblike amaterske kulture, smotrneje izrabljalo obstoječe zmogljivosti in spodbujalo večje kulturno udejstvovanje in vključevanje kulturnih prireditev v OZD.
Skrb bo namenjena pospeševanju kulturnega razvoja italijanske narodnostne skupnosti in medsebojnemu kulturnemu sodelovanju v skladu s potrebami narodnostno mešanega območja kot tudi sodelovanju z zamejstvom.
Nadaljevalo se bo z razvojem knjižničarstva, spomeniškega varstva, likovno-galerijske in muzejske dejavnosti.
4.4.	V zdravstveni dejavnosti bo treba težiti in zagotavljati možnosti za ohranitev in utrjevanje zdravja prebivalstva s pravočasnim preprečevanjem raznih bolezni s preventivnim zdravstvenim varstvom Obstoječa mreža zdravstvenih objektov v občini omogoča, da se razvoj zdravstvene dejavnosti usmerja na krepitev osnovne zdravstvene službe, ki bo postopoma prevzemala določena opravila specialistične in bolnišnične dejavnosti.
Obseg bolnišničnega zdravljenja bo treba zmanjšati tudi s krepitvijo nege bolnikov na domu. V programih zdravstvenega varstva bodo opredeljeni nekateri ukrepi za razvoj preventivnih in samozaščitnih metod dela v cilju zmanjšanja stopnje invalidiziranja in umrljivosti zaradi obolenj srca in ožilja, rakastih obolenj in poškodb, podaljšanja povprečne življenjske dobe, izboljšanja zdravstvenega stanja zobovja pri mladini in ostali populaciji ter izboljšanja higiensko-sanitamih razmer. Naložbe v občini bodo usmerjene v posodobitev istrošene in zastarele zdravstvene opreme ter dokončanje regionalne bolnišnice.
4.5.	Z razvojem življenjskega standarda se kažejo večje možnosti za nadaljnji razvoj telesne kulture in rekreacije. Postopno skrajšanje de-
188
URADNE OBJAVE
7. junija 1985 — St. 15
lovnega časa delavcev bo zahtevalo prilagajanje telesne kulture novim potrebam delovnih ljudi in občanov v različnih oblikah udejstvovanja kolektivnih, družinskih in individualnih. Od tekmovalnih športov bo treba razvijati predvsem tiste — obdanih materialnih možnostih in pogojih. v katerih že obstoja tradicija, naravne danosti ali številno občinstvo.
4.6.	V socialnem skrbstvu bo treba po načelu solidarnosti zagotavljati varnost tistim občanom in družinam, ki si tega zaradi objektivnih razlogov ne morejo zagotoviti z delom. Zato bodo organizacije združenega dela v svojjh razvojnih programih bolj kot doslej načrtovale tudi elemente socialnega razvoja. Pospešeno se bo razvijalo preventivno dejavnost ter povečalo obseg svetovalnega dela v cilju zmanjšanja socialno-varstvene problematike. Težilo se bo k vsestranskemu zmanjšanju obsega socialnovarstvene problematike ali vsaj k zaustavitvi njenega širjenja. Povsod, kjer bodo podane možnosti, se bo starejšim občanom omogočilo živeti v dosedanjem okolju.
4.7.	Raziskovalna in inovacijska dejavnost bosta postali sestavni de! poslovanja in načrtovanja organizacij združenega dela in skupnosti. Organizacije združenega dela morajo v okviru možnosti organizirati razvojne oddelke kot nosilce razvojnih in inovacijskih aktivnosti m spodbujati raziskovalne dejavnosti v svojih sredinah. Posebna skrb bo namenjena realizaciji skupinih raziskovalnih projektov v cilju proučevanja posebnosti prostora slovenske Istre.
5.
5. ì. V dolgoročnih planin je treba določiti strategijo razvoja v prostoru, ki bo zagotavljala smotrno razmeščanje dejavnosti, skrbno uporabo razpoložljivih površin in izboljševanje okolja, in jo upoštevati pri gospodarskih, socialnih, tehnoloških, obrambnih in drugih razvojnih odločitvah.
Na območjih, kjer bi lahko prihajalo do procesov depopuladje, bo treba zagotavljati pogoje za ohranitev prebivalstva z intenziviranjem dejavnosti, za katere so primerni pogoji (turizem, kmetijstvo, obrt), torej dejavnosti, ki lahko zaposlijo več delavcev.
Poselitve bo treba usmerjati na območja strnjenih naselij in zaokroževanje nekaterih začetih pozidav ter zlasti pospeševati prenovo. Najnujnejše širjenje naselij na kmetijska zemljišča, ki se mu iz družbenoekonomskih in urbanističnih razlogov ne bo moč izogniti, bo treba nadomestiti z ustreznimi posegi na drugih primernih območjih kmetijskih zemljišč. S tako poselitveno politiko se bo ohranilo najboljše kmetijske površine za intenzivno proizvodnjo ter racionalno izkoristilo razpoložljive površine v naseljih v skladu z dosedanjtmi naložbami v komunalno in drugo infrastrukturo.
Pri novogradnjah bo treba zaradi varstva najboljših kmetijskih zemljišč ob upoštevanju ustreznih prostorskih standardov in meri! kar najbolj racionalno izkoristiti še nezazidane površine v sicer več ali manj že sklenjeno zazidalnih območjih v naseljih. Zemljiško politiko je treba oblikovati tako, da bodo stavbna zemljišča, potrebna za bivanje, delo in oskrbo že vnaprej planirana.
V dolgoročnem planu občine bo opredeljena globalna bilanca primarne rabe prostora ob upoštevanju globalne btlance SR Slovenije.
Nadaljnjo gradnjo bo treba usklajevati z obstoječo urbanistično in arhitektonsko podobo naselja sTtrajinskimt značilnostmi ter z naravno in kulturno dediščino. Naravno in kulturno dediščino bo treba vključevati v celovito urejanje prostora in povezati interese družbenega razvoja in potrebe po njenem vzdrževanju in ohranitvi.
Za nadaljnji razvoj turizma se bodo namenjala vsa tista območja, ki se navezujejo na že zgrajeno turistično infrastrukturo ter tista, ki so z ozirom na naravne pogoje primerna za turistično gospodarsko dejavnost ter dejavnosti, ki dopolnjujejo turistično ponudbo z vključitvijo površin za rekreacijo in šport.
Posebno skrb bo treba nameniti v prihodnje problematiki varstva okolja. Rešiti bo treba problem kanalizacijskega omrežja, čistilnih na prav, odlagališče trdih odpadkov, zavarovanje lokalnih vodnih virov itd.
Zlasti pa bo treba v nadaljnje posvetiti posebno skrb čistoči morja in ureditvi morske obale. Pozornost bo treba nameniti znižanju hrupa v naseljenih območjih m tudi na delovnih mestih ter zato izkoristiti tehnične in prilagoditi urbanistične ter druge rešitve.
6.
Dolgoročni plan občine Piran bo mora! kot obvezno izhodišče za pripravljanje in oblikovanje srednjeročnega plana razčleniti in opredeliti naslednje sestavine:
Na osnovi 102. in 103. člena ustave SR Slovenije, ki okvirno obravnava varstvo dobrin splošnega pomena ter 104. člena, ki obravnava varstvo in izboljšanje človekovega okolja: območja za melioracijo; območja najožjih varstvenih pasov, pomembnejših zajetij in črpališč vode; morje in morsko obalo; območja naravne in kulturne dediščine.
Skladno s sprejeto politiko policentričnega razvoja je treba kot izhodišče upoštevati omrežje središč skupnega regionalnega pomena, v skladu z njihovo vlogo pri oskrbi prebivalstva in kot zaposlitvenih središč, v katerih je treba smotrno usmerjati razvoj ustreznih dejavnosti in posebej opredeliti razvoj občine Piran v somestju Koper-Izola-Piran.
Kot obvezna izhodišča za srednjeročne plane je treba opredeliti zasnove infrastrukturnih omrežij oziroma razmestitve objektov: zasnova prometne infrastrukture, zasnova elektro napeljav, zasnova PTT omrežja, zasnovo razmestitve magistralnih in primarnih plinovodov, zasnovo razmestitve regionalnih vodovodov, zasnovo razmestitve čistilnih naprav za odvajanje odpadnih voda ter omrežje kanalizacije itd.
7.
Uresničevanje strategije in politike dolgoročnega razvoja občine bo možno samo z organizirano aktivnostjo vseh nosilcev planiranja in subjektivnih si! družbe in bo tesno povezano z izpopolnitvijo sistema razširjene reprodukcije na temeljih socialističnega samoupravljanja. Z nadaljnjim razvojem in dopolnitvami posameznih delov in elementov gospodarskega in političnega sistema bo potrebno zagotoviti realne možnosti za prevladujoči položaj delavca v družbeni reprodukciji in tako odločilno vlogo delavcev pri obvladovanju pogojev in rezultatov dela. Plansko usmerjanje razporejanja dohodka in čistega dohodka med porabo in akumulacijo in spodbuden sistem delitve osebnih dohodkov. ki bo upošteva! storilnost individualnega dela in tudi učinkovitost poslovanja združenega dela, bosta osnova za dinamičnejši družbeni in gospodarski razvoj na kvalitetnejših osnovah in v stabilizacijskih razmerah. Vse to bo zagotavljalo tudi boljše upravljanje in odločanje v samoupravnih organizacijah in skupnostih.
V procesu dolgoročnega planiranja in tudi v vseh drugih planskih postopkih mora biti prisotno uresničevanje zahtev po zagotavljanju pogojev za vodenje splošnega ljudskega odpora in vzdrževanje primerne stopnje narodnoobrambne in družbene samozaščitne pripravljenosti in usposobljenosti. Ta vidik planiranja bo prisoten v vseh postopkih, odločitvah in pri izvajanju planskih nalog.
Številka: 30-^84-85	Predsednik
Piran, 29. aprila 1985	DRAGO ŽERJAL, l.r.
\
OBČtNA KOPER
Na podlagi 2. člena dogovora o nalogah pri uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka v letu 1985 in 2. člena statuta občine Koper je izvršni svet skupščine občine Koper na seji dne 31. maja 1985 sprejel
SKLEP
O OBJAV! PODATKOV O DOSEŽEN! RAST! SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE V GOSPODARSTVU OBČINE KOPER PO PERIODIČNEM OBRAČUNU ZA OBDOBJE JA-NUAR-MAREC 1985
1.
Razporejena sredstva za osebne dohodke v obdobju januar—marec 1985 so v primerjavi s četrtino razporejenih sredstev za osebne dohodke po zaključnem računu v letu 1984 v gospodarstvu občine Koper porasla za 23,1 %.
2.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Št.: 428-1/85 Koper. 31. maja 1985
Predsednik MILAN VERGAN, 1. r.