110. it«*.
ishs]e raxen nedeSj In prssssEkev vsak dan eb 10. uri dopove.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in pod-oisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1’50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust.
Pavšalni franke v državi SHS.
V Uublianl, v sred© 18. mala
Glasil© jugosEev. socSIalno - demokratične stranke.
P©saR*«xRa Stev. K 1,
Ut® V.
Telefonska st. 212.
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480.
Reklamacije za list bo poštnine proste.
Upravnišlvo jo ▼ Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1. Učiteljska tiskarna.
Iz pašalika beograjske vlade.
Beograd, 17. V političnih krogih govore, da bi se imela preosnova vlade izvršiti še danes na seji ministrskega sveta. Najresnejši kandidat za vojnega ministra je general Hadžič,
Beograd, 16. maja. Beograjske »Novosti« poročajo, da bo minister za agrarno eformo Užunovič odstopil in da bo prišel na njegovo mesto kak vojvodinski radikalec.
Beograd. 16. maja. Gospodarsko-iinančni odbor ministrov je prejel nove uredbe o valutah in devizah v odobren je.
Beograd, 16. Ministrstvo za šume in rude namerava razveljaviti vse
zaostale pogodbe z inozemskimi tvrdkami glede eksploatacije naših gozdov.
Beograd, 17. Današnja seja ministrskega sveta se je bavila najprej s komunistično akcijo za obnovo delavskega pokreta. Minister za soci-jalno politiko se bo pogajal z delavskimi zastopniki. Sindikati se bodo pripustili, v kolikor se bodo bavili samo s strokovno borbo. O delavskih domih in njihovi lastnini uo odločevalo sodišče. Nato so razpravljali o specialni debati o ustavi. Proračunsko pravo parlamenta se bo zagotovilo po institucijah bivše ustave kraljevine Srbije.
Ustanovitev delavske borze.
Beograd, 16. maja. Minister za socialno politiko bo predložil ministrskemu svetu v odobritev novo uredbo o delavskih bor-zah, ki bo vsebovala vse važnejše odredbe glede glavnih odnošajev med delavci in delodajalci. Izdelana fe na Isti podlagi, na kateri le temellila stara delavska borza v . Beogradu. Predvideno je osnovanje uovih delavskih borz v vseh večjih mestih. Nova uredba bi stopila v veljavo s 1. Junijem.
V Belgradu sipljejo naredbe in uredbe, kar s košem, ne da bi pri končni redakciji sodelovali zastopniki delavskih organizacij. Iz navedenega poročila je posneti, da bo ta ustanova imela tiste napake, ki jih ima belgrajska borza. Zdi se nam, da se v tem pogledu ravna vse preveč birokratično.
Iz ustavnega odseka.
Beograd, 16. Danes ob 10.30 se ie pričela 33. seja ustavnega odseka. Najprej se je čitala resolucija; skle-ujena na zborovanju žensk v Sarajevu Ženske zahtevajo enakopravnost z moškimi v privatnem in javnem življenju. Na dnevnem redu je bil člen 2 ustavnega načrta, ki govori o pravicah in dolžnostih državljana. K členu 4 so predlagali socialisti tikinjen je vseh redov in odlikovanj. Večina je ta predlog odklonila. K členu 5 je dodal poslanec An-gjelovič nov odstavek, da preiskovalne oblasti nikogar ne smejo zadržati v preiskovalnem zaporu dalj kot tri mesece. Temu se je zoperstavil dr. Srškič, ki je rekel, da je v krajih, kjer so v veljavi avstro-ogr-ski zakoni, predpisano, da se mora vsakdo, ki so ga zaprli, v roku 48 ur izročiti sodišču. Tudi dr. Laza Markovič se je protivil temu pred-
logu, češ da se bo kmalu uvedel enostavni sistem, ki bo veljal za vso kraljevino. Člen 5 je ostal, kakor je bil. K členu 11. ki govori o nedotakljivosti stanovanja državljana, se na predlog Fahima Kurbegoviča sprejme v našo ustavo ves dotični člen ustave kraljevine Srbije iz leta 1903. Glede izvrševanja uradnih dolžnosti ponoči v zasebnih stanovanjih je predlagal nastopni dodatek: »Ponoči smejo policijski organi vstopiti v privatno stanovanje samo v slučaju nujne potrebe. Izvzeti so privatni prostori, ki so po svojemu namenu, kateremu služijo, pristopni občinstvu.« V razpravi so sodelovali posl. DtiHbič, Divac, Srskič, Kurbegovič in minister za konstituanto dr. Trif-kovič. Člen se je sprejel po stari redakciji. Čl. 12 o svobodi vesti in vere se je odložil za prihodnjo sejo, ki bo v sredo ob 9. dopoldne.
Silne priprave za Radičev kongres.
Veliki shod Radičev je banska vlada prepovedala. Seljaki so kljub temu prišli v Zagreb, kjer so hoteli imeti zaupne sestanke. Policija pa je te sestanke prepovedala, ne da bi bila nastala revolucija. Radič menda res ni nevaren.
Zagreb. 17. Zaupni sestanek poverjenikov Radičeve stranke je bil v
nedeljo v delniški pivovarni. Posvetovanje je trajalo od 8-15 in od 17 do pozne noči. Včeraj se je v isti dvorani zopet zbralo mnogo Seljakov. ko pa je Radič začel govoriti je policija sestanek azpustila. Seljaki so se mirno razšli. Oba dneva sta potekla v največjem miru in ni prišlo nikjer do nobenega incidenta.
Volitve v italijansko drž. zbor nico so se vršile ob grozovitem terorizmu, ki ga morda ne pozna novejša zgodovina. Kakor po vseh deželah tako je razvnemal tudi v Italiji socijalni boj duh časa in bede. Premalo radikalno je bilo delavstvo in nastal je v političnih socijalističnih strankah razpor in boi. ki je silno oslabil delavski socijalistični pokret v Italiji. Italijanska imperialistična buržvazija je vzgojila fanatične fašiste, jih neguje, kakor je negovala razcep v socijalističnih vrstah ter z njuni ustrahuje množice, da s tem pomaga italijanskemu nacijonalizanu (Jo večjih volilnih uspehov Ne motimo pa se. da bo tak način volilnega boja imel za buržvazijo silno slabe posledico, reakcijo, ki bo zopet poklicala socijalistične vrste na delo.
Končni rezultat volitev nam še ni znan; gotovo pa je, da bo tudi delavstvo močno zastopano v novi zbornici.
Volilni boj v Italiji.
O volilnem boju s Primorskega nam poročajo o velikih nasilstvih. Fašisti so po nekaterih krajih razgnali volilne komisije, branili volil-cem na volišče itd., ker hočejo s to volitvijo dokazati, kako zelo italijansko je Primorje.
Tu naj slede poročila dopisnega urada:
Trst. 17. maja. Po novejših poročilih je rezultat v tržaškem volilnem okrožju pri volitvah v italijanski parlament nastopen: Vpisanih 44.865, oddanih glasov 31.390. Dobili so: Italijanski nacionalistični blok 15.119, republikanci •1473, socialisti 4155, komunisti 6667, jugoslovcnska narodna stranka 2930 glasov. — Tako dobi menda nacijo-nalističifi blok 3. komunsti 1 poslanca.
Trst, 17. Volilni rezultat v Rimu io glasom poročil tukajšnjih listov nastopen: Nacionalistični blok 29.193, republikanci 6490, socijalisti 15.727, ljudska stranka 10.322. komunisti 3 tisoč 937 glasov.	.	,
Rim. 16. maja. (Stefani.) Po poročilih. ki prihajajo iz vse Italije, je udeležba pri volitvah v parlament povsod večja, kakor I. 1919 in celo številnejša, kakor pri administrativnih volitvah I. 1920. Nikjer ni prišlo do pričakovanih incidentov. Povsod so čuvali svobodo glasovanja. Tu in tam je prišlo do spopadov med pristaši posameznih strank, ki so vedno običajni. Ti spopadični dogodki pa so se pripetili le v malih krajih, kjer so strankarska nasprotja ostrejša, kakor v mestih. V mestih, in sicer v večjih, kakor tudi v manjših ni bilo neljubih dogodkov.
Rim, 17. maja. V krogih konstitu-cionalne stranke vlada mnenje, da ji je zagotovljena zmaga v volilnem boju, ker računajo s tem. da bodo ostanki oddanih glasov to pot znatno večji, kakor so bili pri volitvah I. 1919.
Milan, 16. maja.-Včerajšnji večer in noč sta potekla navzlic živahnemu vrvenju brez posebnih dogodkov. Volilna udeležba v mestu je znašala 74 odstotkov. Računajo s tem. da si je v Milanu, zlasti v središču mesta priboril nacionalistični blok več glasov, kakor socijalisti.
Kandidat, ki je dobil največ glasov je Mussuiini, ustanovitelj fašizma. V predmestjih, kakor tudi v pokrajini Pavia, so dobili najbrže socialisti in katoličani večino. Nacionalisti in fašisti so tu v manjšini. Najboljša udeležba ie bila v Rimu, kjer je prišla na volišče le polovica volilnih upravičencev.
Rim. 16. maja. Največja udeležba pri volitvah je bila v Boznu. in sicer 80 odstotkov. V Trstu in na Goriškem je značilna udeležba 75 odstotkov. Najpičlejša udeležba je bila v Rimu in Napolju, kjer ie volilo le 43, ozir. 44 odstotkov volilnih upravičencev. O končnem rezultatu volitev. ki se ne bo mogel objaviti pred soboto, še ni nič gotovega,
Cremona, 17. V nedeljo zvečer so komunisti v predmestjih streljali več ur iz pušk na fašiste. Policija je vzpostavila red. Štiri osebe so težko ranjene, sedem pa lahko.
Viareggio, 17. Pri spopadu.socialistov s fašisti sta bili dve osebi ubiti, več je ranjenih.
Koper. 16. Tukaj so se spopadli komunisti in fašisti. Mrtva sta dva fašista, dva komunista in en karabinjer.	»	'	i	;	,
Iz Gornje Šlezije.
Opole, 16. maja. Binkošti so vsled premikanja čet v ogroženih okrožjih gornješlezijskega ustaške-ga ozemlja prinesle poostritev položaja. Ko so italijanske čete zapustile Nikolaj, so zasedli mesto poljski vtaši. pozneje pa so ga zopet izpraznili. Italijanske čete so izpraznile Rybnik in Pštino in se umaknile v smeri proti Ratiboru. Iz Ryb-nika javljajo o nasiljih poljskih ustašev nad nemškimi uradniki v rudnikih. V Trnosvicah in Zagoržah so Poljaki vršili teror in aretirali nem-škomisleče Gornješlezijce. V ostalib okrožjih se položaj v bistvu ni iz-premenil. Medzavezniška komisija je večkrat poročala, da se je položaj Izboljšal, kar pa v resnici ni tako. Iz Gornje Šlezije javljajo, da vlada tam pomanjkanje živil in denarja. Ljudstvo je nezadovoljno in nemirno.
Opole. 17. maja. Poljski izvršen valni odbor, kateremu načeluje Kor-fantv, je medzavezniški komisiji v Opolah poslal tole brzojavko: Gorenja Šlezija je bila 12 dni v vstaji. Poljsko prebivalstvo ni nikdar hotelo triumfirati s pomočjo nasilstva In tvegalo je svoje življenje za sveto pravico^ Odbor priznava, da so se spričo strasti med vstajo prekoračile meje preudarnosti. Naše navdušene čete so pripravljene, pomakniti se nazaj, zadosti daleč, da bi prenehale takoj sovražnosti z Nemčijo to pa samo tedaj, ako bodo ozemlje, ki ga izpraznimo, zasedle zavezniške čete. ne pa nemške. Nemcem ne bomo prepustili nobene pedi ozemlja, pač pa medzavezniški komisiji. Zategadelj prosimo, da vso cono zasedejo zavezniške čete. tako da poljsko prebivalstvo ne bo trpelo po maščevalnih odredbah.
Na Nemčijo pritiskajo.
Berlin, 17. maja. V točki 5 ulti-matuma se je nemška vlada obvezala, da bo v 25 dneh eno milijardo zlatih mark plačala ali v zlatu ali v devizah ali v nemških državnih nakaznicah s trimesečnim rokom. Izvršujoč to obveznost je nemška vlada ponudila reparacijski komisiji najprvo takojšnje izplačanje 150
milijonov zlatih mark, malone vse V. inozemskih devizah. Kakor hitro bo raparacijska komisija imenovala sprejemno mesto, se nakaže 150 milijonov zlatih mark. Pred potekom 25 dnevnega roka. torej konec maja prejme reparacijska komisija nada-nje izplačilo v denarju, ostanek pa v nemških zakladnih nakaznicah.
Delazmožnost občinskih zastopov avtonomnih
mest.
Kakor slišimo je deželna vlada v skrbeh za delazmožnost avtonomističnih mest in namerava začeti v to svrho med strankami posredovati.
Kar se naše stranke tiče, to posredovanje na naši politiki v avtonomnih mestih ne more nič izpreme-niti. Mi bomo ostali pri svojih celjskih sklepih. Ti sklepi niso naperjeni proti delazmožnosti občinskih zastopov. Komisarjev smo ravno mi že dosti okusili, zato ne bomo podvzeli ničesar, kar bi moralo njih življenje opravičeno podaljšati. Iz tega razloga -- neizzvani — ne bomo vodili
kake kapricijozne opozicije, ampak bomo skušali, bodisi da bomo stali v upravi ali izven nje. zavzeti napram vsakemu vprašanju, ki sejbo pojavilo, svoje stališče po strogo stvarnih vidiki Ji- Ako se postavijo na to stališče vse stranke v občinskih svetih
DL‘Je iežko vpra^anie delazmožnost! občinskih zastopov avtonomnih mest, na edino možni način rešeno. Bolje rešeno bo tako, kot z vsemi1 koalicijami. Vse te koalicije bi bile bolj ali manj nenaravne in bi ne Iz-, držale odpora, ki bi se proti njim pojavljal.
Boj za Ge rajo Šlezifo.
Meščanska politika sc nam je vsftdar predstavljala in se natn še vedno predstavlja kot politika, ki zasleduje le poštene nacljonalne cilje. Je pa v resnici vse drugače. To smo žal tudi Slovcnci že ime.i priliko občutiti s strani nacionalnih držav entente, v jarki luči nam pa to dejstvo potrjuje bojt za Gornjo Slezijo. Ta boj ;e
zeio zanimiv in poučen, V njem sc zrcali v svojem bistvu sedanja svetovna buržoazna politika. Ta boj vsebuje tako lahko rečena pravzaprav tudi vse probleme sedanje dobe in je verna slika razmer, ki so nastale tekom kapitalističnega, (povrh vsega še tuje-nacijonalnc-ga) gospodstvn, kakor tudi povojnih posledic. Predvsem je
boj za Gornjo Slezijo značilen v teh-Ja! smereh: v političnem, gospodarskem, soc!« jalnem in narodnem oziru.
Politična stran je najvažnejša. Ne gr« namreč zgolj za politični problem med Poljsko in Nemčijo:	glavni interes ima
marveSxv tem boju imperialistična politik« antante, prav posebno pa kot eksponent' svetovnega imperializma francoski imperl« jalizem. I.e-ta ima pri reševanju gornje« šlezkega vprašanja tri namene, ki jih hoče doseči na en mah: 1. pritisk na Nemči}o4 da izvrši obveznosti mirovne pogodbe in uveljavljenje francoskega imperljalizma nad Nemčijo; 2. utrditev Istega imperijalizma na Poljskem In vzdrževanje neprljateljskfh' odnošajev med Nemčijo In Poljsko; 3. osla* bitev možnosti gospodarskih zvez med Nemčijo in Rusijo.
Plebiscit je priznal Gornjo Šlezijal Nemčiji, Dasi pomeni izid plebiscita raz« očaran je za antanto, vendar }i Je obenem dobrodošlo sredstvo z njeno imperljallstič« no diplomacijo. To je razvidno že iz tega'* da vrhovni svet ni podal doslej še nobena oflcijelne izjave na to, ali misli plebiscit potrditi, ali ne, In pod kakšnimi pogoji, temveč se Je razširila samo vest, da je delitev gornješlezkega ozemlja možna. In« scenacija krvavih bojev v Šleziji med Po« ljaki ln Nemci, kjer so Francozje in Ital!« iani aktivno na strani Poljakov, je skoraj gotovo izšla tudi iz diplomattčnih inlcljatiy entonte. Ententa bi kajpada najraje Oornlo Slezijo prldelila Poljski, da bi se tako nje« kapital lažje polastil te dežele, ali pa Ja vsaj delila, vendar pa jo pred tem deja« njem plaši zaenkrat še dejstvo, da Je rav« no Gornja Slezlja vir moči nemške Indu« strije, brez katerega bi Nemčija nlkakoi ne mogla izpolnjevati svojih vojno- od« škodninskih obveznosti. Da bi pa na Polj* skem kljub temu svojo politiko utrdHa, j« pustrla med svet vest o delitvi Qornj«i šlezije in Je bila pri bojih na strani;'Po« ijakov. S svojo taktično potezo pa Je ob« enem Izvršila tudi pritisk na Nemčija zaradi priznanja nemških vojnih obve,;«
|' nosti. Z namenom deliti Gonijo šlezije^ oziroma Jo osamosvojiti, pa hoče antantni imperijalizem istočasno oslabiti tudi gosp.* darsko vez Nemčije z Rusijo.	•
V tej politiki zasleduje antanta pred«, vsem torej gospodarske interese. Nacijo«: nailni momenti v gornješlezljskem vpraša«' nju so samo sredstvo njene politike. Da bo. jasnejša pomembnost In značilnost gornje«1 šlezkega vprašanja v političnem in go&pj« darskem pa tudi y narodnostnem In socl-' jalnem pogledu In ker se je od gotove, strani v nekem slovenskem meščanskem listu pisalo, kakor da Je bila socijalna de« mokracIJa tista dekla nemštva, ki Je med poljskim delavstvom delala v korist nem« ške zmage pri plebiscitu, Je treba radi možnosti objektivne presoje položaja, raz« mer in izida plebiscita vedeti to-le:	j
Gornja Slezlja, silno bogata na gozdo* vih, rodovitni zemlji, apnencu, premogu in; rudah, Je dežela magnatov, ki lastujejo no' le zemljišča obsegajoča po več kakofl 50.000 hektarjev, marveč tudi Industrijo i« premogovnike. Po svojih naravnih boga« stvih je Sleaija v vsej Srednji Evropi naj«' bogatejša dežela. Industrija je najbolj raz«' vjta v pokrajini med mesti TarnowItz, M jr« j slowicz, in Glelvvlcz. GomješlezkI premog je najboljše yrste. Tudi so njegova ležišča;1 za eksploatacijo jako ugodna. Premog* zmorejo šlezki rudniki gotovo do 166 mili-' jard ton! Letna produkcija znaša približno:
50 milijonov ton. Cinkove in svinčene ni« de je dvoje globokih in razsežnih zemljišč, Cinkova ruda je najboljše kvalitete in Jat bodo v sedanji meri lahko kopali še kak.lf 100 let. Železne rud« v sedanjih železnijf rudnikih je šc kakih 16 milijonov ton. Vi Šleziji Je bflo L 1917 v obratu 31 veliki® plavžev za topitev železa. Zemlja sama ja' zelo rodovitna. Poleg tega pa ima deželi tudi še veliko finega apnenca, tako da Je( ta pokrajina zaloga malodane ene tretjine4 vse nemške industrije.
Dežela šteje okrog dva milijona prebl*,1 valcev. Poljske narodnosti Je gotovo nad 1,200.000, nemške pa nekaj nad 800.000. —1 Kako jc bilo mogoče, da so Poljaki sami glasovali za Nemčijo, Predvsem pa delav« stvol Temu so pač krive socljalne razme«1 rel Poljska nima nobene delavske zakonodaje, nima obratnih svetov in ljudstvo je balo poljskega militarizma. Po deželi pse je razmeščena duhovščina, ki je nemško misleča. Poljsko ljudstvo pa je, kakor obJo znano, poleg tega zelo rahločutno. Poljska vlada ni znala ljudstvu nuditi ničesar, kar, bi zadovoljilo njegove socljalne potrebe^
Stran 2.
NAPREJ,
Stev. 110.
In tako je lahko umljivo, da je delavsko ljudstvo, ki se mora predvsem boriti za svoj biti ali ne biti, po večini glasovalo proti poljskemu režimu.
Dvoje sledi- iz vsega tega:
Prvič, da je bil šlezkj plebiscit bolj obsodba reakcionarnega kapitalističnega režima in militarizma, kakor pa glasovanje o narodnostni pripadosti, drugič pa, da svetovni buržoazlji gre !e za gospodarske interese imperialističnega kapitala, nikdar pa ji ni pri reševanju problemov merodajna niti kaka narodnostna, niti soci-jatna pravičnost, kajti buržoazni nacijonali-zem Je vedno gospodarski, In ker je bur-žoazno-gospodarski, je imperialističen, in kot tak je neobjektiven, krivičen. VsJed tega tudi plebisciti v kapitalistični družbi nc morejo biti pravo in izrazito glasovanje o narodnostni pripadnosti, temveč so vse bolj zgolj obsodba režimov.
Politične vesti.
.+ Narodno-sociialna poslanca *J)eržlč
in Brandner Igrata v Iconstituantl kiaveruo [vlogo. O. Deržlč baje nima drugega posla, kakor da defa za protekcionizem narodno-jsoojjalndh želejničarjev. Stavlja v konstl-tuaiiti razne »upite«, kadar pa pride do tega, da bi dobil odgovore, ga od nikoder ni (Gospod Brandner pa kot »idealnej&a doživite. »froclariie« s strani gospodov liberalcev. On edini je glasoval zoper ustavo, sicer prav sramežljivo, pa vendar; g. Der-m se je previdno glasovanju odtegnil s svojo odsotnostjo.
,+ Avstrijska vlada odsvetuje na predlo« koroške deželne vlade posameznim deželnim zborom izvršitev plebiscita za pri-ključenle k Nemčiji, ker bi v tem slučaju lahko Jugoslovani zasedli Koroško.
rt- Kako le na Angleškem? Najboljši odgovor na to vprašanje podala uradna statistika, iz katere Je razvidno, da wiaša Število priglašenih nezaposlencev 1,920.500, Baposlenfc delavcev 1,077.900, stavkujočih pa 1,200.000. Torej skoro tri četrt angScfice idetovne sile neizrabljene, tista četrtina, ki Se preostane, pa Je tako »nezanesljiva«, da ■ubogi Ltoyd George ne ve, kam bi se postavil. Radarske zastopnike je povabil na svoje posestvo C|heques, (la se i njimi ,j>orazgovorl na nonrth podlogah. Ce misli iUojrd Qeo**e kaj resno na te nove podlage, potem dobro, posebno če malo pobiti, ker so se angleški prevozni dolarvoi odločili, da bodo vsak poskus »voza tujega premog« preprečil; če pa rafisli še nadalje slepomišiti, tedaj bo Slo gospodarsko blagostanje britanske držav«. Zlasti sedaj, ko bo Nemčija par Ut zalagala del sveta z dobrinam! in postala tako nevarnejša, dani pcirt-Uena konkurentka, kot Je bila pred vojna Zato AngleSca ne žel] popolnega gospodarskega usBžnJenja nemške države in se tu g>a tam celo zavzema zanjo, tako n. pr. •'ir gornjeSezUskem vprašanju.
! H- Kako k na tržeta? Prt voJitvsh jy prvi Južnoirski parlament so dobili sln-Ifajnovci 120 mandatov, unionisti pa 4. Brez rtadaljnega komentarja: Slnfalnovcj tvorijo stranko, ki hoče Irsko osvoboditi inpod krempljev angleškega imperialističnega kapiUarzam; unionisti so pa »a zvezo z Britansko.
ih Rastja za mir. Moskovski sovjet je fadal razglas, v katerem naglaša, da po-jjrebuje Rusija miru, In pozivne, naj se stori Jfonec rovarjenju belih gardistov.
Referendum na Švedskem. Ljudsko ■glasovanje namerava za posebna vprašanja uvesti Švedska vlada. Švedski parlament Je tozadevni zakon sprejel z veliko večino In (prvo vprašanje, katerega bo rešilo ljudstvo potom referenda, bo vprašanje o prepovedi alkohola.
S
Mftazip in p mi: Dvokolesa.
otročji voEiČki, Šivalni in razni stroji, pneumatika in vsakovrstni deli.
f. BATJEL, Ljubija*«« Stari itj fl. 28-
Sprejemajo se dvokolesa, otročji vo* jsfčkl, Šivalni in razni stroji v popravo. 'Mehanična delavnica Karlovška cesta 4.
Na Bohinaki Bell se bode prodalo ina dražbi
[hiša št. 67 z vrtom
dne 29. maja ob 9. uri dopoldne sklicna cena 7000 Dinarjev. Interesenti naj se zglasijo pod St 710-dr. na jupravo lista.
Milan Mmeia s Ksmp. 1. i.
v Belgradu
jma na prodaj poleg nafta- in ben cin - motorjev kakor tudi bencin-iokomobilov prvo VFBtnih fabrikatov, tudi sledeče
(Glelchstrom - motorje:
+, Portugalski parlament je podpisal senžermensko mirovno pogodbo z Avstrijo. Belgijski pa trianonsko pogodbo z Madžarsko.
Dnevne vesti.
Za župana v Mostah pri Ljubljani je Izvoljen zasebni uradnik komunist Franc Skobel z 12 glasovi.
V oblasti megalomanije. Včeurag se je, kakor smo že poročali, vršila pred sodiščem razprava Pesek proti odboru sekcije J. N. U. Vsi trije gg. Smodej, Vodeb in Kosovel so bili oproščeni, ker zadeva, četudi bi bila Peskova obtožba resnična, ni prest> pek zoper koalicijski zakon, — Razprava je jasno pokazala, kakšnih nazorov je na-, čelnik NSS g. Pesek, ki misli, da mu bodo uredniki »Jugoslavije« navadni kutiji in Jih bo moralno izrabljal. Mož misli, da ima kot večkratni milijonar vse pravice do drugih, pravic drugih pa mu ni treba spoštovati. Pravda je sad prešerne povojne morale bogatinov.
Bolgarska živina. Komisija za sprejemanje živine od Bolgarske je dne 14. t. m. v Zaječaru sprejela od Bolgarske na račun vojne odškodnine 1500 ovac. Ovce se prodajo na javni dražbi dne 21. t. m. v Zaječaru. Z izkupičkom se ustanovi fond za izplačilo živine, ki so jo lastniki izgubili v vrtini leta 1912,
Zopet bremena. Vlada namerava vnovič zvišati davek na sladkor. Zvišanje bo znašalo približno 5 kron pri kilogramu. — Zopet nov udarec na revne sloje. — To naj bo boj proti draginji?! Gospodje od »državotvornih« strank, kakor se sami n&zivate, ali delate vi v zadovoljstvo ljudstva ali v njegovo nezadovoljstvo?!
Belgijski tonoraiii konzulat v Ljubljani se osnuje v najkrajšem času.
Pogreb le M v torek dne 10. maja v Celju sodruga Kaaduža Florjana, rudarja, ki je v svojem 29, letu vsled Jetike umri v tukajšnji javni bolnici. Nagrobni govor mu je govoril sodr. Leskošek, okrožni tajnik, kateri je obrazložil njegovo življenje, v spomin pa poklica! njegovo trpljenje. Pevsko društvo »Naprej« mu je zapeio žalbeuo nagnobnico. Z njim so naše vrste izgubile mlado borbeno moč. — Žalujoča družina Kolenc izreka vsem pevcem in eovorrffcom Iskreno zahvalo za izkazano čast.
Smrtna nesreča. Na glavnem kolodvori je bil dne 16. t, m. povožen 37 letni oženjeni premikač južne železnice Ivan Pun-grčam, stanujoč v Novem Vodnata št. 106 pri premikanju vozov. Kolo mu Je Mo tez spodnji ded života. Ponesrečenec ie na za-dobljenih poškodbah umri.
Smrtna nezgoda v hrastatSkaja Pfe-atogovnlku. Dne 12. t, m. je v rovu smrtno ponesrečil rudar Brinar jz Dol«. Pogreb je bU v soboto popoldan ob ogromni udeležbi vsega prebivalstva. Pred krsto so nosili rudar# venec z rdečimi trakt In z napisom »Unija slovenskih radarjev«. Pevci so zapeli par žalostit*. Pokojnik zapušča vdovo ki pet nepreskrbljenih otrok. Naj počiva v minil
Vprašanje zamenjave 20 dinarskih nav-čaaic. Ker se mnogo ljudi obrača na se-noralni inšpektorat tinanftaega mtoistostva s prolnjami, da W »e Jim aameniaie hron-sko-dlnarske novčanlce po 20 (Usarjev, za katere Je bi rok za zamenjavo določen do vštevši 30. aprila, objavlja generalni inšpektorat, da zamenjava teh aovčalc ne spada več v delokrog inšpektorata, ki takih prošenj ne bo več reSeval. Iz generalnega Inšpektorata ifnančnoga ministrstva.
Pri drž. zdravilišč« v Rogaški Slatini Je razpisano mesto upravitelja stndenčnega dbnaita. Prošnje za to mesto je vlagati do 26. maja t. 1, pri poverjeništvu za lavna
dela V Ljubljani, Podrobnosti so razvidne iz razpisa v 52. številki Uradnega lista za Slovenijo z dne 13. maja 1921.
Sz stranke.
NEKAJ POSEBNEGA.
Kako je pomagalo opozoriti, da je treba pravočasno obračunati, sicer — boš novinec, čeprav si že star! Zgodilo se je, da Je neka organizacija obračunala pravočasno za april, obenem pa prosila, naj počakamo za marec, še niso računi sklenjeni . . . Pomislite kak nered je moral biti tam, kjer še zdaj, ko gre zares, ne morejo do 8. maja obračunati za marec. Za april so pa spravili skup, da ne izgube članskih pravic . .
Kako potrebno je bilo napraviti red.
Kako prijetno bo za naprej delati, ko ne boste imeli večnih sitnosti s preteklostjo, ko boste obračunavali vedno le za tekoči mesec. Še prav hvaležni boste načelstvu, da Vas je rešilo teh večnih skrbi. TainiStvo le pa že hvaležno vsem, ki Sto pomagali, da pridemo končno do reda. Vsi skupaj bomo pa videli blagoslov šele na strankinem zboru, ki bo prav lep.
Prihodnji teden dobe vse organizacije, ki so obračunale, okrožnice, kjer bodo navedene vse sedanje organizacije JSDS in KDZ.
Centralno tajništvo JSDS
Ljubljana, poštni predal 168.
*
Sodrnge, ki so prejeli v razprodajo Spominske liste za žrtve 24. IV. 1920 nujno pouivBam, da ustavijo razprodajo ter pošljejo obračun. Denar naj pošljejo po poštni položnici, nerazprodane listke pa pošljejo na naslov: R. Celešnik, Ljubljana, Tnrjašld trg 4. I, — Najpozneje do nedelje 22. t m morajo vsi zaupniki položiti obračun. Blagajnik.
Za žrtve 24. IV. 1920 so ob priliki razprodaje Spominskih listov darovali sodrug! rudarji v Kočevju vsoto 200 kron. Odbor jim Izreka Iskreno zahvalo In priporoča, da sodragi v dragah krajih Slovenije posnemajo ta zgled.
Kulturni vestnik.
Vesna. Izšla Je dolgo in težko pričakovana kulturna in modna revija »Vesna«, kole prva nad vse bogato opremljena številka prinaša naslednjo vsebino:
Vsebina:	!
- NaS program:
J. E. Rubin: Nezgoda.
Petindvajsetletnica gospe Irme Pola kove.
Dr. Ivan Lah: Božena Nemcov* (1820 do 19».)
Arh. ing. Rado Kregar: Naš doni.
Našim malčkom.
Vida Jerajeva: Roparski grad; Mara plete.	‘tr	•'
Naše masijonetao gledališče.
■'-o Ročna dela in njih pomen.
Pred poletjem. Modne slike.
A. D. Grassirs: Pariško pismo.
Gospodom.
O modi.
Naš* ženska društva.
Književna porotna.
Naroča se pri upravnlštvu »Vesne« Delniška tiskarna, Miklošičeva cesta 16.
»Proletarec«, slovenska socijallstiJna revija v Chicagi v Ameriki, 5e izšla kot majniška številka v povečanji, s slikami opremljeni obliki. Revija izhaja tedensko in stane celoletno 3 in pol dolarja. Naroča se: »Proletarec«, 3639 W. 26 th St. Chicago, O*.	-	_____________
Ko preči tat e „Naprej“, ga oddajte Vašim prijateljem!
SodiSafEstlšrca občina.
Občinska samouprava. | nji župan, da bo vrgel občinsko ph
samo iz svoje hiše. ako ne bo več izvoljen za župana. Opozarjamo, da imajo občine po naredbi št. 295
V naslednjih vrstah hočemo pokazati, v koliko je načelo samouprave izvedeno v sedanji občini. Opisati hočemo položaj, kakršen obstoja na podlagi sedanjih zakonov, np pa kakršen bi moral biti. — Državni občinski zakon iz leta 1862 daje, kakor znano, občinam dvojno področje: lastno in izročeno. V lastnem področju se občini načeloma priznava samouprava: občina sme namreč v svojem lastnem področju, kakor zakon lepo pravi, sama za sebe po svoji volji ravnati in gospodariti. S tem je izraženo bistvo samouprave. — Vpraša se sedaj, kakšen obseg prepušča zakon občinski samoupravi. V tem oziru ie določeno, da spada v samoupravno področje občine sploh vse, kair se tiče v prvi vrsti občinskega prida. Zakon torej odka-zuje občinski samoupravi zelo širok delokrog. Zato pa občinska samouprava ni' omejena na one zadeve, ki jSi našteva občinski red samo za zgled in v bolje razumevanje. V občinsko samoupravo spadajo predvsem:	1.	gospodarstvo	z	občinskim
premoženjem in občiuske linance. Občina ima namreč lahko svoje lastno premoženje nepremično in premično, s katerim gospodari kakor vsak posameznik. Ker pa dohodki iz njenega prer,.oženja navadno ne zadostujejo za njene potrebščine, ima poleg tega tudi nekako finančno oblast ter sme predpisovati nekatere lastne davke (n. pr. davek na pse) ta ima tudi pravico na polagi proračuna nalagati občinske doklade na državne direktne davke ter užit-niao. 2.) oskrbovanje naprav in zadev, ki se tičejo občinskih koristi, n. pr. skrb za občinske ceste, dobrodelne zavode, deloma tudi vpliv na šolstvo in pced vsem državna oskrba, Pri izvrševanju teh nalog ta-more občina izdajati svoje lastne predpise n. pr. tržni ali cestni red, hišni red za svoje zavode. Teh predpisov se morajo držati ne samo občani, temveč tudi tujci in ima torej občina v tem oziru celo nekako lastno zakonodajo. 3. krajevna policija. — Semkaj spada javna varnost, cestno nadzorstvo, vodno nadzorstvo, stavbna, požarna, tržna in zdravstvena policija* nadzorstvo nad posli itd. Tudi v tem področju ima občina priliko, da izdaja za sva]e ozemlje občeveljayne predpise. 4.) Posredovanje pri sporih med občani. V tem oziru fungira občina kot nekako mirovno sodišče. — Iz navedenega je razvidno, da ima občina obširen delokrog za svojo samoupravo. Vendar je pa ta samouprava v marsikateri smeri zelo omejena. vsem ne sme etočrna v svoji samouprav! prekoračiti veljavnih državnih »n drugih zakonov. Tudi je podrejena državni (»zl-ror.ia poprej deželni) oblaiStj, ki izvršuje nadzorstvo nad njeno samoupravo in odloča o pritožbah zopor njene odloke in ukrepe. Za odprodajo občinskih nepremičnin mora debili dovoljenje od nadzorstvene oblasti. Istotako za pobiranje doklad, če presegajo 15 odstotkov. Glede policijskih zadev si je država izrecno pridržala pravico, -da jih sme odvzeli obeml in i«i opravljati po svojih lastnih or&aiiiii. Župana sicer vlada ne sme odstaviti, ako z njim ni zadovoljna, pač pa sme razpustiti cel občinski odbor. — Naj večja omejitev občinske samouprave pa je dejstvo, da imajo občine večinoma premalo materijal-nih sredstev na razpolago, da bi uioale vršiti svoje samoupravne našoge. To je edon glavnih vzrokov, da se pri nas, ki imamo večinoma majlme občine, še ni mogla povoljno razviti občinska samouprava.
Občinska pisarna. V neki občini grozi, kakor se nam poroča, doseda-
Vabilo
na
občni zbor
kons. društva rudarjev v Hrastniku, r.z.zo.z.
kateri se vrši
v nedeljo dne 22. maja 1921 ob 3. uri popoldan v dvorani konsumnega društva rudarjev v Hrastniku.
Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Volitev enega člana v načelstvo.
3. Volitev treh nadzornikov.
4. Prememba pravil § 6.
5. Razno.
Vstop imajo izključno le člani.
Nadzorstvo:
Fran Kamplet
Načelstvo: Karel Malovrh.
$ S
il komad po 440 voltov, 85 amper., ' 40 kw.
15 komadov po 440 voltov, 26'5 amperov, vsaki po 18.6 P. S.
Jugoslovansko industrijsko podjelje
sprejme takoj vež
tovarniških zidarjev.
Ponudbe naj se pošljejo upravi Napreja pod štev. 708/21.
IZŠLA JE
IN NAJ JO NE MANJKA V NOBENI HIŠI!
iiu/FR*KiyiTiyRiw"/noim i
vu/vizmj/\ Kcn/CRCIJ ve/he( v tJUBUAnr
POSAMEZNA ŠTEVILKA K 32.
(Uradni list št. 40 iz leta 1919.) pra-i vico, da zasežejo prostor, ki ga potrebujejo za občinsko pisarno. Ako pa v eni ali drugi občini ta naredba še ni v veljavi, naj ob. odbor tako/ predlaga pri poverjeništvu za socN jalno skrb, da se veljavnost te na-? redbe raztegne tudi na njihovo občino.
Županova plača. Županske plače ali nagrade so v naših krajih nizke. Župani so bili dosedaj večinoma dobro situirani posestniki, trgovci, gostilničarji itd. Za plačo jim ni bilo toliko mar, ker so imeli od župaoo-vanja druge večje dobičke. Saj je gotovo vsak kmetič, ki je prišel k gospodu županu po podpis, spil v, njegovi gostilni tudi polič vina. Bili so pa še drugačni dobički! — Stojimo na stališču, da je vsako delo vredno plačila, zato se ne more temu ugovarjati, da se županova nagrada v občinah, kjer je očividno prenizka, primerno zviša, seveda v, pravem razmerju z občinskimi dohodki, ki so žal skoro povsod zelo omejeni.
Občina Dole na Dolenjskem daje vsem našim občinam lep zgled. Že pred vojno je uvedla občinsko preskrbo vseh svojih šolarjev s šolskimi potrebščinami, zvezki in učnimi knjigami. Stvar se je dobro obnesia in so s tem zadovoljni starši in učitelji. Kar je mogoče v tej revni hrii bovški občini, ki je oddaljena štiri ure od železnice, bi bilo Dač mogoče tudi v naših velikih in cvetočih občinah, zlasti tam. kjer je industrija že kaj razvita.
Občinski inventar. Občinski red predpisuje, da morajo imeti vse ob-* č!ne poseben seznam ali inventar, v katerem je popisana vsa njena pre-. mična in nepremična lastnina iti vse njeno pravice. Mi vemo. da so U Inventarji v mnogih občinali v velikem neredu ali jih pa sploh ni. Pri prevzemu občine je torej paziti, da se izroče tudi natančni inventarji, prepričati se pa je tudi. ali dotična hnovlna res obstoji i« v lcalcšnera
stanju se nahaja!
Vojna posojila. Usoda avstrijskih vojnih posojil je še negotova. Neka-* tere občine so podpisale vojna posojila, ne da bi se to bilo pravilno sklenilo v seji občinskega od', o ra. Res je. da so okrajni glavarji pritiskali na župane, da so podpisali vojna posojila. Glavarstvo pa nima nobene pravice občinam kaj ukazovati glede občinskega premoženja. To so morali župani vedeti. Glavarstvo ja mogoče lahko dalo poklicati župana k vojakom, ni Ka pa moglo prisiliti, da bi bil podpisal vojno posojilo. Se-. •:laj pri prevzemanju občin je treba župane, ki so na nepravilen način podpisali vojna posojila, poklicati na odgovor.
Dopisi in vprašauja o občinskih zadevah naj se pošiljalo na naslov = Samoupravna pisarna JSDS injKDZ, Ljubljana, poštni predal 168. Ce se želi odgovor, se prosi, da se priloži poštna znamka za 2 K.
Citajte velezanimivo študija Dr. Ote Bauer . Uratnih
Pot k Socijalizmu.
Cena K 2’—
Naroča se v upravi ,.NAPREJ".
?Jg@«£s*ss prssška xa
V LETNEM NAROČILU NAJMANJ NA ČETRT LETA IN NEPOSREDNO PRI UPRAV-NIŠTVU NAROČENA SAMO - - - K 30 ZVEZEK. - - -
MIKLOŠIČEVA CESTA 16, VR. 30. J ^
Dobi se pri FrSBS f.autl#SFiU, Sv. Petra ..cessSa ali na stojnici v Šolskem drevoredu. Razpošilja se od 10 kg naprej.
n mm
Hilli«, M šilijo št. 19
priporoča
delavske obleke, i plašče vseh vrst, 1 obleke xa gospode, dame In deJke* kravate ter raisso [serilOn
[izdajatelj: Ivan Mlinar,/
Tisk ..Učiteljske tiskarne V. Ljubljani,
Odgovorni urednikJak. Vehovec.