Croriške vesti. —g— VVidrovo »Moje prvo berilo«. Ne moremo uimeti, kako; se more katerikoli izkušen šolnik zavzemati za kako drugo knjigo. namienjeino našimi malim začetnikom, in ne samo za Widrovo »Moje prvo berilo«, ki edino- odgovarja zahtevaTn in potrebami naših Ijudskih šol tsko po vsebini, kakor tu_i po obliki in ceni. Pisec teh vrstic pozna obe knjigk Krulčevo in Widrovo'. Pa moram brez ozira na vse drugo prostodui&no iziaviti. dia dajem Widru prednost pred Krufcem v vsakem pogledu — tako seveda tudi glede slik! Widrove, oziromial GaspaTijieve slike so preproste, naivne, ljubke, otrokom vidn.e in umlljive, one, v Krulčevi knjigi pa so tujeija izvora. polizane in posladkane, da, kakor pravi tovariš iz Štajerske — brezizrazni »AbziehbiMer«! — In le nerodna smešnica je, ako kdo^ trdi. da se je mogoče na podlagi' knjige iz vladne mionopoliizacije naučiti čitanja1 — v enemi dnevu! Take smešnice ne čujemoi vsak dati! — Naposled pa moramo tudi vedetl da je naše samo to, kar pride iz naše organizaciie. Kam pa prMemo, ako bomo- ob prilikaih, ko lahiko uvePjavirrno1 svoja idtela, zametali to, kar je našega, i.n svoii lastni uspeh potiskali1 v kot pred tujim in vrhutega še slabšim blagom?! Zato pa nai živi Widrovo »Moije prvo berilo«! Drugega ne potrebujemo in nečemo! Ker nas vsi teDeio in zapostav!'jaio. bomo vendar uveljavliaMi samr sebe tanr. kjer imamo- samo mi odločevati! To zahteva rraša moška in stanovska čast! —g— Štiridesetletnica službovanja tovariša Fakina na Repentaboru. — K tej notici, ki smo io prkiesli v zadniein listu, Dripominjamo še, da se je tovariš Janko Leban spomnil tov. Fakina z razglednico, ki slove tako: Prijatelj dragi mi, Fakin, bil vedno zvesft si Slave sin; preteklo 40 je let, kar n:am učiš ta »mladi svet«! ZaMug pridobil si nebroj, v zasluženi zdaj greš pokoj; a jaz, stanovski Tvoj sobrat, prihajam Tebe pozdravljat in v duhu stresam Ti roko, kličoč navdušeno tako: »Prijatelj Ijubeznivi, dobroti Bog Te živi, do skrajnih mej človeških dni naj sreča Te ne zaousti!«