iLOlfg V LJVJJHJABJ
Poštnina platana * gotovini.
Izhaja vsak dan ijutra) razven v ponedeljkih ln dnevih po praznikih. — Posamezna številka Din (•—, mesečna naročnina Din 20—, za tujino Din 30-—. Uredništvo v Ljubljani, Gregor-iičeva ulica St. 23. Telelon uredništva 80-70, 80-69 ln 80-11.
0QŠ
\ VIII. H30
Ona Din l*—
Jugoslovan
Rokoplai se ne rraSajo. — Oi^Iaet po tarifi in dogovoru. — Uprava i Ljubljani, Gradižče 4, tel. 30-68. i/odruinica v Mariboru, Aleksandrova cesta St. 24, telefon 29-60 Podružnica t Celju, Samostanska ulica St. 4.
St. 56
Ljubljana, četrtek, dne 7. avgusta 1930
Leto I.
Goreče jugoslovansko navdušenje Splita
Mase ljudstva vzklikajo kralju, Jugoslaviji in predsedniku vlade - Svečan sprejem predsednika v občinskem domu - »Vsakdo, ki hoče pomagati kralju in vladi, je dobrodošel«
Split, 6. avgusta. AA. Po sinočnem svečanem sprejemu je g. predsednik vlade v spremstvu g. bana Tartaglije m mestnega načelnika g. dr. Račiča odšel z avtomobilom po mestu, ki je bilo vse v zastavah. Nato je g. predsednik vlade v družbi z banom in z mestnim načelnikom večerjal na 1 ad j i »Hvar«, ki je bila zasidrana v pristanišču »Majorija Stojana«. Vse mesto je bilo v svečanem razpoloženju, a po francoski obali »e je razvil korzo. Tu je koncertrirala ves večer vojaška godba. Davi ob 9'80 je gosp. predsednik vlade, spremljan od sefa svojega kabineta g. Filipoviča, zapustil ladjo »Hvar« in se odpeljal z avtomobilom v bansko palačo. Tu je g. predsednika vlade pozdravil ban dr. Tartaglija s podbanom g. Zdravkovičem. Med njimi se je razvil daljši razgovor, ob 10. pa je začel g. predsednik vlade sprejemati odposlanstva v svečani dvorani za sprejeme. Odposlanstva so bila predstavljena g. predsedniku vlade od bana in podbana. Z vsemi se je g. predsednik prijazno pozdravil, se z njimi razgovar-jal in jim segel v roke. Najprej so bili sprejeti zastopniki veroizpovedi. Katoliško duhovščino je vodil škof g. dr. Bonefačič, ki je predočil g predsedniku vlade delo duhovnikov na duševnem in nacijonalnem polju. G. predsednik vlade se je zahvalil za pozdrav in se zanimal za posamezna vprašanja katoliške cerkve. Za tem je bil sprejet pravoslavni prota g. Urukalo, g. predsednika vlade informiral o položaju pravoslavne cerkve. Nato je bil sprejet konzul-tor starokatoliške cerkve. Nazadnje pa so
pozdravili g. predsednika vlade zastopniki židovske veroizpovedi in židovske cerkvene občine.
Za cerkvenimi dostojanstveniki so bili sprejeti zastopniki gospodarskih organizacij, »Jadranske straže«, »Jugoslovanske matice«, Sokola itd.
Split, 6. avgusta. 1. Opoldne je bila v mestni hiši svečana seja na čast ministrskemu predsedniku. Pri vhodu v palačo je pričakoval generala Zivkoviča župan dr. Račič ter ga spremil v dvorano, kjer so bili zbrani poleg občinskih svetnikov najodličnejši meščani. Sejo je otvoril župan dr. Račič in v svojem nagovoru pozdravil predsednika ter omenil, da je njegov poset zgodovinskega pomena za splitsko mesto. Po njegovem govoru je povzel besedo ministrski predsednik general Živkovič:
»Vaše besede, gospod župan, so me globoko ganile, ker se mi bo ta lepi sprejem vtisnil v spomin kot najlepši dogodek mojega kratkega bivanja v Splitu. Vi, Splitčani, ste bili vedno toliko nacijonalno zavedni, da.ste bili prvi na našem Primorju. To je bilo znano tudi nam, ki smo bili daleč od Primorja. Toda to, kar moram ugotoviti, je, da ste tudi vi sedaj najbolje razumeli manifest Nj. Vel. kralja od 6. januarja in da ste bili prvi, ki ste si ga osvojili tako, kakor je bilo pričakovati od onih, ki so se vedno zavedali svoje nacijonalnosti. Ja* nisem postal ministrski predsednik kot vojak, marveč ker sem užival popolno zaupanje Nj. Vel. kralja kot Slo vek, ki je, ločen od vseli strankarskih teženj, liotel izvesti
želje Nj. Vel. kralja v duhu popolne enakosti proti vsem. Jaz želim, da bi pozabili na prošlost ter da bi gledali v bodočnost, ki bo prinesla našemu narodu boljše in srečnejše dni. Da bi se vse to doseglo, kar je vsebina kraljevega manifesta in činov od
6.	januarja in 3. oktobra, je potrebna pomoč vseh in vsakogar. To je izrazila tudi vlada v svoji deklaraciji in zato je treba izbrisati vso prošlost, od te deklaracije dalje je treba gledati na zdravo sedanjost in bodočnost. Vsakdo, ki hoče pomagati kralju in vladi, je dobrodošel in bo tudi sprejet z vso pažnjo. Toda vodil se bo račun tudi o vsakomur, ki bo to delo oteževal. Zakoni se bodo izvajali proti vsakomur tako pravilno in iskreno, kakor se morajo izvajati napram ravnopravnim državljanom.
Kar se tiče občine, moram kot minister notranjih zadev poudariti samo to, da se splitska občina lahko postavi kot vzor vseh občin v državi, odkar jo vodi župan g. dr. Račič. Želim, da bi se tudi bodoča pokolje-nja spomnila na delo sedanje občinske uprave. Ravno tako velike zasluge pa ima za to občino tudi sedanji ban g. dr. Tar-taglia. Split bo vedno kot centralno mesto Primorske banovine užival naklonjenost vlade. Mi se bomo potrudili, da ga podpremo in dvignemo, tako da bo njegov napredek zagotovljen. Zahvaljujem se vam še enkrat zaradi lepega sprejema in kličemo: Živijo.«
Govor predsednika vlade so prisotni po-zdraviil z velikim navdušenjem. Nato je župan dr. Račič predlagal naj se Nj. Vel. kralju pošlje brzojavka naslednje vsebine:
»S svečane seje občinskega odbora, ki sA je vršila danes na čast prihoda predsednika vlade s sodelovanjem zastopnikov vseh meščanskih slojev in vseh mestnih oblasti sporočam Vašemu Veličanstvu v imenu prebivalstva splitskega inesta in okolice izraze globoke in verne hvaležnosti zaradi očetovskega vodstva našega naroda in države na poti do napredka in ojačenja, na katerem naj Vaše Veličanstvo spremlja sreča in spas države pod žezlom vzvišenega doma Karadjordjevičev. Bog živi Vaše Veličanstvo in ves kraljevski dom! Živela Jugoslavija. Župan dr. Račič.«
Po seji je predsednik vlade odšel v malo dvorano občinske hiše, kjer je sprejel vse občinske svetnike in se z njimi razgovarjal, zanimajoč se za prilike in poslovanje splitske občine. Med temi se je pred občinskim poslopjem zbrala velika masa ljudstva, ki je neprestano pozdravljala kralja, Jugoslavijo in predsednika vlade. Kmalu po 13. uri se je predsednik vlade v spremstvu bana dr. Tartaglie in župana dr. l?ačiča odpeljal na vojno ladjo »Hvar«, kjer je obedoval.
Popoldne se je predsednik vlade odpeljal z ladjo v Sinj, kjer je obiskal sresko načelstvo, občinsko hišo in pregledal poslovanje občine. Iz Sinja se vrne ob 19-30 v Split. Na »Hvaru« priredi predsednik vlade nocoj slavnostno večerjo, h kateri so povabljeni ugledni splitski meščani. Jutri dopoldne si bo predsednik ogledal še mesto, nakar se odpelje v Šibenik, kjer mu pripravljajo veličasten sprejem. S svojim bivanjem y Splitu je predsednik vlade neobičajno zadovoljen.
Začetek gospodarske politike Male antante
»Temps« o dalekosežnosti sinajske konference — Sporazum je bil sklenjen v soglasju z vso Malo antanto
Pariz, 6. avgusta, n. Snočnji »Temps« piše o konferenci v Sinaji in pravi med drugim: Sinajska konferenca je dala pomembne rezultate glede gospodarske ureditve držav Male antante in tudi držav srednje Evrope. Koufcrenca predstavlja prva prizadevanja, da se na trdni osnovi razvije gospodarska politika Male mtante. Vlade držav Male antante so priznale, da je pogoj za njihov politični blok tesna zveza materijelnih interesov tudi s Češkoslovaško, ki službeno ni sodelovala pri pogajanjih, ker je bilo predvsem potrebno, da se izravnajo interesi obeh poljedelskih držav. Važno bi bilo, da bi se to sodelovanje razširilo na čim večje število poljedelskih držav vzhodnje in srednje Evrope. Sedaj so odprta vrata tudi za splošen sporazum. Prvi korak do rešitve je storjen. Ni pa si treba prikrivati, da bo splošna rešitev poljedelskih problemov naletela na resnejše težkoče zaradi različnosti in celo nasprot-nosti interesov. Ta prizadevanja ne bi smela kreniti v smeri pretiranega regionalnega protekcionizma, ker bi sicer zbli-ževalna politika zgrešila svoj cilj. Romunsko - jugoslovanski sporazum, bi je bil sklenjen v soglasju z vso Malo antanto, pomeni začetek uresničenja nove politike, ki je bila določena v Štrbskem Plesu. Vprašanje izmenjave dobrin med tremi državami Male antante bi moralo biti urejeno na osnovi, enakosti. Seveda bo treba šele videti, v koliko je bilo s sporazumom doseženo zboljšanje agrarne krize. Politično vezane države Male antante lahko z izgle-dom na uspeh s tesnejšim sodelovanjem delajo na gospodarsko grupacijo držav.
Bukarešta, 6. avgusta. AA. Po končani konferenci v Sinaji zbrani jugoslovanski in romunski ministri so poslali predsedniku češkoslovaške vlade tole brzojavko:
»Nj. Eksc. Udržalu, predsedniku vlade, Praga. — Ministri, poslani od vlad Romunije in Jugoslavije in zbrani v Sinaji, Vam pošiljajo ob sklepu konference svoje srčne pozdrave. Zagotavljamo Vas, da jih je tako pri pogajanjih samih, kakor pri današnjem sklepanju inspiriral duh iskrene solidarnosti, ki je glavni temelj Male antante. Naš smoter je bil, doseči za vse tri države Male antante možnost skupne akcije tudi na
gospodarskem polju, akcije, ki ji je namen napredek in blagostanje narodov češkoslovaškega, jugoslovanskega in romunskega.«
Bukarešta, 6. avgusta. A A. Vsi tukajšnji listi prinašajo danes na najvidnejših mestih izjavo ministra dr. Frangeša beograjskim listom, ki je v tukajšnjih krogih napravila najugodnejši vtis. Sinajska konferenca je še vedno predmet komentarjev romunskih listov, s čimer se avtomatično ustvarja ugodno ozračje za bodoče sporazume, ki morajo priti za že sprejetimi sklepi med našimi in romunskimi delegati.
»Adeverul« prinaša v svoji včerajšnji številki članek pod naslovom: »Romunsko-jugoslovanski carinski uniji«, v katerem med drugim pravi: Romunsko - jugoslovanska konferenca je sklenila svoje delo. Njene diskusije so bile povoljne in se niso gibale na teritorijalnih tleh niti niso imele platoničnega značaja. Prišle so takoj na praktično podlago načenjanja problemov. Komunike in izjave, dane po konferenci, pa kažejo, kako velikanski je smoter, po katerem stremimo, in kako važno je vse storiti, da se ta smoter doseže. Stalna komisija, ki se ustvarja in v katero pridejo po trije delegati Romunije in Jugoslavije, začne delati še danes in njeno prvo delo bo očistiti teren vseh težkoč, ki bi utegnile zavirati ustvaritev carinske unije, ki pomeni definitivno rešitev zadanega problema. List dalje govori o potrebnosti vezi med industrijskimi krogi obeh držav in o vzajemnem izmenjavanju industrijskih proizvodov.
Isti list prinaša tudi v celoti memorandum ministra dr. Marinkoviča, poslanega romunski vladi. List podčrtava, da je bil ta memorandum temelj za delo na sinajski konferenci in da po tem takem ministru dr. Marinkoviču pripada zasluga za uspeli, ki je bil dosežen na sinajski konferenci.
Navdušen sprejem letalke Johnson v Londonu
London, 6. avgusta. A A. V triumfalnem sprevodu so danes spremili letalko Amy Johnsonovo v Strandhotel, kjer ji je direktor lista »Daily Mail« predal ček na 10.000 funtov šterlingov. Ulica pred hotelom je bila nabita občinstva, ki je lelalki navdušeno vzklikalo.
Obupen položaj nemških sredinskih strank
Državna stranka je le romantična tvorba, a centrum koraka na desno — Vloga socijalnih demokratov
Berlin, 6. avgusta. Vsi dosedanji poskusi, da bi se doseglo zbližanje med državno in ljudsko stranko, so ostali brez uspeha. Gesta Koch-Weserja, kateri se je umaknil iz vodstva nove državne stranke ter obe-ne mpozval voditelja ljudske stranke Schol-za, naj posnema njegov zgled, da se omogoči sodelovanje obeh strank, ni rodila pričakovanega efekta. Časopisje ljudske stranke zavrača ta poziv, naglašajoč, da o kakem odstopu g. Scholza ne more biti niti govora. Ker se na drugi strani niso posrečile niti druge kombinacije, ki jih je nameravala ustvariti ljudska stranka, se nahaja ta poslednja v položaju nekake osamljenosti, ki ga poslabšuje še dejstvo, da se je pojavilo v njenih vrstah znatno odpadni-štvo. Ustanovitev »zveze neodvisnih demokratov« pod vodstvom profesorja Quidde-a je viden znak razkrajanja.
Berlin, 6. avgusta. Časopisje posveča nadalje obilo pozornosti krizi sredinskih strank. Glede pomena nove stranke so mnenja najrazličnejša. »Berliner Tage-blatt«, ki je sprejel njeno ustanovitev z vsemi pridržki že takoj v začetku, naglasa, da bi imel njen nastop določen smisel le tedaj, če bo videla svojo nalogo v borbi proti socijalni reakciji, ki jo izvajajo velika podjetja, katera hočejo izkoristiti sedanjo gospodarsko kriio za odpust čim večjega števila delavcev. List končno izjavlja, da
so novi skupini zagotovljene vsaj njegove simpatije.
Von Gerlach pravi nasprotno v »Welt am Montag«, da je ustanovitev državne stranke popolnoma meglena stvar, kajti ne more se natančno vedeti, kakšno je stališče njenih voditeljev, predvsem g. Mah-rauna, glede židovskega vprašanja, glede ženske volilne pravice in posebno še glede vprašanja monarhije, člankar naglaša, da se ni mogoče nadejati od ^ove stranke ni-kakega zboljšanja položaja. Glede sestave novega državnega zbora je na mestu vsak pesimizem. Centrum, nadaljuje von Ger-iaeh, koraka na desno, kajti njegov nekdanji levi mož, Wirth, jo zavrgel svojo staro formulo »sovražnik je na desni« in je usvojil novo geslo, ki je: »Oči na levo in desno!« Demokratično - meščanske stranke ni več, temveč imamo le državno stranko, ki je romantična tvorba, prepojena z militarističnim duhom. Ljudska stranka se na drugi strani norčuje iz Stresemannove dediščine in odpira svoja vrata celo Hitlerjevim ljudem. Skoro gotovo je, da bomo imeli po volitvah od 14. septembra popolnoma reakcijonarno vlado. Edini način, da se to pre, reči, bi obstojal v tem, da bi se ojačila socijalna demokracija, tako da bi brez nji-!u>vcga sodelovanja ne bilo mogoče dobiti dela sposobne večine.
Briand pripravlja novo noto o Panevropi
Nova spomenica bo izročena že prihodnji teden
Pariz, 6. avgusta. Vse države Evrope so že davno vročile francoskemu zunanjemu ministru Briandu svoje odgovore na njegov predlog o federativni organizaciji Evrope. Le Švica je poslala svoj odgovor šele te dni. Zvezni svet v Berlinu je določil ko-nečno besedilo švicarskega odgovora pretekli ponedeljek. Takoj po končni redakciji je bila izročena švicarska nota francoskemu poslaniku v Bernu, ki jo je poslal v Pariz. Tudi ta zadnji odgovor je v posesti francoskega zunanjega ministrstva. Švicarska nota bo objavljena te dni.
V	francoskem zunanjem ministrstvu so se medtem pridno proučevali odgovori po-
sameznih vlad z namenom, da se dololljo načela za novo spomenico, ki jo namerava poslati zunanji minister Briand vsem evropskim vladam kot odgovor na njihove odgovore.
1’ariz, 6. avgusta, n. Ker so prišli v Pariz vsi odgovori na Briandov memorandum glede ustanovitve panevropske federacije, se francoski zunanji minister bavi z odgovorom na mnenja, ki so jih izrazile poe-dinc evropske vlade v svojih odgovorih. Briandov odgovor bodo evropske države prejele tekom prihodnjega tedna, vsekakor pred pričetkom jesenskega zasedanja Društva narodov.
Narodna disciplina
Tudi najbolj oborožena vojska ne zmaga,
Če je brez discipline. Pa tudi najbolj številna vojska podleže, če naleti na discipliniranega nasprotnika. Narod, ki je brez discipline, ne napreduje v tej ineri, ko discipliniran narod, vsak zastanek v napredku pa je po svojem učinku že nazadovanje. Razlika med naprednejšim narodom se je povečala, tekma poslala znova težja.
Leta in leta smo bili mi naravnost primer nediscipliniranega naroda. Ni bilo ne enotne volje, ki bi nas vodila, in še manj smo mogli ustvariti tudi le navidezne korporacije, ki bi predstavljala našo enotnost. Tako se je izjalovil vedno vsak poskus, da bi ustvarili kakršenkoli Narodni svet in Narodna skupščina, ki bi morala biti najvišja predstavnica našega naroda, je bila v resnici le najbolj verna slika naše narodne razbitosti.
A ne samo, da nismo imeli enotne volje, tudi imeti je nismo hoteli. Nasprotno! Cim bolj je vsak vlekel na svojem koncu, tem bolj smo bili veseli. In če je eden prijel na tem mestu, da spravi državni voz naprej, je drugi nalašč potegnil na nasprotno smer, samo da prvi ni imel uspeha. Eden drugemu nagajati, eden drugemu škodovati, drug drugega tožariti, to je bila vsa naša modrost v tisti žalostni dobi. Ni čuda, če je v takšnih razmerah obtičalo vse naše državno življenje in da so se godile pri nas stvari, da so se čudili tujci in da smo bili v posmeh vsemu svetu. Toda pri naši absolutni nediscipliniranosti ni moglo biti drugače in samo neizmerna naturna sila našega naroda nas je rešila, da nas ni naša nediscipliniranost naravnost ugonobila.
S šestim januarjem smo postali na zunaj disciplinirani in kot celota tudi na znotraj.
Z zakonom z dne 4. oktobra pa je bilo poskrbljeno, da bo od te discipline čim več uspeha.
Kakor je to velik in naravnost odrešilen napredek, pa vendar še ne zadostuje, ker je treba, da postane tudi vsak državljan vsled svoje narodne zavesti discipliniran narodni delavec in borec. Ta disciplina mora biti tako velika, da bo vsak od nas, kar sam od sebe delal to, kar zahteva narodna misel. Ne smemo se zadovoljiti le z disciplino, ki je zaukazana, temveč naša zavest sama nam mora narekovati, da postanemo disciplinirani. Naša disciplina mora postati tako popolna, da bo takoj vsaka narodna zadeva pravilno izvršena, pa čeprav nihče ne bo kontroliral, kako se izvršuje.
Tako je n. pr. ena prvih naših nacionalnih zahtev, da se moramo gospodarsko osamosvojiti na vseh poljih. Ce bi bili res discipliniran narod, potem bi bilo kar samo od sebe razumljivo, da bi tako vsi državni organi, ko vsi posamezniki delali na tem, da se ta cilj doseže. Cisto nepojmljivo pa bi moralo biti, da bi kdo kršil narodno disci plino in stal v vrstah ali pa v službi onih, ki so proti naši gospodarski osamosvojitvi. Če bi bili res discipliniran narod, bi občutili tu še tako milo in le indirektno pomaganje nasprotniku kot narodno izdajstvo ter bi ga tudi znali takoj in temeljito likvidirati.
A še nekaj drugega bi dosegli, če bi bili res discipliniran narod. Vojna nam je za pustila kar celo goro nujnih nalog. Mesto pa, da bi se lotili najnujnejše in po dobro premišljenem načrtu pričeli reševati te naloge lepo po vrsti, kakor so pač nujne, smo se metali z ene na drugo, nobene ne dovršili, da je bila pred nami vedno ista gora nalog. Če bi bili neizmerno bogati, bi mor da že še šlo, da kar hkrati skušamo rešiti vse naloge, ker pa nismo tako bogati, je povzročilo to brezglavo reševanje nalog samo izgubo narodnega premoženja.
Res je, da ni disciplina vedno prijetna, toda je zato tem bolj potrebna, čim bolj je težka. V najostrejšem boju, ko zahteva disciplina, da gre človek tudi v smrt, je nje' na potreba največja in najmanj je potrebna, kadar se živi lepo v miru, ko ni prav nobene nevarnosti.
Pa naj hočemo še tako iskreno, da živimo v najlepšem miru, smo vendar po krivdi drugih v dobi nevarnosti, ko nam je disciplina nujno potrebna in edina rešitev. Kajti samo z disciplino si moremo zasigurati mir, dočim moramo nedisciplinirani doživeti sa me poraze in zaigrati tudi mir.
Mnogo težkih, silno težkih dni je že preživel naš narod, ker ni bil discipliniran, čas je, da nas te izkušnje izuče in da po. stanemo narod discipliniranih delavcev in borcev, ki se zaveda, kaj je v vsakem položaju njegova dolžnost, če hoče napredovati. A to hočemo!
Bratenje med Moskvo in Rimom
Izlivi »korektnih čustev« v fašistovskem tisku — Trgovinska pogodba podlaga nadaljnih sporazumov
pogledu pristajanja sovjetskih ladij v ameriških pristaniščih je zelo zanimiv. V tej
Rim, 6. avgusta, n. Italijanski tisk objavlja obširne komentarje o trgovinski pogodbi, ki sta jo pred nekaj dnevi sklenili sovjetska in italijanska vlada. V italijanskih listih se je pojavilo mnogo člankov o potrebi kolikor mogoče večjega sodelovanja med Sovjetsko Rusijo in Italijo. — Opaziti je, da je fašistovski tisk ustavil kompanjo proti sovjetski Rusiji in da nič več ne piše o postopanju sovjetske vlade in boljševiški agitaciji na Kitajskem. Ta sprememba zunanje političnega kurza italijanskih listov je izzvala neprijeten dojeni v Vatikanu in to tem bolj, ker se čutijo vatikanski krogi prizadeti radi usode mnogih misijonarjev na Kitajskem. »Oservato-re Romano« je danes registriral vest o sklenitvi italijansko-sovjetske pogodbe in opozoril na možnost, da bi mogla ta pogodba koristiti tako Italiji kot Sovjetski Rusiji. »Popolo d’ Italia« pravi v svojem uvodnem članku, da Italija razvija realno gospodarsko politiko, katero morajo odobriti vsi dobro misleči Italijani. Napram Rusiji se je tašistovska vlada vedno obnašala povsem korektno in bila prva med prvimi, ki je priznala sovjetski režim v Rusiji tudi de jure. V poslednjem času so mnoge države uvedle carinske tarife na škodo Sovjetske Rusije, Italija pa se je vedno branila takšnih avantur. Zadnji konflikt med Ameriko in Sovjetsko Rusijo v
borbi je Amerika očitno nastopila proti današnjemu trgovskemu in gospodarskemu sistemu v Rusiji. Med tem Italija noče delovati na takšen način, marveč izvaja miroljubno politiko in rajši sklepa specijalne pogodbe z Rusijo, ki predstavlja danes faktor, mimo katerega se ne sme in ne more. Vsi današnji listi objavljajo izjavo Ljubi-mova, ki je med drugim dejal, da je sedaj odprta pot trgovskemu in sploh gospodarskemu sodelovanju med Italijo in Sovjetsko Rusijo in da bo nova pogodba postala trden temelj za sklepanje nadaljnih sporazumov. Ljubimov je dejal, da bo Rusija rabila odslej tudi mnogo več italijanskih ladij za izvažanje svojega blaga. »Giornale d’ Italia« pozdravlja to izjavo sovjetskega zastopnika in naglaša potrebo, da si Italija pribori po tem uspehu tudi druga tržišča za svoje blago in to predvsem v Mezopotamiji, Iraku, Siriji, Egiptu in na Balkanu. Na Italijo so po njegovem mnenju že itak vezani Egipt, Palestina, Turčija, Grčija in odslej bo morala Italija vse bolj računati na te države.
Rim, 6. avgusta, n. Danes je prispel v Rim italijanski poslanik v \Vashingtonu De Martinis. Popoldne ga je sprejel Mussolini. Politični krogi menijo, da je prišel De Martinis v Rim zaradi posebne misije.
Na Čehoslovaškem ni krize brezposelnih
O kaki gospodarski krizi ne more biti govora, pravi »Venkov«
Praga, 6. avgusta. A A. > Venkov« nadaljuje z objavo člankov izpod peresa ugledne politične osebe in pobija trditev, da se Čehoslovaška nahaja v omajnem gospodarskem položaju. Napram številu brezposelnih v Nemčiji in Angliji bi moralo biti na Čehoslovaškem 600 do 700 tisoč brezposelnih. V resnici jih je komaj 60 do 70 tisoč. Januarja meseca 1924 je bilo 143.000 brezposelnih delavcev, na koncu leta 1929 le 53 tisoč. Pred vojno se je moralo na tisoče Slovakov izseljevati na Madjarsko in v Avstrijo danes je večina zaposlena doma. — Kar se tiče industrijske krize, je navesti glede tekstilne industrije, da je pod Avstrija v desetih letih trikrat nazadovala in da je bila ravnotolikokrat v hudem položaju. Vzrok temu je bila spekulacija z volno. Še danes nosijo neka tekstilna podjetja posledice. Gospodarski položaj države ni v zvezi z industrijo stekla. O krizi ne more biti govora, ko industrija zbira svoje moči. Naibol’ zpovorno deist,7o so v tem oziru
bilance. Mnogo podjetij je skrilo uprav milijardne zneske. Le sladkorna industrija je zašla v nevaren položaj, vendar je na mestu opitimizem, kajti ravno v tej industrijski veji je opažati v zadnjem času napredek oziroma okrepitev. Industrija piva je takisto napredovala. Po poročilu londonskega »Timesa« so imeli Skodovi zavodi v prvih 4 mesecih leta 1930 naročila za 2.610 milijonov. Ta naročila še niso izvršei^. — Tudi Bat’a in druga podjetja izkazujejo ugodno stanje. Ko govorimo o nazadovanju gradbenosti, pozabimo na obsežne gradnje cest. Čeprav se neke industrije bore s tež-kočami, ni na mestu pesimizem in ne more biti govora o kaki gospodarski krizi, kar najboljše potrjujejo dividendne številke.
Praga, 6. avgusta. A A. »Prager Presse« ugotavlja nenavadno veliko število razstav-ljalcev v avtomobilskem salonu v Pragi, ki se ga udeleže največje inozemske tvor-nice.
Češkoslovaška se udeleži konference v Varšavi
Praga, 6. avgusta. AA. »Lidove Noviny« poročajo iz Varšave, da se Češkoslovaška udeleži konference v Varšave, čeprav vlada še ni formulirala svojega sklepa. Še več, zanesljivo ni niti to, ali pojde minister za poljedelstvo Bradač sam v Varšavo. Če ga posli notranje politike zadrže, pojde tja načelnik ministrstva za Doljedelstvo Pazderka.
Beneš ne pojde v Podkarpatsko Rusijo
Praga, 6. januarja. AA. »Narodni Osvobodze-ni« demantira vest, da bi minister zunanjih zadev dr. Beneš imel namen v bližnji bodočnosti posetiti Podkarpatsko Rusijo.
Položaj v Španiji
Madrid, 6. avgusta. AA. Predsednik španske vlade general Berenguer je odpotoval s snoč-nim ekspresom v Santander. Tu bo obiskal kralja Alfonza. Novinarjem je predsednik španske vlade izjavil, da nima špecijalne misije in da ne gre za posebne ukrepe, marveč da bo samo predložil kralju v podpis dekret o vojaških imenovanjih. Na postaji so se od njega poslovili ministri Estrada, Sandro in Maržo, redarstveni [unkcijonarji in druga oblastva.
Mac Donald se povrnil v London
London, 6. avgusta, n. Predsednik vlade Mac Donald se je vrnil s svojega potovanja po Nemčiji in Avstriji v Londop. Že danes popoldne pa odpotuje na daljši odmor na Škotsko.
Košutiču naselitev v Ameriki zabranjena
Dunaj, 6. avgusta, d. Listi objavljajo s tendencioznimi komentarji vest iz Newyorka, da so izseljeniške oblasti Združenih držav Severne Amerike odklonile prošnjo bivšega jugoslovanskega ministra in člana bivše HSS inž. Avgusta Košutiča, da bi se smel naseliti v severoameri-ških državah. Vodja bivše hrvatske seljačke stranke inž. Košutič se je mudil dalj časa na Dunaju, nato v Rimu, Ženevi in Londonu, kjer se je nameraval trajno naseliti.
Pohod madjarskih delavcev na Budimpešto
Budimpešta, 6. avgusta, n. Včeraj so v Gy8ru nezaposleni delavci sklenili, da nastopijo pohod v Budimpešto. In zares je danes dopoldne veliko število krenilo peš y_ Budimpešto.
Imenovanja v vojski
Beograd, 6. avgusta, k. Nj. Vel. kralj je na lafatoviča S. Danila, dosedanjega poveljnika II. torja državne obrambe armijskega generala Ka-predlog vojnega ministra postavil: za inspek-nrmijskd oblasti; za vršilca dolžnosti poveljnika
II. armijske oblasti divizijskega generala Beliča Einila, dosedaj II. pomočnika načelnika generalnega štaba; za vršilca dolžnosti poveljnika
III. armijske oblasti divizijskega generala Nediča Milana, dosedaj pomočnika iste komande; za poveljnika inženerije divizijskega generala Stanojlovica Radisava, do sedaj vršilca dolžnosti poveljnika vojnega zrakoplovstva; za vršilca dolžnosti poveljnika vojnega zrakoplovstva ge-neralštabnega brigadnega generala Nediča Mi-lutina, dosedanjega vršilca dolžnosti pomočnika iste komande. Razrešen pa je te službe divizijski general Nedič Djordje in stavljen ministrstvu vojske na razpoloženje.
Angleški kralj na četrtem mestu pri tekmah jadrnic
London, 6. avgusta. AA. Velike tekme jadrnic se je udeležil angleški kralj. Njegova jahta je prišla četrta na cilj.
Novi italijanski poslanik v Albaniji
Drač, 6. avgusta. AA. Davi se je izkrcal novi italijanski poslanik v Tirani markij Disorogna. Novega italijanskega poslanika so pozdravil albanski minister za zunanje zadeve, osebje italijanskega poslaništva in mnogi člani italijanske kolonije. Markij Disorogna je nadaljeval pot v Tirano.
Romunski kmetje proti bankam
Bukarešta, 6. avgusta, n. »Cuventul« poroča o kmetski vstaji v južni Transsilvaniji med tamkajšnjimi Sasi. Službeno pa je bilo izdano poročilo, da je glede poročila »Cuventula« ta, da so se v Udvarheliju zbrali kmetje in zahtevali, naj vlada na najbolj energičen način nastopi proti nekaterim denarnim zavodom, ki zahtevajo za svoja posojila oderuške obresti.
Kanal med Bukarešto in Donavo
Bukarešta, 6. avgusta, d. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da bo romunska vlada v kratkem podpisala posebno pogodbo z Avstrijsko eskomptno družbo. Po tej pogodbi bo ta družba prevzela gradnjo velikega kanala med Donavo m Bukarešto. Kanal bo vezal kraj Olšenico ob Donavi z glavnim mestom Romunije. Načrt za ta kanal je bil izdelan že pred letL
Korupcijske afere na Madiarskem
Budimpešta, 6. avgusta, n. Državni tožilec je sklenil, da se razširi preiskava v zadevi afere v ministrstvu vojske in v notranjem ministrstvu glede dobav in zgradb na vse dobave in zgradbe v poslednjih 6 letih. V poslednjih dneh je policija dognala, da so iz omenjenih ministrstev izginili vsi važni spisi, ki bi mogli pojasniti marsikatero točko v tej aferi, v katero je zapletenih mnogo višjih funkcijonarjev obeh ministrstev.
Zdravje sv. očeta
Rim, 6. avgusta. AA. V Vatikanskih krogih izjavljajo, da so pretirane vesti, ki so razširjene v inozemstvu o kritičnem zdravstvenem stanju sv. očeta papeža. Papež boleha na arteriosklerozi, vendar poteka bolezen normalno in ni do znaj še nikake nevarnosti.
Novi neredi v Indiji
London, 6. avgusta, n. Po vesteh iz Karahija je prišlo v Sukarud do krvavih spopadov med Hindujci in Muslimani. Dva angleška vojaška oddelka, ki sta bila poslana v Sukar, da vzpostavita red, sta morala rabiti orožje. Bilo je ubitih 12, ranjenih 50 oseb, aretiranih pa 200 oseb.
London, fl. avgusta: AA. Indijski podkralj je dal dovoljenje, da se prepeljeta voditelja kongresa Pandits Motilal in Javvarhalalnehru iz ječe Allahabadu v Poono. Ta ukrep naj obema voditeljema omogoči razgovor z Gandhijem, ki naj bi ga neuradno pregovorila za opustitev civilne neposlušnosti proti indijski vladi.
Romunska pogodba s Francijo in Anglijo
Pariz, 6. avgusta. AA. Podpis nove trgovinske konvencije med Francijo in Romunijo se pričakuje prav v kratkem.
London, 6. avgusta. AA. Danes sta predsednik trgovinskega urada Walliam Graham in Vergil Tilea podpisala trgovinsko in pomorsko pogodbo med britsko in romunsko vlado. Svrha pogodbe je čim bolj učvrstiti trgovinske odno-šaje med obema državama in podpirati izvoz poljskih pridelkov iz Romunije ter industrijskih iz Velike Britanije. Pogodba vsebuje posebne določbe glede angleškega blaga, ki se v Romuniji prodaja pod tujimi znamkami.
Prebivalstvo Zedinjenih držav
Washington, 6. avgusta, n. Po rezultatih ljudskega štetja štejejo Združene države brez kolonij 122,722.873 prebivalcev. Kljub temu, da je bilo v zadnjih desetih letih omejeno priseljevanje in da je nazadovalo tudi število porodov, se je število prebivalstva pomnožilo. Če se priključijo Združenim državam še njihove kolonije, tedaj šteje ameriški imperij 137,501.561 podanikov.
Delovne razmere v Gdansku
Haag, 6. avgusta. AA. Šef mednarodnega urada za delo Albert Thomas je dal včeraj pred stalnim mednarodnim sodiščem ekspoze o vprašanjih, ki se nanašajo na svobodno mesto Gdansk v zvezi z mednarodno organizacijo za delo. Thomas je svoja izvajanja zaključil s poudarjanjem vseh nesoglasij, ki obstoje med statuti mesta Gdanska in statuti mednarodnega urada za delo. Thomas vidi paradoks v dejstvu, da Gdansk, ki stoji pod upravo Društva narodov, nima pravic in prednosti, ki jih uživajo ustanove, odvisne od Društva narodov. Thomas je na koncu svojega govora navedel pogoje, pod katerimi bi meščani svobodnega mesta Gdanska mogli sodelovati pri sprejemanju sklepov in izvedbi mednarodnih konvencij.
Princezinja prestopila v katoliško cerkev
Bruselj, 6. avgusta, n. Belgijska prino >s» Astrid, ki izhaja iz švedske obitelji, je vče .aj prestopila iz protestantovske v katoliško cerlev.
Povodenj v Milanu
Milan, 8. avgusta, n. Nocoj okrog polnoči se je nad mestom prelomil oblak. Močan dež je padal do jutra. Voda je vdrla v kleti in trgovine. Električni tok je bil prekinjen, tako da ss davi tramvajski promet ni mogel razviti.
Direktor »Rus-Torga« v Berlinu aretiran
Berlin, 6. avgusta. AA. Polioija je aretirala glavnega direktorja sovjetske trgovinske agencije »Rus-Torga« Samojlova, češ da je poneveril 20.000 dolarjev (1,130.000 Din). Samojlov je poneverjeni denar porabil za privatne Špekulacije. Poziv sovjetske vlade, da se vrne y Moskvo in položi račun, je odbil.
Deset mrtvih in 200 ranjenih na dan po avtomobilih
Pariz, 6. avgusta, n. Tardieu je izdal naj-ostrejše odredbe proti avtomobilistom. V svoji [ okrožnici na prefekte je poudaril, da je leta ' 1929 zaradi avtomobilskih nezgod 3717 ljudi zgubilo življenje, torej je bilo vsak dan v Franciji 10 mrtvih, ki so jih povozili avtomobili. Preko 200 pa je bilo ranjenih na dan. Tega so največ krivi nevešči vozači. Zato Tardieu poziva oblasti naj strogo pazijo pri izdajanju voznih dovoljenj in naj revidirajo dosedanja dovoljenja. Nastrožje naj kaznujejo vsak tudi najmanjši pregrešek proti cestno-policijskim predpisom.
Sto ranjenih pri trčenju vlakov
London, 6. avgusta. AA. V bližini postaje Preston sta trčila dva vlaka. Obžalujejo nad 100 ranjencev.
Vremenska napoved.
Dunaj, 6. avgusta, d. Vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Neznatna izpr*-meniba sedaj vladajočega vremena.
Veiičaska neslovanska manifestacija
na Jadranu
Split 3. avgusta 1930.
Peti pomorsko-propagandni tečaj »Jadranske Straže« se je v soboto končal z veličastno vseslovansko manifestacijo v Starem gradu na otoku Hvaru, rodnem mestu ustanovitelja in prvega predsednika »J. S.«, blagopokojnega Jurija Biankinija.
Ob dveh popoldne je parobrod »Sava« odvel iz nove luke člane Izvršnega odbora in Oblastnega odbora »J. S.« kot tudi vseh 17 kurzistov ter mnogo ostalega občinstva. Divno morje. Maestral je lagotno zibal ladjo, vročino je tešil morski vzduh in bežno tudi oblački, ki so se izjemoma tisto popoldne lovili nad splitskim prelivom.
Po tričetrturni vožnji je parobrod pristal v Sutivanu na otoku Braču in pobral kopico čeških letoviščarjev, med katerimi je bil tudi urednik praških »Narodnih listov« novinar Urban. Nova poznanstva, topli razgovori, občudovanje prirode, pa smo bili čez eno uro v Milni, še vedno na Braču.
Pridružila se nam je tamošnja šumadinska kolonija »J. S.« iz Kragujevca, ki že cel mesec uživa blagodati našega morja in južnega solnca, Sami mladi ljudje, živahni, zagoreli.
Med Brčem in Solto smo skozi preliv zavili proti vzhodu in skril se nam je divni pogled, ki smo ga uživali polni dve uri, pogled na obalni miznati Kozjak in razorani Mosor, na beli Split in ob obrežju doli do nebotičnega Bioko-va nad zeleno Makarsko. Zdaj smo plovili med otokoma Bračem in Hvarom. Morje gladko, mirno, solnce strpljivo, razpoloženje prvovrstno.
Nekako ob 5. popoldne smo se približali otoku Hvaru in se ob rtu Kablu spustili v fjordu skozi starograjski zaliv. Morje se tu globoko zajeda v celino, ki je osobito na severnem pobočju lepo zelena, obrasla z oljkami, smokvami" in vinsko trto. Čez pol ure smo koncem zaliva zagledali pisani Stari grad.
Pisan je bil v; resnici. Ne le njegove kame-nite stare hiše in zelenje med njimi, vse pristanišče je bilo v zastavah, iz vsake strehe je plapolala naša trobojnica, in na obali je bilo rse živo, na stotine ljudstva.
»Sokol« v paradi z godbo, poljska kolonija, ki tam letuje, domačini.
Mahanje z zastavicami in urnebesno vzklikanje med našim pristajanjem. Godba veselo igra, ko stopamo na trdna tla in se pozdravljamo. Trikratni »Zdravo!« je bil uvod.
Pristopil je župan dr. Petar Ružičevič in pozdravil mile goste v imenu občine in »Sokola«, čigar starosta je on, nato je pozdravil še predsednik »M. O. J. S.«, starešina okr. sodnije Petar Petrič, nakar se je pričel formirati slavnostni sprevod, ki se naj po inicijativi »Jadr. Straže« pokloni njenemu ustanovitelju, počivajočemu v rodni grudi tam ob robu mestnih zidov med zelenimi cipresami in dehtečimi lovorji.
Spredaj se je postavil »Pomladek Jadr. Straže« v svoji pomorski uniformi z zastavo in « Štirimi venci, za njimi so šli češki in poljski zastopniki, Izvršni odbor in kurzisti »J. S.« in nato Kragujevčani, Čehi, Poljakinje in domače občinstvo.
Tiho in mirno se je vil sprevod skozi ozke kamenite ulice na pokopališče. Biankini počiva v rodbinski grobnici, ogromna kamenita plošča pokriva njegov poslednji dom.
Na Biankinijevem grobu
Prvi je spregovoril vodja starograjske poljske kolonije, sivolasi duhovnik Piotr 'Svierzko, ki je slaveč njegov spomin, povdarjal, da Bianki-nijevo ime Poljakom ni neznano. Dve Poljakinji sta položili venec na grob. Za njim je govoril predsednik »J. S.« v Pragi Fran Lukšič in položil venec. V imenu kurzistov je nastopil pravoslavni duhovnik Milan Božič, profesor iz Sarajeva. Njegov govor je bil topel izraz bratstva, medsebojne ljubavi in slovanske vzajemnosti. Dva »Podmladkarja« sta polagala venec, ko je stopil ob grob kurzist Viktor Pirnat, oči-telj v Novem mestu, in v pesniškem zanosu spregovoril:
»Jadran modri, biser zemlje naše, up ponosni, nada nevsahljiva, rana sveža in nezaceljiva, ali ne občutiš tuge z nami?! —
Jasno glej v nebo — saj nismo sami!
Biankini, bratstva borec budni, inspirator narodne ideje, apostolski klicar neutrudni, neustrašni čuvar nam Jadrana, ko nad tihim domom veter poigrava, šum valov ti veje in gineva čas,
Sirijo po svetu tvoje se ijleje tja v poslednjo* gorsko vas, pripravljaj dan vstajenja sestram, polnim hrepenenja, bratom tužnim cilj trpljenja.
Nato je nadaljeval in s krepkimi verzi zaključil svoj govor.
Južnjaški temperament naših pomorcev se kaže v izražanju čustev tudi na svetem pokopališkem kraju. Vzklikanje, pritrjevanje vpada med govornikove besede. Na zadnje je govoril za Šumadijo neki omladinec in Kragujevške študentke so položile četrti venec, na kar so Poljakinje zapele ganljivo žalostinko. Sledili sta od istih pevk še naša in poljska himna in z vzkliki »Slava Juraju Bianldniju!« se je sprevod razšel.
Kurzisti »J. S.« so bili od Poljakov povabi ljeni v njihovo kolonijo, ki se nahaja v vili Petra Ljubiča, znamenitega arheologa in histo-rika, ki je osnoval arheološki muzej v Zagrebu. Njegov mavzolej stoji na vrtu ob vili.
V gostoljubnem poljskem domu
se je na pokopališču pričeto pobratimstvo nadaljevalo. Izrekle so se lepe napitnice, čula se je poljska, srbohrvaška in slovenska govorica, razumevanje so podkrepljale geste ter francoska, angleška in nemška tolmačenja.
čas nas je priganjal in prehitro smo morali od veselih in lepih Poljakinj. Pozvani smo bili v »Mosorsko vilo«, kjer so nam občina in vsa tamošnja kulturna društva priredili sijajno zakusko.
In tam na prostranem mestnem trgu ob šumeči obali je doseglo naše bratstvo svoj višek. Za pozdravom mestnega župana so se kar vrstile napitnice. Navdušenje je rastlo z vsakim govorom. Pomembno je napil našemu Jadranu češki urednik Urban, vodja kurzistov dr. Ivo Rubič je slavil češko delo za naš Jadran in to ponovno v veliki meri o priliki »Karadjordje — Morosini«, ko je g. Urban pisal in povedal, kar je bilo treba. Vrlo lepo je govoril inšpektor za osn. šole v Zagrebu g. Ljudevit Krajačič, Poljakom je napil pravosl. duhovnik Milan Božič, odgovarjal mu je katoliški svečenik Piotr 'Svierzko, jugoslovanskemu Jadranu je napil učitelj Viktor Pirnat, kar je Starograjčane tako navdušilo, da so hoteli »Slovenca« obdržati >ba-rem za par dana« v svojem mestu. Češko, poljsko, srbohrvaško, slovensko govorico je vpijalo nočno morje in jo raznašalo do skrajnih obal.
Nepričakovano in nepredvideno se je komemoracija za pokojnim velikim nacijonalistom Biankinijem v njegovem rodnem mestu razvila v veličastno manifestacijo. Obžalovali so vsi, da se ni čula še ruščina in bolgarščina, a tudi to pride in morda še dočakamo tiste dni, ko bo starograjska manifestacija slavje in zmagoslavje vseh Slovanov.
Ob pol desetih zvečer smo morali na parnik. Tri ure in pol je do Splita. Težko je bilo slovo, godba, petje, mahanje, pozdravi. Odpluli smo v temno noč. Milnski harmonikar je škripal, Šumadinke so plesale, obujali so se spomini, utrjevalo pobratimstvo.
O polnoči smo »doma« in zadovoljni ležemo k počitku, vsaj smo doživeli eden najlepših dni življenja.	—n—
— » —   —
Maši kuliurni pionirji na oddihu
Divne mi Dalmacije, neču zaboravit...!
Velaluka, avg. 1930. Jugoslovansko učiteljstvo, udruženo v Učit. Ferij. Savezu, si je letos uredilo svojo ferijalno kolonijo na mejniku našega Jadrana v lepem mestu Velaluki na otoku Korčula, kjer letuje 30 dni. V krasnem dvonadstropnem šolskem poslopju ob obali so nameščene popolnoma nove železne postelje s slamnjačami, v pritličju sta dva razreda preurejena za jedilnici.
V kuhinji pa kraljuje kuhar s pomočniki, ki nam prav spretno tolaži naše vedno lačne želodce; dokazal je, da je strokovnjak, saj je bil dolgoletni kuhar mornariških častnikov.
V popolnoma neznano Velaluko so prihiteli učitelji (ice) iz vseh banovin iz bogate Dunav-ske banovine, iz carskega Skoplja, iz belega Zagreba in idilične Dravske banovine, marsikateri s strahom. Kdo je prej poznal prijazno mestece Velaluko na zapadnem delu otoka Korčule, ki ga je vodstvo UFS izbralo za svojo prvo kolonijo, Vsi letoviščarji hite na gornji Jadran, na Krk, Rab, Crikvenico in malo je število onih, ki pohite na otoke Hvar, Brač, Korčulo, ki se po svoji lepoti brez ugovora primerjajo, če ne prednačijo pred Krkom itd. Za večje in manjše ekskurzije so ti otoki kakor nalašč!
Ker smo mi prvi kolonisti in prvi letoviščarji v Velaluki, jo kratko opišem. Mesto s 5000 prebivalci leži v 6 km dolgem zalivu otoka Korčule zelo veliko luko (Velaluka!). Mesto ima v središču lep park, za zabavo skrbita dve godbi na pihala, in to sokolska godba in »Narodno glasbeno društvo«, ki prirejata ob večernih urah na obali promenadne koncerte. Središče kulturne misije je »Sokol Kralj. Jug.« z lepim »Sokolskim domom«. Iz Splita do Vela luke je s parobrodom 4 in pol ure, iz Velaluke vozijo parobrodi na Dubrovnik, Metkovič in Hvar!
Red v naši koloniji je uprav »vojnički«: za-jutrk (kava ali čaj), ob pol 8. uri, kosilo (juha, govedina, ali telečja, svinjska pečenka, ali ribe in po dve prekuhi in nazadnje še pecivo, sadje, kompot) ob 1. uri, a večerja (polnjena paprika, menjaje segedinski golaž) ob pol 8. uri. Vsak kolonist učitelj plača za stanovanje in hrano za 30 dni samo 800 Din! Vino po 3 Din 1, črna kava 1'50 Din. V času našega bivanja smo priredili ekskurzijo preko Visa in Komiže v večno lepo špiljo Biševo in izlet na Hum, kjer je krasen razgled na Vis, Hvar, Lastovo.
Da se po »težkem« delu solnčenja in plavanja razvedrimo, smo v jedilnici namestili kla' vir, ki ga je posodil tukajšnji č. g. kanonik. Tedensko dvakrat se vrše plesne vaje pod vod-stvor učitelja Slavko Mrovljč-ta, gl. pov. UFS in Sefa kolonije. Da bi nas videli, kako ne-
utrudljivo se vrti brhka Slovenka z zagorelim in temperamentnim Dalmatincem.
Vse življenje, tekmovanje, šport, petje, pa se odigrava na plaži, to je na mestnem kopališču s 30 kabinami, kamor nas »prevažajo« za baga-tilno ceno 25 par!
Na željo tukajšnjega Sokola je predaval g. Mrovlječ v sokolski dvorani »O sokolski ideologiji«, nakar se je vršil animiran ples ob zvokih sokolske godbe.
Kolonijo si je ogledal sam g. minister prosvete Maksimovič in se zelo interesiral za organizacijo UFS in pohvalil uredbo kolonijel Da tako lepo provedemo naše počitnice, gre zahvala »Društvu za saobračaj stranaca« in mestni občini.
Prisrčna zahvala »Jadranski plovidbi« in »Du-brovački družbi«, ki je dovolila 50% popust v vseh razredih članstvu UFS na vseh progah, in Direkciji državnih železnic, da smo tako udobno potovali!
Jugoslovanska zahvala vsem, ki so nam bili v pomoči
Se par dni in zapustili bomo Velaluko, kraj tolikih spominov, z željo, ako nam da Bog zdravje, da se vidimo drugo leto v podvojenem številu, da skupno preživimo večji del naših počitnic na Jadranu v bratski ljubezni in družabnosti!	Slavko	MrovljS.
Sklep šolskega leda na vinarski in sadjarski šoli y Mariboru
V	četrtek, drie 31. julija t. 1. se je končalo na tukajšnji banovinski vinarski in sadjarski šoli 58. šolsko leto s prav lepo in pomembno slovesnostjo. Zjutraj ob pol 8. uri je bila v stolnici sv. maša z zahvalno pesmijo, ki jo je daroval prečastiti g. katehet Martin Petelinšek in katere so s° udeležili učenci in vsi uslužbenci zavoda z ravnateljem Josipom Priolom na čelu.
Ob 9. uri so se zbrali v lepo okrašeni šolski dvorani k zaključni slavnosti zastopniki javnih oblasti, ra~.ii kmetijski strokovnjaki, celokupni učiteljski zbor, učenci in njih starši. Kraljevsko ban s’ opravo je zastopal načelnik kmetijskega oddelka g. ing. Anton Podgornik. Med drugimi odličnimi osebnostmi so bili tudi navzoči: Urednik »Naših goric«, ravnatelj Anton Pukla-lavoc, sreska kmetijska referenta ing. Pavle Forlic in Martin Zupanc, upravitelj ban. trsnice in drevesnice v Pekrah Janko Sumenjak, upravitelj knezoškofijskih posestev Habjanič, sreski kmetijski referent v p. Josip Blaževič, ravnatelj tuk. sadjarske zadruge Franc Rudi, veleposestnik in dvorni dobavitelj Peter Miovič.
Po uvodni pesmi je g. ravnatelj Priol pozdravil navzoče goste ter jih pozval, da zakličejo Nj. Vel. trikratni Živijo! Nato je podal poročilo o delovanju zavoda v preteklem šolskem letu, čemur je »ledilo izpraševanje učencev. Iz porčila je bilo razvidno, kako vsestransko se je udejstvoval zavod v cilju pospeševanja celokupnega kmetijstva. Iz stavljenih vprašanj ter odgovorov učencev je lahko vsakdo posnel, kako temeljite kmetijske šolske izobrazbe so deležni učenci tega odličnega banovinskega zavoda.
Po izpraševanju je povzel besedo zastopnik kraljevske banske uprave, načelnik kmetijskega oddelka ing. A. Podgornik, ter izrazil svoje priznanje in zadovoljstvo nad krasnimi uspehi, doseženimi v vzgoji in naučni izobrazbi kmečke mladine. Vzpodbujal je učence k nadaljnjemu izpopolnjevanju v njihovi stroki, naglašujoč, da so dolžni veliko hvaležnost zavodu, ki ga pravkar zapuščajo. Zahvalil se je tudi g. ravnatelju in celokupnemu učiteljskemu zboru za njih trud in požrtvovalnost. Nato je razdelil šolska izpričevala ter izročil darila naslednjim štirim odličnjakom:
Rudlu Vilku iz Maribora, Bogatiču Karlu iz Frama, Toriču Francetu iz Frankovcev pri Ormožu in Joštu Leopoldu iz Tepanjskega vrha pri Konjicah.
Po odpetju himne »Bože pravde« se je zahvalil učenec Franc Malus profesorskemu zboru. Nato je g. ravnatelj nagovoril učence, vzpodbujajoč jih, naj ohranijo zvestobo rodni hiši in se nikar ne izneverijo svoji rodni grudi ter šegam in navadam našega kmetstva. Priporočal jim je, da naj ohranijo v vseh odnošajih življenja čut dolžnosti, s čimer bodo pridobili na ugledu in se bodo izkazali vredne absolvente vinarske in sadjarske šole. Naj bodo ponosni in zavedni državljani naše velike in lepe skupne Jugoslavije, priborjene z žrtvami tisočerih njenih najboljših sinov.
Nadvse lepo uspela slavnost je končala i odpeljem nekaterih narodnih pesmi ter bo ostala vsem udeležencem v najlepšem spominu.
ttadic
Radio Ljubljana, 7. avgusta:	12-30	Plošče.
13’00 Časovna napoved, borza, plošče. 13-30 Iz današnjih dnevnikov. 18-30 Plošče. 19’30 Otroška ura, pisatelj Milčinski. 20-00 Plošče. 20-15 Jugoslovanski večer. Prenos iz Beograda. 21-05 Prenos iz Zagreba. 21-55 Prenos iz Bleda. 23-00 Napoved programa za naslednji dan.
Radio Beograd, 7. avgusta. 10-30 Plošče. 12-45 Opoldanski koncert radio kvarteta. 1900 »Prvi napad«. Enodejanka. 19-30 Večerni koncert radio kvarteta. 20-15 Vokalni koncert g. M. Milutinoviča. 21-00 Prenos iz salzburških slavnosti. 22-45 Plošče,
Dopis z Dolenjskega
Dolgo dobo let je bila lepa in slikovita Dolenjska zapuščena in kakor od sveta odrezana.
Z otvoritvijo dolenjske železnice do Novega mesta in tik pred svetovno vojno dograjene »belokranjske« železnice, se je zapuščenim dolenjskim krajem odprla pot do kulturnih središč in bil dan povod do rastočega tujskega prometa, ki je vir napredka posameznim krajem. Rastoči avtomobilni promet odstranjuje prometne ovire v kraje, koder ni železnice, s katerimi je prijazna Dolenjska Se vse premalo preprežena.
Dolenjci se sicer trudijo s propagando po časopisih, z opisi o lepoti in slikovitosti prirode doseči zvišanje tujskega prometa, privabiti več in več gostov v dolenjska kopališča ter ustvariti v primernih krajih udobna letovišča, kjer bi nudila obiskovalcem lepo in zabavno življenje v času oddiha. Propagandni opisi in brošure opisujejo zgodovino mnogoštevilnih razpadlih in še dobro ohranjenih in obljudenih gradov, katerih je po Dolenjskem zelo mnogo, opisujejo posamezne kraje, njih slikovitost in prirodna čuda, a vse ne doseže zažplieneea uspeha.
Dolenjska ima mnogo slikovitih tur, prijaznih gričev in srednjevisokih gor, poraščenih s senčnimi gozdi, ki vabijo pod svoje okrilje miru in oddiha željne zemljane. Iz njih vrhov se nudi krasen razgled proti gorenjskim velikanom, proti hrvatski ravnini do pogorja Velebita itd.
In prijazna dolenjska metropola Novo mesto s prekrasno okolico, s lepimi izprehodi, z vabljivimi vinskimi goricami? Od tu je izhodišče za razne krajše in daljše ture — v kraljestvo Trdinovih bajk. Novo mesto samo bi lahko postalo eno najlepših letovišč. Ali prikupljiva Kostanjevica, Višnja gora, Belokrajina itd. Sami lepi kraji, ki bi radi sprejeli v svojo sredo letoviščarje in jim nudili kar najudobnejše bivanje v njih sredi.
Res je, da posamezni letoviščarji obiščejo omenjene kraje, a večjega dotoka ni. Vzrok temu bo pač ta, da Dolenjci ne moremu nuditi svojim obiskovalcem tega, kar morejo nuditi drugi srečnejši kraji.
Dolenjska, ki je bila že od nekdaj zapuščena in pastorka svojim gospodarjem, je ostala zapuščena še do danes. Malobrižnost za Dolenjsko Je utopila Dolenjce same, da so se udali resignaciji, iz katere so se deloma prebudili šele v zadnjem času ter pričeli obračati pozornost na sebe in svoje kraje.
A to Je še vse premalo. Če hočemo, da dvignemo tujski promet, da dvignemo našo lepo Dolenjsko do boljšega blagostanja, moramo zavihati rokave in iti krepko na delo. Otresti se moramo otopelosti, dvigniti naš priprost narod, naše dolenjsko ljudstvo kulturno, da zapusti svojo prirojeno konservativnost, dvigniti industrijo, kf ima na Dolenjskem še malo resnega razvoja. Razvoj industrije pa je mogoč le z elektrifikacijo, katere ravno na Dolenjskem manjka. Obstoječe elektrarne ne morejo zadostiti radi premale energije velikim potrebam. Vodne sile, ki je ima Dolenjska v precej veliki meri, bi bilo dovolj, da bi bilo moči zadostiti vsem potrebam in zahtevam. Le vodno silo bi bilo potrebno izkoristiti.
Dokler ne bo na Dolenjskem v dovoljni meri električne sile na razpolago, se ne bo mogla razvijati industrija, ne bo izdatnega tujskega prometa.
Zato Dolenjci vkup in z resno voljo na delo, da ne bo zamujeno. Le s svojo lastno voljo se bomo vzdramili in dvignili iz zapuščenosti v lepše in boljše življenje splošnega napredka. Zato na delo, da lle bomo prepozni! — Dolenjec.
Spremembe v železniški službi
Premeščeni so uradniki II. kategorije 3. skupine: Uršič Franc, komercijelni uradnik, Rakek k prometnemu komercijelnemu odelenju direkcije; uradnika III. kategorije I. skupine: Medvešček Vekoslav, administrativni uradnik, delavnica Maribor v Maribor glav. kol.; 3. skupine: Jezovšek Rudolf, komercijelni uradnik, Zagorje na Rakek. Zvaničniki I. kategorije, 2. skupine: Rus Ivan, strojevodja, kurilnica Maribor v kurilniško ekspozituro Dravograd-Meža;
4.	skupine: Škrilec Stefan, prometnik, Ormož v Rimske toplice; Gregori Jožef, prometnik, Rogaška Slatina v Rogatec; Grbec Franc, prometnik, Logatec v Dobovo. Zvaničniki II. kategorije 1. skupine: Milič Frančišek, kretnik, Stična v Ljubljano gor. kol.; Vatovec Josip, čuvaj proge, progovna sekcija Zidani most k progov. sekciji Ljubljana glavna proga; 2. skupine: Un-ger Franc, sprevodnik, Ljubljana glav. kol. v Maribor glav. kol.; 3. skupine: Kumer Herl-bert, kurjač, kurilnica Pragersko v kurilnico Split, direkcija Zagreb; Šramel Anton, čuvaj proge, progovna sekcija Celje k progovni sekciji Maribor glav. proga; Vokač Milan, kurjač, kurilnica Maribor v kurilnico Murska Sobota.
Napredovali so za uradnika Ul. kategorije,
3.	skupine: Varl Ivan, poslovodja, kurilnica Maribor, in Vičič Matija, vlakovodja, Ljubljana glav. kol., dosedaj oba zvaničnika I. kategorije,
I. skupine; za zvaničnika I. kategorijo, 3. skupine: Grilc Ivan, osebni sprevodnik, Ljubljana glav. kol., dosedaj oba zvaničnika III kategor.,
II. skupine.
Sokolstvo
Sokolsko društvo Celje sporoča svojemu članstvu, da je umrl zadet od srčne kapi dolgoletni njegov član br. Fran Strupi. Pogreb dragega pokojnika bo v petek 8. avgusta ob 17. uri izpred hiše žalosti na okoliško pokopališče. Pozivamo vse članstvo, da se pogreba udeleži. Obleka, civilna z znakom.
f)ucvnc vesfz
Zahvala
Kongresni dnevi so za naini! Ljubljana ln njeno prebivalstvo je nad vse svežano in lju-beznjivo sprejelo naše drage goste.
Zato me veže dolžnost, da se v iincnu celokupnega Jugoslovanskega gasilstva, posebej Se v imenu I. prostovoljnega in reševalnega gasilnega društva v Ljubljani ter v svojem imenu zahvalim pred vsem preblagorodnemu g. banu inž. S e r n e c h , prevzvišenemu Škofu g. dr. Rožmanu, mestni občini ljubljanski in nje županu g. dr. Dinku 1* u c u za velikodušno pomoč in vsestransko podporo, blagorodni dvorni dami gospe Franji Tavčarjevi, kumici našega prapora, narodnemu ženstvu, zastopnikom oblasti in korporacij ter društvom, ki so sodelovali pri kongresnih slavnostih, someščanom, ki so okrasili svoja poslopja s cvetjem in zastavami. končno tisoč in tisočglavi množici, ki je simpatizirala z nami in se udeleževala vseh naših prireditev.
Zahvaljujem se slednjič našemu časopisju, ki je brez izjeme nesebično podpiralo stremljenje in veliko delo gasilskega kongresnega odbora in s tem pripomoglo, da se je iz kongresnih prireditev razvila velika in iskrena državna in pacijonalna manifestacija.
V Ljubljani, dne 5. avgusta 1930.
Josip Turk, starosta Jugoslovanske gasilske zveze in načelnik I. proštov, gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani.
— Odlični gostje v Bohinju. Kot gostje Nj. Vis. princa Pavla so prispeli na letovišče v Bohinj ruski knez Obolenski, princezinja Elizabeta, sestra princezinje Olge, in grška princezinja Margerita. Vsi ostanejo dalj lasa v Bohinju
— Poseti pri ministru dr. Korošcu. Na odmoru bivajočega ministra za šume in rudnike dr. Antona Korošca na Mrzlem Studencu pri Bledu so v torek posetili ljubljanski škof dr. Gregor Rožman, prošt dr. Andrej Kalan in bivši minister dr. K u 1 o v e c. Na posetih pri ministru dr. Korošcu se mudi tudi beograjski katoliški župnik msgr. W a g n e r.
— Ameriški Jugoslovani — prvi udeleženci evharističnega kongresa. Jutri dospejo na evharistični kongres v Zagreb prvi gostje iz Amerike in sicer okoli 60 Hrvatov, ki bodo obiskali po večletni odsotnosti domovino in svojce. V Cherbourg so se pripeljali s prekomorskim parnikom »Aquitanio«. V Zagrebu jih bodo na kolodvoru svečano sprejeli. Druga večja skupina gostov iz Amerike pa dospe v soboto ob 13. uri v Zagreb. Doslej je odbor kongresa izdal že 60.000 vstopnic za inozemce. Vseh udeležencev kongresa bo, kakor kaže, nad 200.000.
— Namestnik mehiškega konzulata v Beogradu. Mehiška vlada je imenovala za začasnega namestnika sednjega svojega konzulav Beogradu tajnika mehiškega konzulata v Parizu Rudolfa Finglerja. Beograjski konzul Rudolf Sedeli pojde medtem na dopust.
— Izletniški vlak Zagreb—Ljubljana. V noči od 14. na 15. avgusta t. 1. vozi na progi Zagreb gl. kol.—Ljubljana gl. kol. izletniški vlak štev. 628 z odhodom iz Zagreba gl. kol. ob 23. uri 25 min. in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 3. uri 50 min. ter v obratni smeri v noči od 15. na 16. avgusta t. 1. izletniški vlak štev. 631 z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 22. uri 18 min. in prihodom v Zagreb gl. kol. ob 1. uri 55 min. Oba izletniška vlaka imata zvezo z izletniškim vlakom na Gorenjsko in z nje.
— Dr. Vidmar na šahovskem turnirju v Liegeu. Ob priliki proslave 100-letnice Belgije bo v Lifegeu velik šahovski turnir, katerega se bodo udeležili vsi evropski šahovski mojstri. Jugoslavijo bo zastopal naš mojster dr. Milan Vidi.iar.
— Posebni vlak Vrhnika—Ljubljana. Za po
vratek udeležencev odkritja Cankarjevega spomenika na Vrhniki vozi v nedeljo dne 10. avgusta 1930. iz Vrhnike v Ljubljano gl. kol. posebni vlak z odhodom iz Vrhnike ob 22. uri 30 minut.
— Sokol v Laškem ima svoj letošnji javni telovadni nastop v nedeljo dne 10. avgusta v zdraviliškem parku ob Savinji. Po nastopu je veselica. Ugodna je ta prilika za uporabo radio-termalnega kopališča in kopališča v Savinji. — Prijatelji društva vabljeni k čim številnejšemu obisku.
— Kolonizacija na Dojranu. Posebna komisija z inšpektorjem za južne kraje Veljo Dimi-trijevidem na čelu je pregledala vse kraje na Dojranu, ki bi bili pripravni za kolonizacijo. Za te namene so odobreni že potrebni krediti. Poleg rednih kreditov so odobreni tudi krediti za gradnjo hiš in gospodarskih poslopij. Koloni sti dobe tudi potrebno orodje, vprežne vole, živino in vse drugo, kar potrebujejo za uspešno kolonizacijo.
— L. 1931 bosta dograjeni 2 tretjini jadranske proge. Odobreni so potrebni krediti za izvršitev del na trasi Mataruge — Raška — Kosovska Mitroviča. Verjetno je, da bo del železniške proge Raška — Nataruge, ki gre skozi ibarske tesni, dovršen že do poletja 1931. Na ta način bi bili dovršeni dve tretjini jadranske proge.
— Številne zadruge v Moravski banovini. Po
službeni statistiki je v Moravski banovini 320 nabavljalnih zadrug, 218 kreditnih zadrug in 241 proizvajalnih zadrug. Inicijativo za osnovanje teh zadrug je dalo kmetijsko ministrstvo.
podpiral pa je snovanje zadrug ban Moravske banovine.
2 milijona za most pri Šabcu. Finančni minister je odobril kredit 2,000.000 Din za zgradbo pristopnih nasipov za most pri Sabcu in Kle-naku, da bi se ta most še letos lahko izročil prometu.
Ideološko-organizatorični tečaj »Jadranske Straže« v Splitu se je v soboto končal s predavanjem dr. Ive Rubida o maksimalnem programu JS. Popoldne so se odpeljali kurzisti v Stari grad na otoku Hvaru in položili venec na grob društvenega ustanovitelja Jurija Bianki-nija, o čemer poročamo na drugem mestu. V četrtek so kurzisti pisali osnove poljubnega pom. propagandnega predavanja in dosegli krasne rezultate. V petek dopoldne so bili v Kastelanskem zalivu v mestu Divulje, ki je v treh letih zrastlo skoro iz nič. Tam je centrala naše vojne pomorske avijacije. Upanje, da se bodo dvignili v zračne višave, se radi močnega vetra ni uresničilo. V nedeljo so se kurzisti razšli.
Likvidacija bivše dunajske poštne hranilnice. L. 1925. se je vsled hvalevrednega prizadevanja g. dr. Frana Pavliča, pomočnika generalnega direktorja poštne hranilnice v Beogradu v bskih in hrvatskih listih mnogo pisalo o pravnem položaju likvidacije bivše poštne hranilnice. Pozneje so izšli tudi v naših listih ponovni pozivi na lastn:':e hranilnih knjižic, da naj "•* = svojimi terjatvami prijavijo poštni hranilnici. Od tedaj je preteklo več časa (menda dve leti), pa ni ne duha ne sluha ne o likvidaciji ter ne o vprašanju, kaj je sploh s to likvidacijo. Po več ko desetih letih bi bil pač skrajni čas, da se to uredi, saj je v interesu države same, ako njeni državljani pridejo vsaj deloma do svojih pravic.
— Sprejem v pletarsko šolo v Ptuju. Pletar-stvo more kot domača obrt nuditi mnogim, posebno takrat, kadar kmetijsko delo počiva, lep zaslužek. S to obrtjo si pa lahko ustvarijo svojo eksistenco tudi one osebe obojega spola, katere zaradi pohabljenosti ne morejo opravljati drugih poslov in je njih življenjski obstoj odvisen le od milosti svojcev, javnosti ali občine. Državna pletarska šola v Ptuju ima namen izvežbati v pletarstvu in vrboreji, praktično in teoretično osnovni šoli odrasle učence in jih usposobiti v dveh šolskih letih pletarskiin pomočnikom. Slednjim pa po dovršeni učni dobi pomaga do zaslužka, ako ne bi mogli izvrševati pletarstva na svojih domovih. Učna doba traja dve leti. Kot redni učenci in učenke se sprejmejo v I. letnik šol. leta 1930/31, ki prične 1. septembra 1930 oni, ki so dovršili z dobrim uspehom najmanje osnovno šolo. Učenci prejmejo šolske potrebščine brezplačno, morajo se pa za časa učne dobe sami vzdrževati Za vpis je potrebno, da predlože krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, pri mladoletnih pa tudi izjave stari-šev, odnosno varuha, da bodo skrbeli za vzdrževanje učenca. Prijave se sprejemajo do 20. avgusta 1930.
— Imenovanje vrhovnega šerijatskega sodnika. Kralj je imenoval na predlog ministra pravde za vrhovnega šerijatskega sdnika v 1/3 pri duhovnem šerijatskem sodišču v Skoplju g. Osmana Vilovida, bivšega ministra za trgovino in industrijo.
— Naša država na mednarodni konferenci za kemijo. Od 14. do 20. septembra t. 1. bo v Liž-geu 10. mednarodna konferenca mednarodna unije za kemijo. Na tej konferenci bo zastopana tudi naša država.
— 200 milijonov za zgradbo novih šol. Prosvetni minister Maksimovič Boža je odobril kredit 200,000.000 dinarjev za grndbo šol v vsej državi. — Iz tega kredita se bo podprla tudi gradba tistih šol, ki so jih začele občine zidati s svojimi sredstvi.
— Izšla je nova številka »Romana«, tednika za vse, z novim romanom »Skrivnost Votle igle« Mauricea Leblanca. (Nove prigode Arsfena Lupina). Številka stane 2 Din.
— Rekordna avtovožnja Zagreb—Pariz. Iz Zagreba poročajo, da bo znani zagrebški športnik Edo Funk podvzel rekordno vožnjo z avtomobilom iz Zagreba v Pariz. Vožnjo bo pričel koncem avgusta. Proga je dolga 2000 km, namerava jo prevoziti v 2 dneh.
— Otroka so zastrupili z alkoholom. V Sara jevsko bolnico so pripeljali te dni 8-letnega dečka Osmana Bičanovida, ki je ležal v bolnici 2 dni v nezavesti in nato umrl. Zdravniki so ugotovili, da je imel v želodcu veliko količino alkohola in je podlegel zastrupljenju. Policija je uvedla preiskavo, da ugotovi, kdo je dal dečku strupa.
— Vreme. Vreme je zelo nestalno in spremenljivo. Neznosni in soparni vročini slede pogostokrat hudi nalivi, ki trajajo le nekaj časa. Od torka ponoči do včeraj zjutraj je v Dravski in Savski banovini močno deževalo, ponekod so bili kudi nalivi. V ostalih krajih kraljevine je vladala vročina in so nekatere pokrajine že več tednov brez dežja. V Ljubljani je padlo dežja 10-8 mm, v Mariboru 4 in v Zagrebu 0-2 mm Včeraj zjutraj je bilo barometersko stanje povsod v državi prav nizko ter je včeraj ob 7. uri barometer kazal' Ljubljana 758 9 Maribor 7585, Zagreb 7589, Beograd 757, Sarajevo 758 6, Skoplje 7586, Split 758-3. Rab 7576. Termometer je včeraj oh 7. kazal: Ljubljana 18, Maribor 17, Zagreb 19, Beograd 25, Sarajevo 20, Skoplje 23. Split 25, Rab 24 C. Prav huda vročina vlada torej na črti Beograd—Skoplje—Sa rajevo—Split. Oblačnost je včeraj znašala od 0
do 9, v Ljubljani 8, v Mariboru 8, v Zagrebu 9. Relativna vlaga: od 65 do 95 odst., v Ljubljani 90 odst., v Mariboru 85 odst. V Ljubljani je bila včeraj najvišja temperatura 23 6, najnižja 169.
tsjubliema
Koledar.
Četrtek, 7. avgusta 1930. Katoliki: Kajetan. Pravoslavni: 25. julija: Vidojka.
Lekarne.
Nočno službo imata danes lekarni Piccoli, Dunajska cesta, in Bakarčič, Sv. Jakoba trg.
Predsednik višjega deželnega sodišča dr. Anton Rogina se je vrnil z odmora ter zopet prevzel vodstvo sodišča.
■ Poroka. Pod tem naslovom smo priobčili v torek 5. t. m. vest. da sta se na Brezjah poročila dr. Josip Mencej in gdč. Bukovčeva. G. dr. Mencej nam glede na to vest sporoča, da ne odgovarja resnici in gre za neljubo pomoto; objavljeno vest s tem dementiramo kot neresnično.
Gradnja nebotičnika Pokojninskega zavoda.
Po končani preizkušnji terena so včeraj že pričeli kopati temelj za ljubljanski nebotičnik Pokojninskega zavoda tik palače Ljubljanske kreditne banke ob Dunajski cesti. Zaposlenih je okoli 100 delavcev.
Velik naliv v Ljubljani s točo. — V torek okoli 22. ponoči je pričelo deževati. Naliv je trajal dobre pol ure. Silovitejši naliv je pa bil okoli 2. po noči. Takrat je ta naliv v jugoza-padnem dolu mesta spremljala tudi toča, ki je po njivah napravila precejšnjo škodo, ker je osobito močno oklestila salato.
Umrljivost v Ljubljani. Do 1. avgusta je letos umrlo v Ljubljani 770 oseb. Zanimivo je, da je število umrlih v mesecih januar do maja dosegle skoro rekord, dočim je umrljivost od maja dalje znatno pojenjala. V juniju je umrlo-100 oseb. Od 1. avgusta do včeraj je v Ljubljani umrlo 5 oseb.
Tržni dan v Ljubljani. Prvi tržni dan v mesecu avgustu je bil včeraj sicer z blagom dobro založen, toda drugače prav slab. Domačega lepega sadja ni bilo na trgu. Sadje dovažajo sedaj Banačani in Dalmatinci. Cene sadju so neizpremenjene.
Živinski sejem v Ljubljani. Prvi mesečni živinski sejem je bil včeraj v Ljubljani srednje obiskan. Kupčije niso bile živahne. Na sejem je bilo prignanih 266 konj, 63 volov, med njimi nekaj zelo lepih, 91 krav, 32 telet in 44 prašičkov za rejo. Sezona za prašičke že pojema, kajti na prejšnje sejme je bilo pripeljanih vselej do 400 komadov. Prodanih je bilo 30 konj,
46 volov, 55 krav, 18 telet in 39 prašičkov za rejo. Cene so neizpremenjene. Voli bo I. vrste po 10, II. po 9 in III. po 8 Din za kg žive teže, debele krave 5—7 Din, krave-klobasarice pa 4—5 Din, teleta 14-50—15 Din, a prašički od 250-r-400 Din po kakovosti in starosti.
K incidentu v Šelenburgovi ulici. Že včeraj smo poročali o incidenti v Šelenburgovi ulici. Vinjeni mladenič, ki je incident izzval, je zidar V. Puklovec, stanujoč v Stožicah. Pred glavno pošto ja začel najprej mimoidoče zmerjati in nadlegovati, za kar ga je stražnik sprva lepo posvaril, nato mu pa napovedal aretacijo. Zaradi insultiranja službo opravljajočih stražnikov je bilo aretiranih okoli 10 oseb, od katerih sta bila dva pozneje pridržana v policijskih zaporih. Danes sta bila izpuščena.
■ Kršitve nove tarife za avtoizvoščke. Banska uprava je določila za ljubljanske avtoizve-ščke novo tarifo,	ki je	pred več	tedni	že stopila v veljavo. Policija	je včeraj	prejela prvo
prijavo proti avtoizvoščku, ki je kršil to tarifo
■ Aretacije. Od torka do včeraj opoldne je policija aretirala in zaprla več oseb, med njimi nekega moškega zaradi tatvine denarja, nekega drugega zaradi tatvine kolesa, nekega razgrajača in več oseb zaradi žaljenja straže.
■ Od doma pobegnil. Na Vidovdanski cesti stanujoči dijak I. državne gimnazije Milan Feld-stein je 4. t. m.	odšel	od doma	ter se	ni več
vrnil. Pogrešani	je 13	let star,	močno	razvit,
oblečen v kratke rjave hlače, v belo srajco, gologlav in golorok in bos.
■ Kolesarske tatvine. Na opozorilo mnogih ljudi je včeraj okoli 2. ponoči v Kolodvorski ulici stražnik aretiral nekega mladega človeka, ki je v kavarni »Leon« prodajal damsko kolo za zelo nizko ceno. Na policiji se je možakar izkazal kot brezposeln delavec. Damsko kolo, znamke »Tribuna«, je najbrže ukradeno.
‘Mtavibov
m Praginatiziranje zmagovalca. Na tajni seji v torek je občinski svet zaradi vestnosti in marljivosti v službi pragmatiziral v tretji kategoriji magistratnih nameščencev dosedanjega zvanič-nika, svetovnega telovadnega zmagovalca v Luksemburgu g Tošo Primožiča.
m Izlet v Apače. Člani kolesarskega društva »Perun« se vabijo, da se v nedeljo 10. t. m. udeleže izleta v Apače. Zbirališče v Narodnem domu ob 12. uri. Kdor ne gre s kolesom (proga je dolga 52 km),naj se prijavi za avto. elegantni 50 Din, tovorni 30 Din. v pisarni^ Narodne obrane v Narodnem domu med 18 in 20. uro, in sicer najkasn J v soboto 9. t. m. Za odbor: Ivan Kvas, podpredsednik. — Istotako se vabijo t idi člani mariborske podružnice Slovenskega planinskega društva. Za odbor: Inžener Jelenc.
m Izlet akademikov. Mariborski akademiki prirede v soboto 9. in v nedeljo 10. t. m. izlet k Sv. Pankraciju na Kobanskem. Zbirališče je v soboto ob 13. uri na glavni postaji.
m Velikopotezna mestna stanovanjska akcija. Mestna občina mariborska je od osvobojenja do danes investirala v razne stanovanjske zgradbe krog 30,000.000 Din. Zgradila je 450 stanovanj; razen tega je pa dala tudi še 8,150.000 Din jamstvenih posojil privatnikom, ki so gradili stanovanjske hiše ter 1,028.324 Din gradbenih posojil. Naposled je pa treba k tem vsotam prišteti še 12,000.000 Din, ki so se vzeli iz gradbenega fonda za amortizacijo najemnin v višini dveh tretjin. Skupno je tedaj žrtvovala za omi-ljenje stanovanjske krize krog 51,000.000 Din.
m Poroka. V torek popoldne sta se v Limbušu pri Mariboru poročila g. Drago Senica, uradnik podružnice Ljubljanske kreditne banke v Zagrebu in gdč. Tatjana Hribarjeva iz Maribora, vnukinja gosp, ministra Ivana Hribarja. Bilo srečno!
m Mariborski pevci v Sarajevu. Na kongresu magistratnih nameščencev, ki bo v Sarajevu 15. t. m., bo nastopila tudi 12 članska pevska skupina mariborskih magistratnih uslužbencev. To bo že drugi letošnji pevski nastop Mariborčanov v prestolnici Bosne m Izpred malega senata. V sredo dopoldne je bila pred senatom tukajšnjega okrožnega sodišča kazenska razprava proti petim delavcem, starim od 22 do 30 let, obtoženim, da so na Pobrežju kradli sadje in drugo Razsodba se je glasila, da so obtoženi krivi in se obsojajo: Jos. Kramberger na 1 mesec in 14 dni, Franjo Nudi na 20 dni, Anton Potočnik na 20 dni in globo 60 Din, v slučaju neiztirljivosti še na 24 ur, Josip Rotman na 7 dni in Karel Pipenbacher na 7 dni in 60 Din, odnosno še na 24 ur strogega zapora.
m Elektrifikacija Kamnice. Med mariborsko mestno občino in kamniško občino se te dni vršijo pogajanja za elektrifikacijo Kamnice, ki pa doslej še niso imela uspeha. Mestna občina nudi Kamnici velike ugodnosti in je radi tega verjetno, da bo le prišlo do sporazuma.
m Zopet nov stanovalec pod mostom. K prvi družini, ki se je pred nekaj dnevi nastanila pod oboki državnega mostu na desnem bregu Drave, se je v torek priselil še poštni zvaničnik Miroslav Šumer z ženo in štirimi otroki.
m Javni napisi. Slovenski jezik na raznih Izvesnih deskah in javnih napisih po našem mestu je tak, da bi človek obupal. Napravijo krasen in dragocen nov napis, pa so v šestih besedah 4 napake. Nova stojnica na Aleksandrovi cesti je krasna, napis pa ima pravopisno napako! Kdo je kriv? Ali ne bi mogla mestna obrtna oblast odrediti, da se ji mora vsako besedilo javnega napisa pred izgotovitvijo predložiti, da ga jezikovno pregleda?
m Priključitev Mariborskega otoka k Mariboru. Mariborski otok, na katerem je mestna občina, kakor znano, zgradila veliko moderno kopališče, je spadal doslej pod kamniško občino. Sedaj so merodajni faktorji uvedli postopanje, da se otok pridruži Mariboru, s čimer bodo ugodno rešena nekatera vprašanja, kakor n. pr. vzdrževanje policijske službe na otoku i. dr.
m Gradnja počitniškega doma magistratnih uslužbencev. Društvo mariborskih magistratnih uslužbencev gradi na Pohorju svoj počitniški dom. Gradbena dela vodi tvrdka Živic. Kletj in temelji novega doma so že zgrajeni.
m Požar na Jelovcu. V torek zvečer okrog 21. ure je iz nepojasnjenega vzroka nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Josipa Kodriča na Jelovcu št. 15 pri Presternici. Iz Maribora in okolice pozvani gasilci so mogli ogenj samo še omejiti. V poslopju je zgorela svinja, ves pridelek sena in slame ter precej žita ter kmetsko orodje. Škodo cenijo na 100000 Din. Zavarovalnina je neznatna.
Gelie
* Trgovec Fran Strupi umrl. Včeraj zjutraj ob 4. je na svojem vinogradu Za Gradom nenadoma umrl zadet od kapi trgovec na Kralja Petra cesti g Fran Strupi. Na predvečer je bil še zdrav in se je udeležil neke seje. Pokojni je bil vobče znan in spoštovan. Ž njim smo izgubili steber predvojnega slovenstva v Celju. Bil je član celjskega Sokola od ustanovitve pa do danes. Dosegel je starost 63 let. Pogreb bo jutri v petek 8. avgusta ob 17. izpred njegovega stanovanja na Kralja Petra cesti 16 na okoliško pokopališče. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
* Dve nesreči na kolodvoru. Včeraj zjutraj se je hotela delavčeva žena Marija Belina iz Gaberja z vlakom odpeljati v Maribor. Ker je imel mariborski vlak zamudo, je pripeljal ob istem času kot ljubljanski vlak. Belina je pomotoma vstopila v ljubljanski vlak ter je potem, ko se je vlak začel premikati, skočila iz vlaka. Pri tem je padla vznak tak trdo, da ji je počila lobanja in si je močno pretresla možgane. ”3-zavestno so jo pripeljali v bolnico. — Ob istem času je prišel pri asfaltiranju trga pred kolodvorom zaposleni delavec Valentin Križnik pod voz gramoza, ki mu je precej poškodoval roko.
* Mestna knjižnica je izposodila v ineseou julijo 960 strankam 2050 knjig.
* Avto in alkohol. V noči od nedelje na ponedeljek je neki Celjan dve uri vozil z avtomobilom po mestnih ulicah in delal nezaslišan kraval. Vozil je z odprtim izpuhom in trobil, poleg tega pa je večkrat postajal in razbijal po avtomobilu, kot da bi nekaj popravljal. Obcestni stanovalci so se zbudili ter končno pozvali policijo, ki je ugotovila, da veseljaški vozač nima niti legitimacije. Seveda bo kaznovan. — Isto-tako ponoči je nekdo iz Gaberja pozval v mestu stanujočega zdravnika dr. G. in mu poslal avtoizvoščka. Zdravnik pa ni hotel vstopiti v avto. ker je bil šofer tako pijan, da se je bilo treba bati nesreče. Tudi tukaj je policija intervenirala.
JUGOSLOVAN
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrnmmmmmmmmmrn
Naši otroci so se vrnili z morja
JVovo mesto
Desetletnico mature na novomeški gimnaziji so praznovali gospodje v soboto 2. avgusta v salonu hotela »Koklič«. Od desetih gospodov se je udeležilo slavlja le osem, dva sta bila nujno zadržana.	...
Primarij bolnice usmiljenih bratov v Kandiji dr. Ignacij Pavlič je v torek nastopil daljši dopust ]n ga nadomešča dr. Milan Ropaš.
Otvoritev odvetniške pisarne. Dr. Davorin Gros, dolgoletni koncipijent dr. Globevnika, je otvoril odvetniško pisarno v hiši gospe Stefanovič na Ljubljanski cesti št. 257.
Nesreča. Neka Ranuš, poroč. v Crmošnjicah, se je peljala s svojo hčerkico v Smolino vas k svojim staršem. Na ovinku v Žabji vasi se je z vso silo zaletel v voz neznani motociklist s prikolico. Mati in hči sta padli takoj z voza. Prva se je le bolj prestrašila kot potolkla, ubo-?a deklica pa je precej poškodovana, največ po obrazu. Konj in voz pa sta telebnila v graben. Ranuševa si je zapomnila številko vozila.
Ljudske vraže ali bolje ljudska neumnost bi bi bile kmalu spravile na oni svet 21 letnega Hermana Povšeta. V ponedeljek so v Št. Janžu na Dolenjskem kosili. Cel dan je potekel srečno. Ko so se zvečer odpravljali s travnika, je hotel Povše s travo obrisati mokro koso, ki mu je pri tem zdrsnila in mu presekala desno podleht do kosti. Skrbne žene so mu, da mu ustavijo kri, hitro naložile na veliko rano konjskih odpadkov, nakar je mož šele iskal pomoči pri zdravniku. Ta mu je rano izpral in ga napotil v bolnico, kjer se še ne ve, kaj bo z njim. In to radi ljudske nevednosti.
60 ur je ležal v nezavesti 20 letni Martin Fu-rar, hlapec v kartuzijanskem samostanu Pleterje. Vesel je legel na senico spat, pri tem še mu je na nezavarovanem mestu udrlo in strmoglavil je na pod v obširen lijak za seno ter se lako potolkel po glavi, da je na mestu obležal v nezavesti. Drugo jutro so ga našli tovariši in ga prepeljali v bolnico, kjer se je šele tretji dan prebudil Mu gre že bolje.
Sreča v nesreči. Brhka Veronika je prosila Andreja Kumpa za konja in za voz ter se odpeljala na sprehod. Spotoma je prisedel 23 letni posestnikov sin Jože Schmuck iz Komarne vasi pri Crmošnjicah. Pa že nista dovolj pazila na konja in na cesto, konj je poskočil, voz in mladi par so se prevrgčali po jarku. Veronika si je raztrgala lepo obleko in se dobro razpraskala po gorenjem životu, ubogi Jože pa si je pošteno pretegnil desno nogo. Sreča, da se nista ubila.
Misterijozni streli v noč. V kandijski bolnici se bori s smrtjo 23 letni dečko K8nig Franc iz Dol. Tople rebri. Pri ponočevanju je dobil več šiber v prsa in v stran, dočim je njegov tovariš obležal, zadet od strela, na mestu mrtev. Stvar preiskuje državni tožitelj.
Nesreča nikdar ne počiva. Posestnik Jakob Plut iz Vrtače pri Semiču je s sinom žagal polena na svoji cirkularki. Jermen se je snel. Med tem ko ga je sin naravnaval nazaj, je oče nekaj brbljal okoli krožne žage, ki se je nenadno spr^ zavrtela in mu odrezala tik ob dlani palec leve roke. Mož se je obvezal, odrezani palec je zavil v časopisni papir in ga nesel v novomeško moško bolnico s prošnjo, naj mu ga prišijejo nazaj. Na žalost to ni šlo.
Nov hote” •. Podnajemnik hotela Koklič, 1' h .elir Polajner, je kupil hotel Union na Ljubljanski cesti. Prvovrstnemu agilnemu in podjetnemu hotelirju želimo vso srečo v lastnem domu.
Bled
Za naše letovišče se pripravlja zopet veselo presenečenje. Že več mesecev se vodijo pogajanja za nakup enega najlepših posestev na 3Iedu, to je Janove vile, med Okrožnim od-losno Središnjim uradom za zavarovanje delavcev in Ljubljansko kreditno banko. Vila in poseslvo leži ob kolodvorski strani Bleda, je krasno preurejena in ima veliko zemljišča ter aajlepše obrežje ob jezeru s peščeno plitvino. Leži na solnčni strani tik ob jezeru. Pred vojno je bila last ruskega rimskega poslanika, a zaplenile so jo avstrijske oblasti in prodale današnjemu lastniku. Vili naj bi služila članom OlJZD za oddih. Ako bi se spopolnila še z modernimi toplimi kopeli s terapijo, bi Bled Dbogatel res za lepo napravo in Urad za zavarovanje delavcev bi imel lepe dohodke od tujcev, s katerimi bi pokril vso režijo. Saj pogrešamo na Bledu najbolj sanatorija. Plesišč in zabavišč je dovolj in pretežna večina pride v letovišče zaradi zdravja. Prepričani smo, da bodo vsi merodajni činitelji podpirat* uresničenje tega nakupa.
Brežice
Sokolski nastop. Tukajšnje sokolsko društvo ie priredilo v nedeljo, dne 3. avgusta svojo vsakoletno veselico združeno z nastopom. Veselica je bila dokaj dobro obiskana. Za dobro razpoloženje je skrbela godba iz Zagreba. Člani brež. Sokola so vaje izvajali prav dobro, *a kar gre zasluga požrtvovalnemu načelniku g. Gregoriču. Ugajala je tudi deca s svojim nastopom. Kot novost, ki se dosedaj pri nas ni izvajala, in ki je vzbujala resnično zanimanje, je omeniti polževo dirko. Najdalje in najlepše je vozil g. Perger ml. iz Dobove, ki je za progo 120 m prevozil v 19 minutah.
Kino. Ze delj časa je tukaj nastanjen potovalni kino, ki prireja dobro obiskane predstave na prostem.
Čatežke toplice. Kopališka sezona se jako lepo razvija. Gostov je mnogo. Kopališka uprava je eno prejšnjih nedelj priredila lepo uspeli koncert, ludi na zunaj so Catežke toplice lepo uredili.
Begunje pri Cerknici
Otvoritev banovinske ceste. Prvi del nove banovinsko ceste od Selščka do Begunj so ta teden odprli. Tako je ozka poljska pot po dolini razbremenjena. Travniki in njive ob tej poti so v teh štirih mesecih, kar grade novo cesto, precej trpeli radi velikega prometa. Sedaj pa morajo vozniki voziti po novi cesti. Živina pa precej trpi, ker pot še ni utrjena, vozovi pa so težko obloženi z lesom. Temelje ceste pa kopljejo že v Hrastju in po logeh. Ker je tu »vet mehak, morajo najprej položiti debele
Ljubljana, 6. avgusta.
Zjutraj ob 8.30. uri se je vrnila z morja počitniška kolonija dece banovinskih zavodov.
To je bil živ-žav na glavnem kolodvoru, ko se je ustavil karlovčan in so se iz posebnega vagona vsuli malčki, vsi ogoreli, smehljajoči, osvečeni in okrepčani od enomesečnega kopanja in solnčenja v idiličnem zalivu v Vrbniku.
Ponje je šel v Vrbnik nadzornik g. Ivan Sedlar. Spremljali so jih še ga Vodebova, 2 sestri iz Marijanišča in 2 uradnici banske uprave.
Mamice in očki so prišli po nekatere otroke na gl. kolodvor. Zahvalili so se g. nadzorniku in sestram, da so za deco tako lepo skrbeli. Zdravstveno stanje kolonije je izborno, vsi so dobili okrogla lička in zdravo barvo. Pa kako so bili veseli, ko so jim povedali, da počitnic še ni konec, da bodo šli še na kmete.
Med potjo so že oddali na rejo 3 fantičke.
kamne in na te delati nasip. Cez potok pa betonirajo majhen most. S tem so se odmeknili od stare ceste in bo šla nova po dolini potoka Cerknišce do vasi Cajnarje.
Živahen promet. Odkar so odprli novo cesto, je oživel promet na vasi, ki je bila 4 mesece mrtva, ker so se je vozniki ogibali.
Nova trgovina. V trgovskih lokalih g. Krava-njeve je odprla podružnico tukajšnja trgovka ga. Helena Meden.
Prenovitev hiš. Trgovka ga. Kravanja je prenovila svojo enonadstropno hišo in trgovino. Obenem so prenovili svoje hiše še trije drugi posestniki.
Kamnih
Pevski koncert. V soboto je priredil pevski zbor »Gorenjci« pod vodstvom akademika g. Cererja v Kamniškem domu koncert, ki je glede na kamniške razmere, kjer pevci nimajo časa za redne vaje, prav dobro uspel, posebno če upoštevamo, da je zbor šele pred kratkim ustanovljen in zaradi tega pevci še niso — kakor pravimo — upeti. Videlo se je, da je imel pevovodja veliko truda, predno je mogel dobiti iz njih to, kar so pokazali.
Vvhniha
«
Poroka. Poročila sta se g. Hodnik Franc, posestnik na Vrhniki in gdč. Maček Frančiška, če-belarica. Čestitamo!
‘Raheh
Nezgoda. Neki kolesar je hitel s kolesom proti Cerknici. Vozil je z vso naglico. Nesreča je hotela, da mu je odpovedala zavora in je z vso silo treščil v zadnji del nekega voza. Sprednje kolo se mu je čisto zdrobilo.
Ttihnica
Sokolsko društvo v Ribnici priredi v nedeljo,
10. avgusta t. 1. na svojem letnem telovadišču »na Mlaki« javni telovadni nastop s sledečim sporedom: Ob poldesetih dop. sprejem bratskih društev in gostov. Nato skupna vaja vseh skupin in društev za popoldanski nastop. Ob
11. uri promenadni koncert na trgu. Popoldne: Skupni pohod na telovadišče, telovadni nastop • s prostimi vajami in na orodju, nato prosta
zabava s plesom. Igra godba Dravske divizije. Poleg dobre zveze vlakov je vsem prijateljem Sokolstva, ki se mislijo udeležiti našega nastopa, na razpolago tudi dobra zveza na vse strani z avtobusom.
Čebelarska letina je bila pri nas letos obilna, le rojev je bilo malo. Hoja je zelo medila. Mnogo so nabrale čebele tudi listnega medu. Od drugod pa slišimo, da niso nič kaj zadovoljni. Sedaj se naši Čebelarji pripravljajo za pašo v ajdi. Nekateri jih vozijo kar v vozovih na Dolenjsko, drugi pa z vlakom. Ajda, pravijo, bo letos lepa. Da! sv. Ambrož.
Bel. leplice
Kopališka sezona je na višku. Za mesec avgust je prijavljenih še mnogo kopaliških gostov, ki si hočejo olajšati revmatične bolečine v tukajšnji izvrstni termalni vodi. Vsako nedeljo se pripelje tudi večje število takozvnnib »letečih gostov«, da si mimogrede ogledajo Toplice in se okopljejo v prijetno topli vodi. — Zadnjo nedeljo je vse odhitelo na večje in manjše prireditve. Eni so si ogledali 600 letnico naselitve Kočevarjev, gasilci so odpotovali na gasilski kongres v Ljubljano, Sokoli pa so se udeležili javnega telovadnega nastopa sokolskega društva v Novem mestu, kjer so tudi nastopili s svojimi posehej navežbanimi prostimi vajami. — Gasilno društvo v Podturnu si je nabavilo novo motorno brizgalno, ki bo na praznik dne 15. t. m blagoslovljena. — Sokolsko društvo Toplice priredi v nedeljo 10. t. m. propagandni zlet v Valto va«. kjer bo nastopilo s prostimi vajami in na orodju na zemljišču g. Kuluveca.
tako, da jih je dospelo v Ljubljano samo 40. Te bodo porazdelili na deželo, in sicer na Pohorje v kolonijo Društva za zdravstveno zaščito dece v Mariboru, v Gameljne, v podružnico Marjanišča, v Repnje v zavod šolskih sester in k staršem na deželi.
Otroci so s kolodvora odšli v Banovinski dečji dom v Streliški ulici, kjer so se okrepčali in odpočili. Na dvorišču doma jih je fotografiral naš fotoreporter, in kakor vidite s slike, so vsi prav zadovoljnih obrazov. Lepše zahvale ti malčki ne morejo ne spregovoriti ne napisati vsem svojim dobrotnikom, kakor jo izražajo njih sijoči, srečni obrazi po oddihu na našem morju.	*"
Na sliki desno stoji upravitelj Banovinskega dečjega doma g. Josip Beguš, v sredi ga. Vodebova z najmlajšim letoviščarjem v naročju.
Smrtai sunek z nožem v vrai
Maribor, 6. avgusta.
V ponedeljak zvečer so se zbrali v Pochlovi gostilni pri Sv. Lenartu v Slovenskih Goricah kvartopirci Ivan Slaček, živinski mešetar iz Radihove, Fran Šumandl, posestnik iz Gornjih Žerjavcev in neki tretji. Kvartali so do pozne noči, okrog 11. ure pa so se preselili v Lešnikovo gostilno pri Sv. Lenartu, kjer so igro nadaljevali. Šumadl je pri igri vedno izgubil, kar ga je tako jezilo, da je večkrat skušal izzvati prepir. Nasprotnika pa sta ga vedno pomirila. Med igranjem so mnogo pili in v pijanosti že niso več vedeli, kako se dalje igra in karte so se že skoro same od sebe mešale in letale po mizi.
Okrog 3'30 zjutraj nastal je prepir, ki ga tudi gostilničar, ki je dremal pri sosedni mizi, ni mogel pomiriti. Šumandl je baje skoči! v Lešnikovo kuhinjo, pograbil kuhinjski nož, se vrnil v gostilniško sobo in udaril z orožjem proti Slačku,
(la se inu je nož zaril v vratu in mn prerezal vse žile.
Slaček se je še nekoliko zavrtel po sobi in se nato mrtev zgrudil na tla.
Šumandl je odšel z gostilničarjem Lešnikom še ponoči na št. lenartsko orožniško postajo in se tam prijavil. Šumandl pravi, da ni šel po nož v kuhinjo, da ga je prinesel Slaček, hoteč njega zabosti, da pa je on njemu nož izdrl iz roke in se ž njim branil ter po nesreči udaril Slačka po glavi. Nadaljmo preiskavo vodi sodišče pri Sv. Lenartu.
Nesreče, nezgode in drugo
Ljubljana, 6. avgusta.
V ljubljansko javno bolnico so sinoči in danes pripeljali 5 oseb, ki so ponesrečile pri nezgodah.
Strel iz Hobertovke.
Ljubljanski otroci se kaj radi igrajo z malo flobertovko, s katero streljajo žabe, a spravijo se tudi na vrabce. V Korytkovi ulici sta se snoči igrala s flobertovko lGletni učenec meščanske šole Bogomir Dragar in njegov brat. Slednjič je hotel s flobertovko ustreliti žabo. Bogomir pa je tedaj z roko zamahnil, da ga je krogla iz flobertovke zadela v desno roko in mu jo močno poškodovala. Moral je iskati zdravniške ponn č' v javni bolnici, kjer so mu rano obvzati nakar je odšel domov.
Padec z lestve.
V Zgornji Sorici pri Kranju je danes dopoldne hotela posestnikova žena CBletna Marija Frelih iti po seno na senik. Nesreča je hotela, da je Marija Frelih padla z lestve 3 m globoko ter si pri tem zlomila desno nogo. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnico.
Padec s skednja.
Poljski delavec 591etni France Stanovnik je že v nedeljo 3. t. m. padel s skednja ter si zlomil nogo v levem stegnu. Zdravil se je doma na prav priprost način. Ker so se mu pojavile komplikacije, je prišel danes dopoldne v ljubljansko bolnico.
S staro puško se je obstrelil.
V Podsmreki pri Litiji je snoči na podstrešju ogledoval staro puško 3<)letni posestnik Martin Erjavec. Puška je bila že zarjavela. Ogledoval jo je na vse strani, a ni vedel, da je nabita. Ko je pogledal v cev, se mu je puška sprožila m »ibre so mu zletele v glavo. Dobil je težke po-
škodbe v glavo, močno je poškodovano tudi njegovo desno oko. S ponočnim vlakom so ga iz Litije prepeljali v ljubljansko bolnico.
Napad z vilami v Spodnjih Pirničah.
Med Lavričevo in Zajčevo hišo s Spodjih Pirničah pri Medvodah vlada že delj časa sovraštvo in nasprotje. Svoječasno so Zajčevi otroci obmetavali spomenik, ki stoji v bližini Lavričeve hiše. Lavrič jih je odpodil, nakar se je vnel med obema sosedoma oster prepir. Od takrat nista oba soseda spregovorila lepe besede ter ;e zlasti Zajc kuhal jezo na Lavriča. Ko še je danes zjutraj 27Ietni poljski dninar Jurij Lavrič peljal od doma po cesti na kolesu, je skočil s hiše Jernej Zajc, oborožen z velikimi gnojnimi vilami. Zajc je zastavil na cesti pot Lavriču ter mu zasadil vile naravnost v prsa. Nezavestnega Lavriča so s prvim dopoidnnskim vlakom prepeljali v ljubljansko bolnico. Lavrič je bil še vse dopoldne v bolnici nezavesten, a šele proti poldnevu se je zavedel ter je kratko pojasnil žalosten dogodek. Lavrič ima na več mestih predrta pljuča, kajtii Zajc mu je zasadi! vile od spredaj z vso močjo ter so vsi 4 roglji prodrli prsni koš do pljuč. Prizadete mu rane so smrtno-nevarne.
Po napadu je kovač Jakob Zajc zbežal od doma, a pozneje so ga orožniki izsledili ter odvedli na orožniško postajo, kjer so ga zaslišat' in nato zvečer odvedli v Ljubljano.
Grehi starega postapača
Ljubljana, 6. avgusta.
Pred malim senatom se je včeraj moral zagovarjati 371etJii Matija Topolovec, pravi klatež in postopač, ki ne pozna mej ter se klati od kraja v kraj, iz mesta v mesto, od vasi do vasi. Topolovec naredi vtis dobrovoljčka, a je drugače pravi poklicni tat. Zaradi dveh starih grehov je moral Matijec pred sodnike. Ze 21. oktobra leta 1925. je Matija Topolovec na svojem »van-dranju« okradel pri Hartbergu v gozdu spečega Martina Tobischa, trgovca iz Gradca. Po trgovčevem zatrdilu je Matijec vzel denarnico, v kateri je bilo 8700 avstr, šilingov, dalje je bil Matijec obtožen, da je nekemu Juliju Muzoliniju ukradel 1. 1929. na Jesenicah potni list. Topolovec je bil obtožen zločinstva tatvine po §§ 314. in 316. kaz. zak. Okradeni trgovec Tobisch je prišel kot priča osebno k razpravi. Obtoženi Matija je vse tatvine prav ravnodušno priznal, toda z obžalovanjem je pripomnil, da se je pri To-bischu zelo vrezal, kajti v ukradeni listnici ni dobil dobrih avstrijskih šilingov, pač pa slabe nemške marke brez vrednosti. Še polič vina si ni mogel ž njim kupiti.
Matija Topolovec je bil zaradi prestopka tatvine po § 320 kaz. zak. obsojen na 6 mesecev strogega zapora, ker je sodišče mnenja, da obtoženec ni Tobischu vzel denarja, marveč samo listnico z raznimi dokumenti. Obsojen je tudi v izgubo državljanskih pravic za 2 leti.
Ljubljanski morlinisti
Tudi v Ljubljani je poleg kokainistov precej morfinistov, ki so strastno vdani temu strupu. Zanimiv slučaj je včeraj obravnaval okrajni sodnik dr. Bizjak. Proti nekemu ljubljanskemu lekarnarju je bila vložena ovadba, da je povzročil smrt žene nekega profesorja, ker ji je prodajal prevelike količine morfija in ker ni upravičen prodajati kokaina. Po daljši razpravi je bil ovadeni lekarnar oproščen. Izkazalo se je, da je bila gospa morfinistka in da je lekarnarju predložila pravilen recept ter je bil lekarnar upravičen ji prodajati morfij. Umrla je, ker so ji zabranili vživanje morfija.
Briiucpsfec vesli
p Tudi hišne tablice morajo biti italijanski .
»Ultime Notizie«, večerna izdaja tržaškega »Pic-cola«, prinašajo po navadi pod rubriko »Pisma čitateljev* vse mogoče pritožbe in več ali manj skromne želje svojih bravcev. Med drugimi je bilo zadnjič v tem listu tudi to-le opozorilo: V zvezi s člankom, ki ga je list pred kratkim objavil zaradi bazoviških razglednic in njihovega slovenskega besedila, je treba opozoriti, da je še na marsikateri bazoviški hiši tablica s hišno številko in slovensko krajevno označbo. Malo truda in denarja bi stalo — čas je že davno dozorel, da oblast spremeni te tablice
p Nov davek. Uradni list je priobčil zakon u novem prometnem davku. Z uvedbo tega zakona (1. oktobra 1930.) se razveljavijo vse dosedanje določbe glede prometnih pristojbin. Novi prometni davek bo znašal poldrugi odstotek vrednosti obdačenega blaga. Davka proste so nekatere življenjske potrebščine, nekaj vrst žita in moke, zelenjave in sadja, zvežega in zmrzn.' ■ nega mesa, masti in olja ter sladkorja in kave, nadalje kurivo, milo, voda, monopolski proizvodi in knjige. Tudi izmed uvoženih proizvodov so nekateri prosti novega davka, predvsem klav na živina.
p Tržaški pomorski promet doživlja letos iz redno težko krizo. Sam »Popolo di Trieste« to priznava. Včasih je Trst nadkriljeval Benetke in konkuriral celo z Genovo, letos pa je bde v Genovi 3,575-884 ton blagovnega prometa, v Benetkah 1,405.647 ton, v Trstu pa komaj 1,236.067 ton. Tudi v primeri z lanskem letom je tržašk1 pomorski promet nazadoval skoro zn 20 odstot kov. Omenjeni tržaški lisi pravi, da je krivi-temu splošna gospodarska kriza, ki vlada v vse.i Evropi, kakor je to na vsem svetu, ne pa morda to, da italijanska oblast namenoma zapostavlja tržaške gospodarske interese. Ge pa malo bolje primerjamo, statistične podatke, ki jih objavla omenjeni list vidimo, da so Benetke lani imele 1,411.752 ton blagovnega prometa, to se pravi, da je to mesto v tem pogledu letos nazadovalo komaj za dobrih 7%.
Stanovi in poklici v Berlina
Na vsakih 30 ljudi pride en ključavničar. — Nezaželjen dotok
brezposelnih.
Največ ljudi prihaja v Berlin iz tistih vrst fn slojev, ki bi se radi naselili v Berlinu zaradi zaslužka. To so večinoma ljudje, ki so stari 25—65 let.
Iz statistike je razvidno, da je vsak trideseti Človek v Berlinu ključavničar. Vseh ključavničarjev je v Berlinu 63.860. Ključavničarji so torej v Berlinu najmočnejši stan.
Njim slede takoj krojači in šivilje. Krojačev je v Berlinu 45.026. Če pa prištejemo k številu krojačev še število šivilj, potem ti nadkriljujejo številčno ključavničarje, ker je teh krojačev in krojačic skupaj nad 87.000.
Tem slede mizarji, slikarji, zidarji, peki, mesarji in čevljarji.
Posebno močno je zastopana v Berlinu kovinska industrija. Strojnih delavcev, monterjev in mehanikov je nad 90.000.
V	gostilnah in hotelih streže ljudem 12.898 natakarjev in 8940 kuharjev pa kuha jed za gostilniške in hotelske goste, razveseljuje in vedri jih pa pri obedu in večerji in v kavarnah 20.331 godcev in kapelnikov.
Radio in politika
Pomen radija za politiko, zlasti za politično propagando, so politiki in državniki že zigodaj spoznali. Da pa preprečijo medsebojno motenje in nagajanje, so že pred leti sklicali posebno konferenco v Washington, kjer so sklenili, da se ne smejo po radiju razširiti nobena predavanja o svetovni vojni, kjer bi ta ali oni hotel svojega nekdanjega nasprotnika žaliti. Pisarna Društva narodov pa je izdala 1. 1926. spis, v katerem poziva vlade v Društvu narodov včla-njnih držav, naj ukrenejo vse potrebno, da ne bo razširjenje raznih nacionalističnih programov niti v političnem niti v verskem oziru nasprotovalo duhu mednarodnega sporazumevanja. Potrba takih dopisov In navodil dokazuje, da so se taki programi res širili potom radija. Zato pa danes ne govorimo brez vzroka o tekmovanju oddajnih postaj v propagandi, ker skuša vsaka država prekositi drugo z močjo in velikostjo oddajnih postaj. To velja zlasti glede oddajnih postaj v obmejnih deželah, kjer divja boj narodnih manjšin, zadnje čase pa tudi tam, kjer gre za izpremembo družabnega ali državnega reda.
Se pred 2 leti so bile skoro vse oddajne postaje v Evropi zadovoljne s 5 kilovati moči, danes pa se bližamo že 100 kilovatom moči. To tekmovanje zelo spominja na tekmovanje evropskih držav pred vojno, ki so gradile vedno večje bojne ladje. Vsaki novi veliki vojni ladij je nasprotnik postavil nasproti dve še večji in še močnejši vojni ladij. Radio v Parizu so okrepili pred 4 meseci na 8 kilovatov. Ko pa je nemška oddajna postaja v Komgswusterhausenu šla kvišku na 60 kilovatov, so v Parizu takoj nato sklenili napraviti novo oddajno postajo na 80 do 90 kilovatov. Tudi oddajno postajo »Poste parisienner bodo dvignili na 60 kilovatov. Dočim je prej nemška oddajna postaja v Stuttgartu bila dostopna tudi alzaškim in lota-irinškim Nemcem, bo nova francoska oddajna postaja s svojo premočjo nemško oddajanje lahko igraje motila in preprečila. Tudi češka oddajna postaja v Češkem brodu bo kmalu tako močna kakor ogrska v Budimpešti.
Dočim se pa vrši propaganda v Nemčiji, Franciji, Češki, Poljski in na Ogrskem še v zmernih mejah, je začela Rusija z energično in veliko ofenzivo na tem polju. Ruske oddajne postaje 80 pojačili od 100 na 150 kilovatov in te postaje oddajajo vsak dan predavanja v nemškem, francoskem, angleškem in holandskem jeziku. Vsebina predavanj je znana in vse se vrši po ekrbno izdelanem načrtu za širjenje boljševiških načel. Obseg ruske oddajne postaje v Moskvi
Alan Hynd:
‘Dvojni umov na visoki železnici
(Konec.)
Za usmrtitev bratov Diamond in Farina še niso bile izvršene nobene priprave, ker še niso bile rešene njih prošnje za pomilostitev. Zadeva se je silno zavlekla. Nazadnje pa je guverner države New Vork Alfred E. Smith odbil prošnjo za intervencijo in tako je bilo sklenjeno, da se izvrši trikratna usmrtitev dne 30. aprila 1925. leta.
Za časa bivanja v celici za na smrt obsojene sta se Jožef Diamond in Farino odlikovala po svoji neustrašnosti. Oba sta prav s slastjo uživala dobra jedila, ki so jih dovolili obsojencem. Nasprotno pa je postajal Morris Diamond vedno bolj človeška razvalina, čim bolj se je bližan dan usmrtitve. Propadal je telesno in duševno.
Dne 30. aprila, točno ob 11 in pet minut je vstopil Morris Diamond v spremstvu rabina na morišče. Ko so ga privezovali na električni stol, je divje psoval ameriško ju-stico.
Ko je s svojim psovanjem nehal in so bile vse priprave izvršene, je pogledal voditelj jetnišnice Lenso E. Lawes uradnika, ki je imel izvesti usmrtitev in mu namignil. Takoj je ta spustil tok in Morris Diamond je prejel kazen za svojo udeležbo pri dvojnem umoru v postaji visoke železnice.
Poseben stan, ki ga je rodila moderna doba »jazz«-plesov, so soloplesalci, ali kakor jim pravijo, »gigoli«. To so ljudje, ki so naročeni zato, da plešejo tudi z ženskami, ki sicer ne najdejo nobenega plesalca. Dandanes namreč ne pleše po velemestih le mladina, kakor je bilo nekdaj, ampak tudi starina, tako da mladih, okretnih plesalcev primanjkuje. Takih »gigolov« je v Berlinu 991, ki si s plesom služijo svoj vsakdanji kruh.
Inženjerjev, stavbenikov in arhitektov je v Berlinu 21.899, torej cela armada, ki bo v par letih lahko prenovila ves Berlin — če bi bilo dosti denarja.
Črkostavcev je v Berlinu 16.724, urednikov časopisov pa 1865. Ti morajo skrbeti dan na dan za duševno hrano 4 milijonov Berlinčanov.
Poklicnih športnikov živi v Berlinu 230, babic pa je zelo malo, namreč le 138. Zaradi tega pada tudi v Berlinu število rojstev. Tako pravijo eni. Drugi pa zopet pravijo, da je babic zato vedno manj, ker pada število rojstev. Kdo ima prav, naj pa bistre glave same uganejo.
dosega 2000 kilometrov. Moskva oddaja predavanja trikrat na teden v nemškem jeziku, namreč vsak ponedeljek, vsako sredo in vsak petek ob 20. uri 30 minut. Ruska vlada je odobrila za nadaljno gradnjo takih postaj še 560 milijonov rubljev. Ruski radio se sijajno sliši po celi Nemčiji in tudi na Češkem, Poljskem in v Romuniji.
Razne vlade so doslej zaman poskušale, da bi ta način propagande preprečile. Pred nekaj dnevi je posredoval v Moskvi nemški poslanik po nalogu nemške vlade, naj se ta propaganda neha. Njegova intervencija pa ni imela nobenega vspeha, ker stoji ruska vlada na stališču, da lahko oddaja v svet iz svojih oddajnih postaj vse, kar hoče. Romunija pa je sklenila, da bo postavila ob rusko-rumuinski meji motilne radio-postaje.
Nesrečna biserna ogrlica
Nedavno so v mestu Lausanne v Švici prodajali dragulje iz zapuščine bivše ruske kneginje Lobanov-Avstovske, rojene princeze Dolgoruki. Dražbe se je udeležilo mnogo draguljarjev iz vseh delov sveta.
Med dragocenostmi se je nahajala tudi krasna ogrlica iz sedem vrst najlepših biserov, ki so se medlo svetili kakor zahajajoče solnce v svoji belo-rožasti barvi.
To so bili biseri carske rodbine Romanov. Ti biseri so zgodovinskega pomena in so še vsakemu lastniku prinesli nesrečo. Zgodovina biserov je tesno zvezana z zgodovino knežjega rodu Dolgorukih. Rodbina Dolgorukih je trdila, da je v sorodstvu z Rurikom, ki je v 9. stoletju združil vsa razprta ruska plemena v močno državo. Ruski carji so opetovano izbirali svoje žene iz te rodbine. Ko je n. pr. car Mihael Feodorovič iz dinastije Romanov zasedel prestol (1613 1.), so sklenili pristaši rodbine Dolgorukih, ki niso prišli do prestola, naj se novi car poroči s kakšno princezinjo iz te rodbine, da bo spor poravnan. To je car tudi storil, kot ženitovanjsko darilo pa je poklonil svoji nevesti veliko ogrlico, ki je štela sedem vrst naj-krasnejših biserov. Štiri mesece po poroki pa je carica umrla.
Minilo je sto let in vnuk Petra Velikega, car Peter II., je zasedel ruski prestol. Tudi to pot so sklenili, da bodo komaj 18 letnega carja zaročili in poročili s kakšno princezinjo De'go-ruki, na kar je mladi car tudi pristal. Kot že-nitovanj~ko darilo je poklonil svoji nevesti zopet prej omenjeno biserno -grlico. Na dan poroke pa je car priredil velik lov, odkoder se ni več vrnil živ. Pravijo, da so ga zastrupili.
Točno ob 11 in 17 minut je stopil v sobo usmrtitve Jožef Diamond. Tudi njega je spremljal na njegovi zadnji poti rabin Jo-sef Katz. Vsedel se je v hrastov stol s svojimi debelimi kablji. Potem je skrivoma pogledal proti ozkim vratim na levi. Lahko je bilo uganiti, kakšne misli so se v tem trenutku podile po njegovi glavi, ker za temi vratmi je ležalo na mramornati plošči truplo njegovega brata in po par minutah bo ležalo tam poleg tudi njegovo telo.
Ura ravnatelja jetnišnice je kazala 28 minut po 11 uri, ko je vstopil Farino s fino cigaro v ustih, v le slabo razsvetljeno morišče. Obsojenca je spremljal pater John Me. Caffrey. Farino je zelo skrbno in temeljito pregledal stol. Obnašal se je tako, da je bil bolj podoben nadzornemu uradniku na inšpekcijskem potovanju ko obsojencu, ki naj v najkrajšem času doživi na stolu smrtno kazen za svoj zločin.
Farino je še potegnil par dimov, ko se je vsedel v stol, nato pa je dejal smotko uradniku in dejal:
>Zdi se mi, da sem zadnjikrat kadil.« Hitro so mu privezali roke in noge na stol. Predno so mu potisnili krinko čez obraz, so vprašali Farina, če ima še kaj za povedati. Malo se je spačil in nato dejal: »No, sedaj pa je: nič, pika, nič.«
Pet minut kasneje je ležalo njegovo truplo poleg obeh trupel bratov Diamond.
Kmalu po usmrtitvi Farina in obeh Dia-mondov je prišel Pantano drugič pred svo-
Starešina rodbine Dolgorukih. knez Nikita Dolgoruki, je bil v Nižjem Novgorodu umorjen. Pr o so ga umorili, mu je pr okovala neaa ciganka, naj rodbina Dolgorukih ne pričakuje od carske rodbine nič dobrega in obratno — ljubezen Romanovcev do princezinj iz rodbine Dolgorukih jim bo vedno nosila nesrečo.
Krasna biserna ogrlica pa je romala zopet nazaj v carsko zakladnico.
Nekaj desetletij kasneje je podaril car Peter III. svoji 16 letni nevesti zopet omenjeno ogrlico — pa so ga pahnili s prestola in zadavili.
Ko so carja Aleksandra II. in carico kronali v Moskvi, je carici ponudil dvorjan biserno ogrlico, naj jo dene okrog vratu. Carica pa ni hotela in je rekla: »Ti biseri prinašajo nesrečo.« Car ji jo pa smeje se odgovoril: »Vaše Veličanstvo je nekoliko praznoverno.«
Car Aleksander II. je zelo čislal ženske. Njegova zadnja, a najtoplejša ljubezen pa je veljala princezinji Dolgoruki, s katero se je tudi skrivaj poročil. Zato ji je že pri svojem prvem prihodnjem obisku prinesel s seboj ogrlico in ji jo je dal z besedami: »Ti pa menda nisi praznoverna? Le poglej, kako krasno se blišče biseri na tvojem belem vratuI« Princezinja je ogrlico sprejela, kmalu potem pa so carja Aleksandra II. umorili. Princezinja pa je ogrlico zopet vrnila carskemu zakladu.
Kneginja Vera Lobranom-Rostovska, rojena Dolgoruki, pa je z ogrlico pobegnila med revolucijo v Švico. Kneginja je umrla, ogrlico pa je kupil na dražbi neki Američan.
V dobi rekordov
V	dobi rekordov je čisto zanimivo pogledati, kaj zmorejo živali na onih poljih, kjer si človek domišljuje, da nadkriljuje celo stvarstvo.
Poglejmo tek. Zamorec Telan je vedno pretekel 100 metrov dolgo progo v rekordnem času 10'2 sekund. Če odračunamo izgubo časa pri startu, vidimo, da je Telan pretekel 10 metrov na sekundo. To je gotovo prav lepo. Kaj pa živali?
Najhitrejša žival je divji konj, ki preteče po 22 metrov v sekundi. Za konjem je najhitrejši pes ruski hrt (»Wiindhund<), ki jo prenese na 18 metrov na sekundo. Celo nerodni in težki slon teče do 17 metrov na sekundo. Ravno tako hitro teče zajec, ptič naj pa teče 16 metrov na sekundo.
Leteti človek sam ne more, zato pa si je začel graditi letala. Je pa le malo letal, in to so prav posebne vrste letala, ki lete hitreje kakor tiči. Če leti letalo 275 kilometrov na uro, je to že prav lepo, kajti to znaša 75 metrov na sekundo. Toda lastovka leti 61 metrov na sekundo, sokol 55, golob 33 in skopec 28 metrov. Tudi preko morja lete jo ptiči, ne da bi se le enkrat oddahnili.
Tudi na višavo letajo tiči bolje kakor ljudje. Kondor, ki živi v Kondiljerah v Južni Ameriki, leti do 14.000 metrov visoko, od letal deseženi rekord pa znaša le 10.000 metrov.
Svetovni rekord v skoku na višino ima Osborne na 2-05 metrov. Lev pa skoči po 3 metre visoko, in to je rekord, ki ga še noben človek ni dosegel.
Na daljavo skačejo neki zamored baje po 9 metrov daleč; kenguru pa skače po 14 metrov daleč, lev po 10 metrov, druge vrste mačk pa po 8 metrov.
Človek drži samo en svetovni rekord in to je v hoji. Naši najboljša pešoi premerijo po 13 kilometrov na uro. O plezanju spoh ni govora, da bi govoril o kaki primeri med ljudmi in živalim! in ravno tako ne glede gladovanja. Znani so ljudje, ki so stradali po 40—60 dni. A kaj je to v primeri s kobro, ki živi lahko kar po celi 2 leti brez hrane?
Posebne vrste rekorder pa je bolha. Dočim je namreč prav malo živali, ki bi svojo višino preskočile 2—3 krat, skoči bolha do 100 krat višje kakor je sama visoka.
je sodnike. Za smrtno kazen potrebne soglasnosti porotnikov ni bilo mogoče doseči. Par tednov kasneje je bil tretjič pred porotniki in sedaj je tudi zanj prišla zadnja ura. Spoznan je bil za krivega in obsojen na smrt. Prošnjo za pomilostitev je apela-cijsko sodišče zavrnilo in določeno je bilo, da se izvrši usmrtitev dne 4. marca 1926. leta. V zadnjem hipu pa je posegel v zadevo guverner države New York Alfred Smith in spremenil smrtno kazen v dosmrtno ječo. Guverner Smith, ki je bil kasneje kandidat za predsednika Združenih držav, je izjavil, da je moral odbiti svoj podpis na smrtni obsodbi, ker so se v teku razprav zaradi dvojnega umora pojavili nekateri dvomi, če je bil Kantano v resnici v tej meri pri umoru udeležen, kakor pravi obtožnica. Ti dvomi so bili tako močni, da jih ni bilo mogoče kar prezreti.
Po italijanskem pravu je izročitev italijanskih državljanov drugim državam, v katerih so izvršili zločin, nedopustno. Samo iz tega vzroka je De Saro ubežal električnemu stolu v Sing-Singu. Zastopniki nju-jorške policije pa so odpotovali v Palermo, kjer je prišel De Saro vsled svoje udeležbe pri dvojnem umoru pred sodišče. Ker takrat italijanski kazenski zakonik še ni poznal smrtne kazni, je bil De Saro obsojen na dosmrtno ječo.
S tem je bilo končano tudi zadnje poglavje o umoru obeh blagajniških slug na postaji visoke železnice.
Na meso zračne plasti
Koncem meseca avgusta bodo napravili v Augsburgu v Nemčiji zanimiv poskus. Znani fizik na vseučilišču v Bruslju profesor Picard se hoče namreč dvigniti z balonom v doslej nedosežene zračne višave. Doslej se je posameznim letalcem posrečilo doseči le 12.000 metrov višine, poskusni baloni brez vodnika pa so priplavali tudi do 30.000 metrov visoko. Rezultati teh poskusov pa niso bili zadovoljivi, ker aparati niso bili dovolj popolni. Profesor Picard pa upa, da se bo popel 16.000 m visoko. On pravi, da bo v tej višini študiral, kako se lomijo svetlobni žarki.
Balon za profesorja Picarda grade v Augsburgu. Narejen bo po posebnih načrtih. Balonski ovoj, ki je narejen iz bombaža in svile in ki je impregniran s posebno kaučukovo maso, ne nosi nobene mreže. Gondola je podobna krogli in je iz aluminija. Premer krogle meri 2'10 m, v njej pa je majhen laboratorij. Tudi merilni aparati so vdelani v gondolo. Krogla ima 9 odprtin, ki omogočajo orientacijo na vse strani. Zrak bodo dovajali v gondolo tako kakor v podmornicah. Balon meri 30 metrov v premeru.
Stenografski prvaki
Preteklo nedeljo so zborovali v Berlinu stenografi, združeni v nemški zvezi stenografov. Pri tej priložnosti seveda brez tekme v brzopisu ni šlo. Tekme se je udeležilo okoli 4000 stenografov, tekmovalce pa so razdelili na 160 skupin, vsaki skupini so pa nakazali kot lokal za tekmovanje 15 berlinskih šol. Začeli so pisati po 120 zlogov na minuto, to število so pa polagoma stopnjevali na 400 zlogov.
Pisali pa niso samo v nemškem jeziku, ampak tudi v tujih jezikih: poljsko, holandsko in angleško. Tudi esperantisti so pisali in Rusi in Francozi.
Zmagal je v naporni tekmi Henrik Kierzek, ki je pisal do 400 zlogov na minuto popolnoma brezhibno, drugo nagrado pa je dobil Johann Piingsheim, ki je dosegel 340 brezhibnih zlogov na minuto.
Zanimivo je, da so narekovale besedilo zlasti pri stopnjevani brzini — ženske.
Radio pespesiije industrijo - copat
Vplivu radia na domače življenje se do sedaj ni posvečalo posehne pažnje. Vsekakor pa so lahko trdi, da je ta važen človeški izum mnogo pripomogel k utrditvi familijarnega življenja. Kdor tega noče priznati, mu lahko danes dokaže statistika. Ameriški izdelovalci cojlfct so pred časom poslali radijskim družbam honorar v zne-sku 2 milij. dolarjev (112 milij. Din) kot pri. znanje za ogromno povečan razpeček copat, odkar se je uvedel radio v domače družinsko živ> Ijeaje. Na Češkoslovaškem so z vprašalnimi polami raznim industrijskim panogam poskušali dognaM vpliv radia na gospodarsko življenje. Rezultati so bili presenetljivi. V Pragi 6e je ugotovilo ogromno zvišanje prodaje piva čes ulico. Znatno zvišanje konsuma so zaznamovali tudi trgovci s čajem in čajnim pecivom. Posebne visoko zvišanje konsuma pa se je pokazalo na deželi, kjer služi radio raznim čajankam in malim družbam v pouk in zabavo.
SPod ct?{o
Juz sem bil vedno mnenja, da z jubileji na svetu nekaj ni čisto prav. Vedno so se ml zdeli nekakšna krivica tistim tihim, malim ljudem, ki se jim v življenju nikoli nič velikega ne zgodi in ki nikoli ne dosežejo kakšnih velikih, hrupnih uspehov. Samo malo pomislite, pa ml boste gotovo pritegnili: človeku, ki mu je narava dala krepko zdravje in dolgo, veselo življenje, se pride poklanjat ves svet in mu gratulirat in ga obdarovat, toda — ali nima ta človek morda že vsega dovolj, zdravja, veselega življenja in vsega? Ali ne bi bilo bolj prav, če bi se ljudje domislili koga, ki se mu prav hpdo godi in Je obsojen, da ne bo učakal nobenega svetlega jubileja, in bi prišli in mu prinesli kaj malega? Da, teh misli sem bil vedno, zraven sem pa le vedel, da imajo tudi jubileji svoj dober namen: ljudje smo tako malobrižni za ves svet, tako malo nam je do človeka, ki živi kje okrog nas, da se vse dotlej ne zmenimo zanj, dokler mu banda ne zaigra podoknice in mu ne izobesijo zastave in mu v listih ne objavijo slavospevov in fotografij.
Nekateri jubileji so pa še posebej važni: to so jubileji prav majhnih ljudi, služkinj, hlapcev, delavcev. Dekli, ki je deset ali trideset let pri hiši, kupijo nov predpasnik in ruto in hlapcu škornje. To je ena tistih dobrih navad, ki pomagajo svet skupaj držati. Zadnjič pa sem Jul, da je gospodar svojemu delavcu, ki mu je zvesto služil 50 (petdeset) let, z velikodušno gesto poklonil — svojo sliko s podpisom. Petdeset let službe — to ni nekaj kakor nič. Človek, ki je petdeset let delal pri eni hiši, se je s svojimi rokami in s svojimi žulji dotaknil pač vseh stvari, kar jih je v gospodarjevem imetju, skoraj nič se ni moglo zgoditi brez dela njegovih rok. Petdeset let — to je delo, ki ga ljudje po navadi nikoli ne poplačajo. In petdeset let take službe nagraditi s sliko in podpisom, je lepa, fina gesta — toda take fine geste so klofute.	m.
Sirite , Jugoslovana" I
Češkoslovaški tisk ia sklenitev trgovske pogodbe z Jugoslavijo
»Venkov« poroča, da utisi razgovorov naših politikov v Sinaji napram Češkoslovaški napravljajo neko nerazpoloženje, ki se zrcali v dejstvu, da je Češkoslovaška z Romunijo sklenila trgovsko pogodbo, medtem ko z Jugoslavijo še vedno ni nikakih tozadevnih razgovorov.
Iz istih razlogov so tudi izjave jugoslovanskih politikov zelo rezervirane. Bilo bi nujno potrebno, nadaljuje češki član kar, da se to pereče vprašanje vendar končno reši, kakor se je to storilo z Romunijo, in sicer na način, da se Jugoslaviji gospodarsko koristi, češkoslovaški pa ne škoduje. Najboljša pot, ki bi dovedla do zadovoljive rešitve, bi bilo medsebojno kontin-gentiranje blaga, o katerem so jugoslovanski politiki v Sinaji razpravljali.
Tudi »Prager Tagblatt« z zadovoljstvom podčrtava to spoznanje češke javnosti, povdarja pa, da gre zakasnitev te rešitve predvsem na račun {eškoslovaških agrarnih zahtev.
Tudi drugo češkoslovaško časopisje se v zadnjem času, posebno v dneh Sinajske konference, mnogo bavi z nujnostjo sklenitve trgovske pogodbe z našo državo. Mi to inicijativo samo pozdravljamo in želimo, da bi že v najkraj-Sem času rodila tudi dejanske uspehe. S tem bo bratsko sodelovanje obeh narodov dobilo gospodarsko podlago, ki ni nič manj važna od politične.
Gospodarske vesti
X Seznam izdanih in brisanih obrtnih pravic V Mariboru. Izdane obrtne pravice v mesecu juliju:	Staleker	Franc,	sejmar-
Btvo z galanterijo, konfekcijo, pleteninami in slaščicami, Poljska ul. 12; Volker Ivan, prevažanje (tovorov, Kersnikova ul. 1; Kocbek Genovefa, prodaja peciva in sadja, Gregorčičeva ul. 2 (realka); Tvrdka »Peko«, družba z o. z., trgovina 8 Reviji, Aleksandrova c. 9; Zalokar Martin, me-jBar, Meljska o. 60; Cizelj Josip, trgovina z le-isoin, premogom, cementom in apnom, Meljska :C. 41; Golob Josip, čiščenje in prodaja vampov, Glavni trg (stojnica); Braun Terezija, trgovina E deželnimi pridelki in sirovimi kožami, Koroška cesta 21; Stiebler Hilda, trgovina z deželnimi pridelki na debelo, Kosarjeva ul. 43; Pere Emil, zobotehniška obrt, Tattenbachova ul. 18; [Ornik Ludvik, trgovina z manufakturo, kožuhovino, galanterijo, konfekcijo, kratko robo in urami, Koroška c. 9; Prva mariborska tovarna
filetenin, družba z o. z., tovarniško izdelovanje n razpečavanje pletenih izdelkov, Koroška c.
5 in Merhar Franc, pekovska obrt, Vojašniška jul. 10. — Izbrisane obrtne pravice: jKampusch Rudolf, krojač, Jezdarska ul. 21/a; Neuman Rihard, fotograf, Jezdarska ul. 8; Koth-bauer Franc, ključavničar, Tatenbachova ul. 4; Prva mariborska tovarna metel in ščetk, Nor-feert Minibek, družba z o. z., izdelovanje metel in ščetk na tovarniški način, Pobrežka c. 20; pchedi wv Fri'nr krojač, Koroška c. 80; Gabre-lija Justina, ti vinu p stroji, kolesi in pripadajočimi deli, Lekarn:'lui ul. 2; Spitzer Izidor, tovarniško izdelovanje pletenin, Pristan 10; Ga-fcrenja Justina, strojno vezenje, Lekarniška ul.
;2 in Bauzer Marija, kjlučavničarska obrt. Mimika ul. BI.
X Delovanje za pospeševanje našega izvoza. Selekcijska postaja v Skoplju, ki jo je osnovala priviligirana izvozniška družba, je začela :Bvoje delo. Postaja je posvetila posebno po-jZornost pakovanju sadja za izvoz v inozemstvo, elasti jaboljk in hrušk iz Tetovskega sreza, ki ee izvaža v veliki množini. Priviligirani izvoz-Diški družbi je uspelo, da plasira velike količine sadja v inozemstvu. Gospodarske organizacije v naši državi so dobile od generalne direkcije državnih železnic tale razpis: Da bi generalna direkcija tudi v letošnji jesenski sezoni mogla pravočasno primemo ukreniti redno preskrbo prijavljenih, vagonov za prevoz posameznih poljskih pridelkov, mora dobiti podatke, v kakšni množini se bod^ letos nakladali tile predmeti: sadje, in sicer predvsem sveže glive in grozdje, hmelj, lan, svinje in drobnica (ovce in koze), perutnina, sveže meso (zaklane evinje in zaklana perutnina) in mesni proizvodi. Razen tega zahteva generalna direkcija poročilo o približni količini žita, ki se bo v jesenski sezoni prevažalo. Generalna direkcija je že sedaj poskrbela, da zagotovi potrebno ' Število vagonov za prevoz naštetega blaga.
X Melijoracijski načrt. V poljedelskem^ ministrstvu so izdelali, finančno- gospodarski odbor ministrov pa je odobril načrt za melioracijska dela v vsej državi. Ta dela se prično takoj, čim se dobi od finančnega ministra potrebni kredit. Z melioracijskimi deli se bo pridobilo mnogo plodne zemlje.
X Konferenca zastopnikov vagonskih tovarn. Ta teden bo v Beogradu konferenca zastopnikov vagonskih tovarn iz vse države. Na konferenci se bo razpravljalo o težki krizi te industrije. Obstoji možnost, da se tovarne vagonov tuzijonirajo ali pa da sc spremene v tovarne poljcdelsknh strojev. Tovarna vagonov Sartid, ki je dobro zaposlena, je izjavila, da se ne udeleži te konference. Na merodajnem mestu so izjavili zastopnikom vagonskih tovarn, da bodo vse storili, da se ta industrija ohrani.
X Prodaja lesa, lubja in drv se bo vršila potom licitacije dne 20. in 23. avgusta t. 1. pri Direkciji šum v Ljubljani. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.
Dobave. Gradbeni oddelek Direk, ije držav nih železnic v Ljubljani sprejema do 12. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave pletenih vrvic zaplombiranje, jermen za šivanje ter glede dobave 200 m3 kisika. — (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku). — Direk' fcija državnega rudnika Ljubija sprejema do 11 avgusta t. 1. ponudbe glede dobave ozalid papirja. — Direkcija državnega rudnika Kakan sprejema do 13. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 100 kg bele kovine, 100 komadov pip za
vodovod; do 20. avgusta t. 1. glede dobave 3000 kg tračnih žebljev, 250 omotov krovne lepenke, 20 m povoščenega platna, 30 kg grafita, raznih žag ter glede dobave 3000 kg kalcijevega karbida. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 14 avgusta t. 1. ponudbe glede dobave cinkovega belila, svinčenega minija, laka, krede, boraksa itd.
X Prodaja starega matorijala. Dne 22. avgusta t. 1. se bo vršila pri Središnjem stovari-štu materijala v Mariboru licitacija glede prodaje raznega starega materijala (papir, karton od voznih kart, zlomljeno steklo, nerabne električne žarnice, odpadki od platna, sukna, konoplje, kožuhovine, klingerit tesnilne plošče, staro mazivo). — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice Za TOI v Ljubljani).
X Oddaja pleskanja železnih mostov se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 25. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani).
*
Dobave. Prometno komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave barv, terpentina, minija, lazure, solne kisline in glavnikov za fladranje. — Gradben oddelek državne direkcije v Ljubljani sprejema do 8. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 10 kg lesa in 4000 komadov obročkov; do 12. avgusta t. 1. glede dobave 10 kg lana za medenino ter glede dobave raznega telefonskega materijala. — Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave oljnic in cevk za vodokaze; do 9. avgusta t. 1. glede dobave listov za tračne žage, glede dobave 2800 kom. ročajev za orod-,e in 200 komadov toporišč za lopate; do 11. avgusta t. 1. glede dobave primožev; do 12. avgusta t. 1. glede dobave raznih varilnih aparatov; do 13. avgusta t. 1. pa glede dobave 50 komadov delovnih površnih oblek. (Predmetni )ogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih). )irelccija državne železarne Vareš sprejema do 13. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 50 m3 hrastovih plohov. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 14. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave medeninaste pločevine ter flede dobave 4 garnitur za zidane štedilnike. )irekcija državnega rudnika Velenje sprejema do 18. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 1 motorja, raznega železa, kovinastih vijakov, ekla, smirkovih plošč, 400 q portland-cementa, bakra, izolatorjev, 300 kg karbolineja, 50 bal krovne lepenke, 100 plošč železne in pocinkane pločevine ter glede dobave raznega električnega materijala. — Dne 18. avgusta t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu ofertalna licitacija glede dobave svinca. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Borzna poročila
dne 6. avgusta 1930.
Devizna tržišča.
Ljubljana, 6. avg. Amsterdam 22-705, Berlin 13-455—13-485, Bruselj 7-8872, Budimpešta 9-8905, Curih 10-9440—10-9740, Dunaj 79555— —7-9855, London 274-54, Newyork56-24, 1’ariz 221-76, Praga 167-13, Trst 295-24.
Zagreb, 6. avg. Amsterdam 22-6625—22-71' 15, Dunaj 795-55-798-55, Berlin 13-455-13-4ar>, Bruselj 788-72 bi., Budimpešta 987-55-990-55, Milan 294-131—296-131, London 274-15—2.495 Newyork č?k 56-14—56-34, Pariz 220-76—222 76 Pr ga 166-73—167-53, Curih 1094-40—1097-40.
Beograd, 6. avg. Berlin 13-4550—13-4850, Dunaj 795-55-798-55, Curih 1094-40—1097-40, London 274-14—274-44, Newyork 5614—56-34, Pariz 220-76—222-76, Praga 166-73-167-53.
Dunaj, 6. avg. d. Berlin 169 08, Amsterdam 285-84, Kopenhagen 189-60, Stockholm 190-15, Newyork 707-20, London 34-45, Pariz 27-815, Bruselj 99-92, Praga 20-9775, Beograd 12-5588, Budimpešta 124-62, Bukarešta 4-2175, Varšava 79-34, Sofija 5‘125, I.lilan 37-40, Curih 137-57.
Curih, 6. avg. Beograd 9.12875, Pariz 20 2375, London 25-0525, Newyork 514-225, Bruselj 72-00, Milan 26-94, Madrid 57-30, Amsterdam 207-25. Berlin 122-925, Dunaj 72-71, Sofija 3-73, Praga
15-25, Varšava 57-70, Budimpešta 90-25.
Vrednostni papirji.
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 6. avg. Drž. papirji: 7% inv. pos.
87-50-88-75 (89, 88-75), voj. škoda arang. 439-—439-50, voj. škoda kasa 439-439-50 (439-r0) voj. škoda avg., sept., okt. 438-50—439-50, voj. škoda dec. 438-50-439, 4% agr. obv. 54-75 d., 7% Bler. pos. 86-62—87 (86-75), 8% Bler. pos. 97-25-97-75 (97-50), 7% pos. hi pot. 85-62—86-25, Banke: Hrvatska 50 d., Praštediona 905—915, Udružena bauka 191—193, Ljubljanska kreditna banka 122 d., Medjunarodna 63 d., Narodna banka 8175—8235, I n d u s t ri j a : Šečerana Osijek 308—309-50, Trboveljska 402—405, Slavonija :^-202, Vevče 124 d.
Beograd, 6. avg. 7% invest. pos. 91-25—92-25, 4% agr. obv. 56—56-75, 7% pos. Hipot. ban.
88-89, 7% Bler. 89-125, 8%Bler. 100, voj. škoda 453—454, ultimo septembra 457, ultimo dec. 462-50—4(i3-50.
Narodna banka 8200—8220, Izvozna banka 660, Prometna banka 970.
Dunaj, 6. avg. d. Bankverein 18, Kreditni zavod 47-50, Dunav-Sava-Adria 11-30, Prioritete 90-85, Ruše 35, Trbovlje 49-50.
Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu.
London, 6. avg. 7% Bler 85-5—86-5.
Newyork, 6. avg. 8% Bler 96-25—97, 7% Bler 86-25—86-757, 7% Hipot. b. 84-875—86.
Žitna tržišča.
Tendenca na ljubljanskem tržišču neizpreme-njena, brez prometa.
Novi Sad, 6. avg. Vse neizpremenjeno. — Promet: pšenica 67 vagonov, oves 43 vagonov, ječmen 6 vagonov, koruza 27 vagonov, moka 7 vagonov, otrobi 14 vagonov. Tendeca trdna.
Budimpešta, 6. avg. Tendenca trdna, promet živahen. Pšenica : okt. 18-76—19-03, (18-82— —18-83), marc 20-44-20-75 (20'50-20'52), maj 21-53. — Rž: okt. 12-45-12-58 (12-48-12-50), marc 1374—14 10 (13-75-13-76). - Koruza:
16-95 — 17-12 (17-12—17-13), maj 17-40—17-62, (17-62—17-63) trs: avg. 14-45.
Ljubljansko lesno tržišče.
Tendenca neizpremenjeno mlačna. Promet: 2 vagona neobrobljenih hrastovih plohov, 3 vagoni hrastovih drv.
OGLAŠUJTE
v
dnevniku
j
Javna prostovoljna dražba
V soboto dne 9. t. m.
ob 10. uri dopoldne se vrši v Ljubljani, Kolodvorska ulica 31 javna prostovoljna dražba 1 tovarniške nove International Harve-eter tovorne šasije 2 in pol tonske. 206.
Koncipient
s sodno in odvetniško prakso išče mesta v odvetniški pisarni. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jugoslovana«, Ljubljana pod »1. september«.	210.
Načrte in proračune
za zgradbe Izvršuje Tehnični blro„Tehna“ Ljubljana, Mestni frg 25/1. Zahtevajte poset inženjera-arhitekta
perfektnega In samostojnega v slovenski in nemški korespondenci sprejmejo. - Ponudbe pod „1. september" na Aloma Company, Ljubljana 184
Prodaja se v Javnih skladiščih (Balkan)
198	v	Ljubljani,	dokler	traja	zaloga:
OPOLO PeljeSac od 12 gradov po Din 3.50 liter BELO Pelfeiac od 12 gradov po Din 4.25 liter
VINO
■■■■■■■■
vse popolnoma zdravo, barve.
naravno, dobrega okusa in lepe — Redka prilika!
Upravni odbor Oblastne hranilnice mariborske oblasti, podružnica v Celju javlja tužno vest, da je preminul danes njen odbornik gospod
Franc Strupi
veletrgovec in posestnik v Celju
Zaslužnega sodelavca ohrani zavod v častnem spominul
Celje, dne 6. avgusta 1930.
Spcrf
Juniorsko državno prvenstvo v plavanju.
Samo še en dan nas loči od juniorskega državnega prvenstva. Letos je prvenstvo razdeljeno na dva dela: v juniorsko v Ljubljani v dneh 8., 9. in 10 t. m. ter v seniorsko v Dubrovniku 16. in 17. t. m.
Pozorišče najzanimivejših tekem je vsekakor Ljubljana. Tu bodo startali razen nekaterih izjem, ki so že seniorji, vsi naši najbljši plavači in plavačice. Po novi razdelitvi na juniorje in seniorje s starostno mejo 18. leto so postali mnogi seniorji zopet juniorji. Mirne duše smemo trditi, da bo v Ljubljani nastopil cvet našega plavalnega športa.
Plavalni šport zaznamuje v zadnjih dveh letih velikanski razmah. Leto 1928 je bilo leto rekordov. V tem letu *o bili skoro vsi državni rekordi seniork, juni-irjev in juniork znatno zboljšani, dočim je zaznamovati pri seniorjih, nekak zastoj, to p« večinoma radi tega, ker nimamo zadostnega števila dobrih seniorjev oziroma so nekateri rezultati taki, da jih bo 1** težko izboljšati.
V 1. 1.9?G 8ts je državno prvenstvo prvič vršilo v predpisanem športnem bazenu v Ljubljani. Zboljšani so bili le trije rekordi, to pa največ radi tega, ker plavači še niso bili rajoni tekmovanja v bazenu. Poleg tega je mnogo težje doseči dober čas v bazenu kot pa v morju. Specijelno bazen Ilirije je zelo težak, ker je napolnjen s pitno vodo. ki je ninouo trša ip torej tudi odpornejša.
Letos so se vsi klubi dobro pripravili, kar pričajo rezultati na posameznih podsaveznib prvenstvih. Obmorski klubi imajo predvsem med juniorji več talentiranih plavačev, ki bodo imeli v ptihodnjih dneh odločilno besedo. Razmeroma največji napredek pa zaznamuje plavalni šport v Ljubljani. Zimski bazen je omogočil našim plavačem racijonalen trening pod vodstvom inozemskega trenerja strokovnjaka. Prvenstvo Dravske banovine nam je prineslo sijajne rezultate, ki so nas na mah postavili med favorite za letošnjo juniorsko prvenstvo. Nekateri plavači obmorskih klubov sc sicer dosegli boljše čase, vendar ne smemo po zabiti, da so jih dosegli v morju. V bazenu bo do ti časi za 2—3 sekunde slabejši in torn' enaki našim, oziroma tudi slabši.
Izvenljubljanski klubi že prihajajo. V ponedeljek je kot prvi klub prispela sušaška Viktorija s 15 juniorji in 11 juniorkami. Tekom popoldneva so že pridno vežbali v bazenu. Zagorele postave z belimi kapami s črno progo po sredini so takoj vzbudili zanimanje. V torek ob 13.30 je prispela ekipa državnega prvaka Jadrana, ki ima izined vseh udeležencev največje število tekmovalcev. Na glavnem kolodvoru je izstopilo preko 50 kot zamorci črnih Dalmatincev — vsi z beločrnimi plavalnimi če picami. Komaj so odložili svojo prtljago v do deljenih stanovanjih in že so se pojavili na ko pališču. Njihova disciplina je upravo vzorna
Tekom sede se pričakujejo še ostali udeleženci.
Za tekmovanje je določil Zbor plavalnih sodnikov v Beogradu sledeči sodniški zbor:
Plavanje:
Vrhovni sodnik: Danilo Kolarič (Beograd). Starter: Hrvoje Macanovič (Zagreb).
Sodniki:	Žigmond (Sombor), Esapovič (Za-
greb), Fazekaš (Sušak), Količ (Dubrovnik), Šf» rič (Split).
Casomerilci: Kolarič, Žigmond, Esapovič, Fa zekaš, Količ, Šerič.
Sodniki na obratih: inž. M. Popovič (Beograd), prof. A. Kuljiš (Split), V. Vranič (Su-šak).
Zapisnikarja: Duško Zeželj (Beograd) in Nenad Popovič (Beograd).
Skoki:
Vrhvni sodnik: D. Kolarič.
Tajnik: inž. M. Popovič.
Sodniki: H. Macanovič, N. Popovič, D. Zeželj, A. Kuljiš, V. Vranič.
Watter-polo:
Bob—Ilirija Macanovič, Jug—Viktorija Kolarič, Bob—Viktorija Serič, Jadran—Jug N. Popovič, Jug—Ilirija žeželj, Jadran—Viktorija inž Popovič, Ilirija—Jadran Žigmond, Bob—Jadran Žigmond, Bob—Jadran Koffč, Ilirija—Viktori ja Kolarič, Bob—.Jug Macanovič.
Prijavljenih je:
Juniorjev: za plavanje 145, štafet je 32, w? ter-polo 5 moštev, skoki 9.
Juniork: plavanje 101, 23 štafet, skoki 12. Seniori: skoki s stolpa 7, skoki z deske 11 Seniorke: skoki s stolpa 4, z deske 8.
PROGRAM JUNIORSKEGA PRVENSTVA: Petek 8. avg. ob 10. dop.
t. 50 m prosto juniorji, predtekmovanja (sku pin, skupno 50 tekmovalcev)
2. skoki juniork z deske, semifinale (2 skupin' 12 tekmovalk).
Ob 15. popold.
1. 50 m prosto juniorke, predtekmovanja (4 skupine s 31 tekmovalkami).
2. 50 m prosto juniorji, drugo predtekmovanje (4 skupine, 32 tekmovalcev).
3. in 4. lokalne tekme naraščaja izven prvenstva
5. 100	m	prsno	juniorji,	predtekmovanja	(4
skupine, 27 plavačev)
6. 100	m	hrbtno	juniorji	predtekmovanja	(4
skupine, 25 plavačev).
7. skoki z deske, seniorji semifinale (2 skupini, 11 skakačev)
8. 100	m	prosto	juniorji,	predtekmovanja	(6
skupin, 43 tekmovalcev)
9. watier-polo: Bob—Ilirija, Viktorija— Jadittn. Sobotni in nedeljski program priobčimo ju \i.
*
SK Ilirija (Old boys): Danes ob 18. obveze., trening old boys moštva na igrišču. Važno radi nedeljske tekme v Sevnici.
(Službene ob/ave
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
C 279/30—1.
Oklic.
1827
Pozderec Alojz, mesar v Beltincih, ki ga zastopa dr. Pikuš Janko, odvetnik v Dolnji Lendavi, je vložil zoper Maučec Jožefa, posestnika iz Gančanov, sedaj neznanega bivališča v Ameriki, tožbo na plačilo 256 Din s prip.
Narok za ustno sporno razpravo se je določil na dan
13. septembra 1930. ob devetih
pri podpisanem sodišču v sobi št. 21.
Ker je sedanje bivališče tožene stranke neznano, se ji postavlja za skrbnika dr. Strasser Armin, odvetnik v Dolnji Lendavi.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 30. julija 1930.
C 274/30—1.	1826
Oklic,
Kanič Elizabeta, trgovka na Hotizi, ki jo zastopa dr. Leskovec Janko, odvetnik v Dolnji Lendavi, je vložila zoper Benko Jožefa, mlinarja na Hotizi, sedaj neznanega bivališča, tožbo radi plačila 426 Din s p-ip.
Narok za ustno sporno razp se do-'oča na dan
13. septembra 1930. ob devetih pri podpisanem sodišču v sobi št. 21.
Ker je sedanje bivališče tožene stranke neznano, se ji postavlja za skrbnika dr. Pikuš Janko, odvetnik v Dolnji Lendavi.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 2. avgusta 1930.
Razglasi raznih uradov in oblastev
M 129/5.
1829-3-1
Razglas
o	ponudbeni licitaciji za zgradbo na reki Muri.
Ker prva licitacija za oddajo gradbenih del na reki Muri, razpisana od Terenske tehnične sekcije za regulacijo Mure v Mariboru po nalogu Kr. banske uprave Dravske banovine No. 209/51 ni uspela, razpisuje na podstavi Čl. 86—98 zakona o držav; računovodstvu z dne 6. marca 1910 in njegovih izprememb odnosno dopolnitev za prevzem in izvršitev zgradb na reki Muri v skrajšanem roku 10 dni irugo javno pismeno oiertno licitacijo na dan 22. avgusta 1930. ob 11. uri * pisarni Terenske tehnične sekcije za re-
gulacijo Mure v Mariboru. Istotam se lahko vpogledajo med uradnimi urami potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki.
Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na ceno uradno odobrenega proračuna, ki znaša:
za sektor Ižakovci—Melinci, km 79.150 do 77.600 Din 472.540 —.
Svojeročno pisane ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, priloge pa vsaka s kolkom za 2 Din morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije v zapečatenem zavitku in z zunanjo označbo: »Ponudba za prevzem zgradb na reki Muri ponudnika N. N.« in sicer neposredno v roke predsednika licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne.
Poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe, kakor tudi ponudbe, ki bi došle po pošti ali brzojavno, se ne bodo vpoštevale.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da v celoti pristaja na vse gradbene pogoje, ter mora položiti kavcijo, katera znaša:
Din 48.000’— za naše in Din 96.0001— za tuje državljane.
Kavcija se mora položiti najkasneje na dan licitacije do 10. ure in sicer bodisi v gotovini pri državni hipotekarni banki, fi-lijalki v Ljubljani, ali pa pri Davčni upravi v Mariboru v državnih vrednostnih papirjih, oziroma garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B. Pogodbe in nabave«.
O	položeni kavciji prejme ponudnik bla-gajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh v plačilo dospelih davkov ter potrdilo ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij, je obemem z vročitvijo ponudbe predložiti nezatvorjene predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo poleg tega predložiti pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Državna uprava si izrecno pridržuje pravico, oddati razpisana dela in dobave brez ozira na višino ponujene svote, oziroma vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po licitaciji.
Maribor, dne 5. avgusta 1930 Terenska tehnična sekcija za regulacijo Mure, Maribor.
Br. 26769/1930. g.	1823-3-2
Oglas.
lzdavanje gradjevinskih radnja za zgradu Okružnog Ureda za Osiguranje I{adnil;a u Beogradu.
Središni Ured za Osiguranje Radnika u Zagrebu održače u prostorijama svoje gradjevne uprave u Beogradu, Zagreba-
bačka ul. br. 7- pismenu ofertalnu licita-ciju za radnje označene u naslovu, na dan
30. augusta 1930. g. u 11. časova.
rečene gradjevne uprave najkašnije na dan licitacije do 10. časova. Ponude pre-daju se na istome mestu, a najkašnije na dan licitacije do 11. čas u zapečačenoj ko-verti sa oznakom na poledjini: »Ponuda za gradjevinske radove za novogradnju Okružnog ll*eda za Osiguranje Radnika u Beogradu, na oglasu ofertalne licitacije br. 26769/1930. g.« U originalnom dobive-nom formulam predračuna imaju se uvrstiti za sav materijal i za sve radnje jedinične i ukupne cene u dinarima, a po-nudu snabdeti taksenom markom od 100 dinara.
Ponudjač ima komisiji podneti dokaz o nadmetačkoj sposobnosti, koje če se ko-misiski otvoriti.
Ponude. koje ne stignu na vreme, koje su nepotpune, ne odgovaraju stavljenim uslovima ili stignu telegrafski, neče se uzeti u razmatranje.
Kaucija iznosi za domače 5% a za Strane* 10% od ponudjene sume. Kao kaucija mogu služiti: 1. gotov novac, ili uložna knjižica kojeg novčanog zavoda prvog reda; 2. državni vrednosni papiri po nomi-nali, ako je berzanska vrednost manja, tada po kurzu; 3. založnice ili komunalne obveznice; koje je Ministarstvo finansija oglasilo podesne za kaucije u priznalo im pupilarnu sigurnost; 4. garantno pismo novčanog zavoda prvog reda, registrovano kod Generalnog Inšpektorata Ministarstva Finansija, samo kao privremena kaucija, koja se u roku od 8 dana izmenjuje sa jednom od ostalih pomenutih kaucija.
Ponudjač kome se radnje povere, iina u roku od 8 dana po potpisu ugovora po-visiti kaucije na 10% ako je stranac na 20% pogodjene sume.
Priznanice na zaradi snabdevaju se sa 0-5% u taksenim markama, a kod konač-noga obračuna plača preduzimač 1% obračunske sume za pravni posao.
Središni Ured za Osiguranje Radnika pri država sebi pravo prihvatiti ponudu, ko ju nadje najpovolnijom, makar i nije najjeftinija, te nije dužan svoj postupak ob razlagati. On može i poništiti licitaciju, odustati od pojedinih ili ukupnih radova, bez prava ponudjača na ikakovu oštetu.
Z n trajanje raspisa mogu interesenti dobiti uslove i načrte potrebni za ovu licitaciju u kancelariji Gradjevne Uprave Sre-dišnog Ureda za Osiguranje Radnika u Bttogradu, Zagrebačka ul. br. 7. i to svaki dan od 8. — 12. časova uz naplatu od 300’— dinara.
U 'Beogradu augusta 1930. god.
Iz kancclarije Gradjevne Uprave SrcdiS-
nog Ureda za Osiguranje Radnika u Beogradu.
Štev. 3660/1.	1824
Razpis.
Z odobritvijo kraljevske banske uprava Dravske banovine v Ljubljani z dne 15. julija 1930, VI. No. 13.292 razpisuje uprava banovinske splošne bolnice v Ljubljani po zakonu o drž. računovodstvu (člen 86—105. oddelek »B Pogodbe in nabave«) v skrajšanem roku 15 dni prvo pismeno ofertalno licitacijo in sicer:
na dan 21. avgusta 1930. ob 11. uri za;
1.) dobavo 25 štedilnikov— pregrevalni. kov (16 večjih in 9 manjših tip) za pre-grejevanje posode s plinsko kurjavo;
2.) dobavo 25 umivalnikov za posodo (16 večjih in 9 manjših tip);
3.) popravo starega parnega kotla (zamenjava kotlovnih cevi, varjenje, opilje-nje, preizkušnje in montaža);
4.) dobava aluminijaste transportne posode za jedila (iz kuhinje na oddelke);
5.) dobava 40 posteljnih omaric in 40 ročnih dvigal za bolnike v posteljah (»Bett-galgenc);
na dan 22. avgusta 1930. ob 11. uri za:
6.) dobavo mostne tehtnice;
7.) podaljšanje obstoječe kanalizacije do Ljubljanice;
8.) popravo ravne lesenocementne strehe nad šivalnico, kotlarno in skladiščem premoga v bolnici;
9.) popravila in pleskanje strešnih žlebov na vseh poslopjih bolnice.
Vsakokratna licitacija se vrši v ravnateljski pisarni banovinske splošne bolnice v Ljubljani. Ponudbe se morejo glasiti na vse ali tudi le na posamezne dobave oz-dela.
Podrobnejša pojasnila dobe interese—* ob uradnih urah pri upravi bolnice, kjer so jim na vpogled tudi vzorci oz. načrti in popisi.
Ponudbe, opremljene s kolkom za Din 100'—, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije med 10. in 11. uro dražbeni komisiji v zapečatenem ovitku z oznako: »Ponudba za dobavo (navesti predmete) ponudnika N. N., če jih ne dopošljejo pravočasno po pošti.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da so mu dbavni pogoji v celoti znani in da nanje pristaja.
Ponudniki morajo pravočasno položiti kavcijo in sicer naši državljani 5%, tuji 10% ponujene vsote. Kavcijo je položiti pri podružnici'drž. hipotekarne banke v Ljubljani v gotovini ali v drugih vrednostnih papirjih v smislu čl. 88. zakona o drž. računovodstvu.
Obenem s ponudbo, toda posebej, jo predložiti dražbeni komisiji:
1.) potrdilo o položeni kavciji;
2.) potrdilo o plačanih davkih in
3.) potrdilo o dražiteljski sposobnosti.
Pooblaščeni morajo predložiti tudi pooblastilo tvrdke, ki jo zastopajo.
Licitacijska komisija in nadzorno oblast-vo ni vezano na najnižjo ponudbo.
V	Ljubljani, dne 4. avgusta 1930. Ravnateljstvo banovinske splošne bolnice v Ljubljani.
AKAT0LE FRANCE:
BOGOVI S02EJM
Obsojali ali oproščali so te ženske po svoji vesti, svojih predsodkih, svoji vnemi, svoji mlačnejši ali silne jai ljubezni do Republike. Nastopale so skoro vse skrbno počesane in oblečene tako izbrano, kakor jim je to dopuščal njihov nesrečni položaj. Toda med njimi je bilo le malo mladih, še manj pa lepih. Ječa in skrbi so jih bile upognile, jarka luč v dvorani je izdajala njihovo utrujenost, podčrtavala njihove uvele trepalnice, ■ijiliovo polt, njihove blede ali stisnjene ustnice.
Vendar je usodni naslonjač več nego enkrat imel na svojem sedežu mlado žensko, krasno v njeni bledoti, dočim jo je mrtvaška senca nalik nasladni tančici zastirala pogled. Da je ta prizor porotnike morda omečil ali tudi dražil; ali da je morda kateri od teh činovnikov v globini svojih izprijenih čutov hotel prodreti v najskriv-nejše tajne tega bitja, ki si ga je predstavljal hkratu živo in mrtvo, in da je čutil, medtem ko so mu vstajale v duhu pohotne in krvave slike, kruto naslado v tem, da je izročil krvniku to telo, ki je vzbujalo v njem poželenje, o tem morda kaže molčati, a se ne da tajiti, ako kdo pozna moške. Evarist Gamelin, hladen in vešč umetnik, je priznaval lepoto samo antiki in lepota mu je vzbujala bolj spoštovanje kakor čutno zmedenost. Njegov
klasični okus je bil tako strog, da mu je bila redko kaka ženska všeč; bil je nedovzeten za mikavnosti prikupi ji-vega obraza prav tako kakor za Frogonardovo barvo in Boucherove oblike. Nikdar ni poznal drugačnega pože-
1	j en ja mimo onega, ki ga vodi globoka ljubezen.
Kakor večina njegovih tovarišev pri Tribunalu, je bil tudi on mišljenja, da so ženske bolj nevarne ko moški. Sovražil je bivše kneginje, tiste, ki si jih je v svojih groze polnih sanjah predstavljal, kako brusijo sekire, da bi morile domoljube, sovražil je celo vse tiste lepe prijateljice finančnikov, filozofov in književnikov, ki so imele na vesti, da so uživale sladkosti čutov in duha ter živele v času, ko je bilo življenje sladko. Sovražil jih je, a si svojega sovraštva ni priznaval, in kadar je moral katero soditi, jo je obsodil iz mržnje, misleč, da jo obsoja po pravici in zavoljo javnega blagra. In v svojem poštenju, v svoji moški sramežljivosti, v svoji hladni modrosti, v svoji predanosti državi, skratka, v svoji krepostnosti je pošiljal pod sekiro te ljubke glavice.
Toda kaj je to in kaj pomeni to čudo prečudo? Se nedavno je bilo treba krivce iskati in se truditi, da si jih odkril v njihovih skrivališčih ter jim izsilil priznanje njihovega zločina. Sedaj pa to ni več lov s tolpo psov, zasledovanje plahe zverjadi. Glej, od vseh strani se žrtve same ponujajo. Plemiči, device, vojaki, pocestnice se vale trumoma na sod, izsiljujejo sodnikom obsodbo, ki ji mje prepočasna, zahtevajo smrt kot nekako pravico, ki se jim nudi uživati jo. N dovolj te množice, ki so vneti ovaduhi napolnili ž njo ječe in ki jo javni tožilec in njegovi priganjači za žive n mrtve pošiljajo na sod: misliti pa treba tudi še na usmrtitev onih, ki
nočejo čakati. In toliko drugih, še odločnejših in ponos-nejših, ki ne privoščijo sodnikom in krvnikom svoje smrti, si lastnoročno jemlje življenje! Besnenju moritve odgovarja besnenje umiranja. Tu vam sedi v Konsier-žeriji1 mlad vojak, krasen,»krepak, ljubljen; v ječi je ostavil predražestno ljubljenko, ki mu je rekla: »Živi zame!« On pa noče živeti ne zanjo, ne za ljubezen, ne za slavo. Z obtožnico si je prižgal pipo. In dasi republikanec, zakaj svobodo diha vsaka njegova mišica, se prelevi v roajalista, zato da bi umrl. Tribunal se trudi,, da bi ga oprostil, toda obtoženec je močnejši; sodniki in porotniki morajo odnehati.
Evarista, čigar nemimi duh je bil že od narave poln pomislekov, so navdali nauki, ki jih je slišal pri Jakobincih, in prizori, ki mu jih je nudilo življenje, s sumnjami in s skrbjo. Po noči, ko je na poti k Elodiji taval po slabo razsvetljenih ulicah, se mu je zdelo, da skozi vsako okence vidi v kleti stroj za izdelovanje ponarejenih bankovcev; za praznimi prodajalnami pekov in jestvinarjev je slutil natlačeno polne zaloge nagrabljenih živil; skozi lesketajoče se šipe restavracij se mu je zdelo, da sliši besedovanje ažioterjev, ki pripravljaj0 deželi pogibelj, medtem ko praznijo steklenice rdečega ali belega burgundca; v smrdečih stranskih uli-cab je gledal v duhu pocestna dekleta, pripravljena, da poteptajo z nogami narodno kokardo ob ploskanju elegantne mladeži; povsod je videl zarotnike in izdajalce. In mislil je: »Republika! Proti toliko tajnih ali odkritih sovražnikov imaš samo eno pomoč. Sveta giljotina, spasi domovino!...«
1	Za Conciergerie, ječa pri justični palači v Parizu; op. prev.
Jzdaja tiskarna »Merkur«, .Gregorčičeva ulica 23, Za tiskarno odgovarja Otrnac Mich&lek, Urednik Janez Debevec. ■* £a lnseratnl del pdgovarj« Avgust Kozmau, .Vsi c LjUjUaul