OVINA NO. 170 L tPnUT r0okiy^0°cf L^e 1 *> fy.y ____________ WatfoffiaJ and Snteraubtidiuti Cimdfttkiu CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 3, 1970 ILOVIHIAM ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII Nixon pozval delavske Novi grobovi vodnike v Beli hišo na v srer™laJ?f™ Delavski dan na kosilo s^ra23^^. Z Blokah, od koder je prišla pred več leti. Mož Joseph je umrl 1. 1958. Tukaj zapušča sina Augusta Andrews, v Yonkers, N.Y., sina Josepha Zacka, 5 vnukov in eno pravnukinjo, v Kaliforniji brata Andrewa Šuštaršiča. Pogreb bo v soboto popoldne ob enih iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda na pokopališče Lakeview. Truplo bo na mrtvaškem odru v petek od 2. do 5. popoldne in od 7. do 9. zvečer, v soboto od 10. dopoldne do ene popoldne. Joseph J. Papes V sredo zjutraj je doma umrl Joseph J. Papes, 1133 E. 60 St., star 61 let, rojen v Clevelandu. Starši Louis in Theresa in brat John so umrli. Tukaj zapušča ženo Bertho, roj. Lukas, sestri Thereso Cerar in Christine Wargo, brata Louisa in Vincenta. Pokojnik je bil veteran druge svetovne vojne. Pogreb do v soboto zjutraj ob 8.30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes zvečer ob 7. uri. Predsednik ZDA je povabil za Delavski dan v Belo hišo na obed okoli 100 najuglednejših delavskih vodnikov in njihove žene iz vse dežele. SAN CLEMENTE, Calif. — Predsednk Richard M. Nixon je povabil za Delavski dan okoli 100 vodnikov delavstva in njihove žene v Belo hišo na kosilo. Na vsak način bi rad izboljšal svoje odnose z delavskimi uni-> jam, ki so skozi dolga leta podpirale zvesto in trdno demokratsko stranko in njene predsednike. Delavske unije so se v zadnjih letih premaknile nekaj bolj na desno, posebno velja to za AFL-CIO, odkar je. iz nje poteg-nil pokojni W. Reuther Unijo avtomobilskega delavstva. Ta je edina od velikih tiščala bolj na levo. Pokojni W. Reuther je podpiral tudi levičarsko politiko v vietnamskem vojskovanju, mea -’m ko je predsednik AFL-CIO George Meany ves čas stal Irdno za predsednikom L. B. Johnsonom in je prav tako trd-no za predsednikom R. M. Ni-Xonorn. To je v svojem razgo-v°ru s časnikarji zadnje dni še Posebej poudaril. Nixon je vsaj v tein pogledu lahko delavskim unijam hvaležen. Stavbni delavci v New ^orku so nastopili javno in odločno proti sežigalcem ameriških zastav in zagovornikom rdeče stvari v Vietnamu, ko se le niso marali umakniti s cest New Yorka. Neki unijski vodnik je dejal o Nixonovem povabilu v Belo hišo: Nixon se je dobro lotil posla PN Pkanju delavske podpore. bi kak demokrat v Beli hiši Poskusil kaj takega, bi ga vsepovsod napadali kot delavskega lakaja .. . Nixonu ne bo rekel nihče nič! L Kissinger feo Gstal v M\ hiši Washington, d.c. 'lavnemu svetovalcu predsed-n’ka R. M. Nixona v mednarod-^ in obrambni politiki Henryju • Kissinger ju poteče v začetku Prihodnjega leta službeni do-PUst, ki ga je dobil, ko je stopil v službo Bele hiše. Se nedavno s° napovedovali, da se bo Kis singer vrnil na Harvard univer °> kjer ga čaka njegovo profe-orsko mesto. Sedaj trdijo, da e Je premislil in bo ostal v Be-h hiši. Henry A. Kissinger je, kot tr l°! postal eden najboljših so-eiavcev predsednika Nixona in p.1! Je posel’ ki ga vrši, všeč. 'nj°» da bo ostal na svojem stu, ker bi rad sodeloval pri Popravljanju in oblikovanju ndnarodne politike ZDA po eanju vojskovanja v Vietna-li iUdl Predsednik Nixon že-j ’ a Kissinger ostane na svo-hišl panjem položaju v Beli ■ kot trdijo vesti od tam. Vremenski prerok pravi: Večinoma oblačno, verjetnost Neviht. Najvišja temperatura okoli 85. Rasna Srenja Sodi med ^ avtomobilskega v« s v , . r . delavstva odlošnia za Ustkeii csLUie v Evropi ^raj^ f8 Marija Stergar Danes zgodaj zjutraj je umrla na svojem domu 65 let stara Marija Stergar s 5520 Carry Avenue, rojena v Krnici pri Gorjah na Gorenjskem, žena Franka, mati Millie Jeraj (Burlington, Ont.), Ane Erdani, Franka Ml., Mary Hrwatzki in Walterja, 13-krat stara mati. Vse sestre pokojne so umrle v Sloveniji. Bila je članica KSKJ št. 172. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. soboto zjutraj v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče. Cas bo še objavljen- Truplo pokojne bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih. Deborah Kaluža Včeraj je umrla 56 let stara Deborah Kaluža, roj. Mulhol-land, z 22901 Ivan Ave., rojena East Clevelandu, žena Franka, sestra Elizabeth Mahony. Pogreb oo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v O prepirih in trenjih med našimi belimi in črnimi vojaki doslej skoro ni bilo slišati, sedaj so ti tudi očitni. WASHINGTON, D.C. — V Evropi imamo sedaj okoli 250,-000 vojakov in oficirjev, ki imajo pri sebi okoli 300,000 družinskih članov. Med njimi je 28,000 črnih vojakov in uslužbencev s približno istim številom družinskih članov. Še pred par leti niso tam poznali rasne napetosti med belimi in črnimi, sedaj pa ta narašča. V javnosti se o tem malo zve in govori, ker vodstvo oboroženih sil gleda, da ne pride preveč novic na dan. Zadnje čase to ne drži. Novic je toliko, da se naraščanje napetosti ne da več zanikati. Vse to je prišlo tudi do vednosti Bele hiše. Predsednik Nixon je menda radi tega precej vznemirjen. Je takoj imenoval posebno komisijo, ki bo šla ta mesec v Evropo ugotavljat dejansko stanje napetosti. V komisijo je imenoval par svojih zaupnikov, komisiji sami je dodal precejšnje število strokovnjakov. Komisija sama bo skušala opraviti čim hitreje svoje delo, strokovnjaki bodo pa ostali dalj časa v, Evropi, da spopolnijo gradivo, ki ga bo nabrala komisija. Komisija bo obiskala vse naše važnejše postojanke v Angliji, Španiji, Italiji in Zahodni Nemčiji. Posebno pozornost bo posvetila sluhom, da med našimi oboroženimi silami vneto agitirajo levičarske organizacije kot Črni panterji, pa tudi desničarske kot Ku-Klux-Klanovci. Levičarske organizacije imajo menda svoj sedež v Parizu, so po po svojih zaupnikih v zvezi z vsemi postojankami. Bela hiša upa, da bo podrobno poročilo dobila že do novega leta. Nixon je naročil podobno preiskovanje tudi med četami pri nas doma. ZDA REŠUJEJO PREMIRJE, KI GA EGIPT OČITNO KRŠI DETROIT, Mich. — Vodstvo Unije avtomobilskega delavstva si je izglasovalo pravico proglasitve štrajka, če ne bo do 15. septembra prišlo do sporazuma o novi kolektivni delovni pogodbi. Glavne družbe avtomobilske industrije GM, Ford in Chrysler so stavile Uniji slične predloge za novo pogodbo, ki pa , . ... .° v., ,, v „ . na nitki in nihče ne more reci, ph je ta označila za “smesne ’ in , .. . .. . „ . ... ... ali bo obveljalo ali se bodo bon naislabse , kar jih ii je bilo j J „r . . , J , , . ..v ., zaceli znova. V Washmgtonu kdaj predlozenin. ,vv . v. , . ... . i iščejo način, ki naj bi pomagal Irving Bluestone, ki je na ce-|premirje ohraniti. Na eni strani lu zastopstva Unije za pogaja- hočejo z novimi dobavami mo_ nja z CMC, je dejal, da je Pri, dernega orožja Izraelu ohraniti sedanjem stanju treba računati vojaško ravnovesje silj na drugi z možnostjo strajka, toda iz vrst pa preudarjajo 0 koristnosti industrije prihajajo glasovi, da javnega poziva vsem prizade_ sedanja ponudba »ni zadnja be- tim> naj se drže dolo5il premir_ seda”. Obe strani se torej še;ja v Izraelu trdi med tem sku_ vedno tipata m iščeta trdna sta-; pina ministrov okoli obrambne-iišča. Industrija je predložila ga ministra Moshe Dayana, da povišanje za po 6% letno za do- mirja dejansko ni večj ker plačah in izb0lHga je Egipt očitno prelomil. Večina vlade je na stališču, da naj Washington ima lastne, neodvisne in zanesljive dokaze, da je Egipt v času po obnovi premirja potrojil število raket v prepovedanem pasu na zahodni stran Sueškega prekopa. Išče način rešitve premirja, ko v Izraelu razpravljajo, ali to sploh še obstoja ali ne več. -- WASHINGTON, D.C. — Pre- potrditi vesti iz visokih vladnih mirje na Srednjem vzhodu visi (virov, da imajo ZDA sedaj “trdne” dokaze o premiku protiletalskih raket sovjetskega izdelka SAM-2 in SAM-3 bližje proti prekopu. Po teh podatkih naj bi Egipt postavil okoli 15 baterij protiletalskih raket v prepovedan pas v prvih dveh nočeh po obnovi premirja, drugih 15 baterij pa v času od 15. do 27. avgusta. Ameriški pregledi področja z sanje pokojnin. To, kar je industrija predloži- Izrael počaka dva tedna in da la v pogledu poviškov plač, je ZDA možnost, da pokažejo, kaj nekako polovica tega, kar Unija 'morejo storiti v pogledu raket, zahteva. Približno enako je tu- ki jih je Egipt postavil v na-di v pogledu posebnega dodatka sprotju z določili premirja na na draginjo. Industrija jo na ta svoji strani 'Sueškega prekopa, račun voljna priznati za dobo j Egipt je prve tedne molčal o treh let le 16 centov dodatka k izraelskih pritožbah o kršitvi urnemu zaslužku, med tem ko premirja, nato je te označil za zahteva Hnija tesrejšo odvis- izraelsko iskanje vzroka za prenest od naraščanja cen. kinitev razgovorov, sedaj pa Industrija predlaga za prvo skuša s podrobnimi opisi letal-leto povišanje plač :a 7.5% ali skih bojev v juliju in avgustu nekako 80c k sedanj., ’ ivprečni dokazati, da so protiletalske ra-plači $4 na uro. Unija trdi, da je kete SAM-2 bile v »prepoveda-treba 26e poviška računati na | nem pasu” na egiptski strani porast cen in tako ostane le 4 prekopa že pred obnovo premi- čen te dejanskega poviška. Industrija trdi, da pomehi njen predlog skupni povišek za dobo treh let $1.03 na uro. Unija zahteva nekako $1.75 skupnega poviška na uro za dobo treh let. rja. Izrael ima jasne dokaze o namestitvi teh raket po obnovi premirja. ZDA so privatno priznale veljavnost izraelskih pritožb, javno pa se izgovorile, da dokazi riso popolnoma zanesljivi. Sedaj imajo na razpolago lastne podatke, ki govore jasno, da je Egipt v času po obnovi premirja SEATTLE, Wash, — Načelnik'število protiletalskih raket v zvezne komisije za pogonsko si-1 prepovedanem pasu na svoji Ogromno drevo jlo za pacifiški severozahod je strani prekopa potrojil. Pretekli V Yosemite narodnem parku izjavil, da se bo moral ta del de- torek je predsednik Nixon s Treba se bo nasloniti na atomske elektrarne Iz Clevelanda in okolice *iAZNAŠALCA IŠČEMO Uprava Ameriške Domovine nujno išče laznašalca za Newton, Locherie, Monterey, Nau-manu, Renwood, Ormiston, Abby in Tyronne avenije, starega nad 10 let. Lepo prosi, če bi kdo vedel za pridnega in zanesljivega dečka, da takoj pokliče v urad lista: 431-0828. ZDSPB TABOR sporoča— Glavni odbor ZDSPB TABOR obvešča članstvo, da bo v soboto, 5. septembra, ob 8.15 zjutraj v cerkvi Marije Vnebovzete v Col-linwoodu sv. maša za pok. generala L. Rupnika, ob pol osmih zvečer pa bo v Lobetovi dvorani na Slovenski pristavi 14. letni občni zbor ZDSPB TABOR. vohunskimi sateliti in U-2 letali kažejo navzočnost SAM-3 raket Občni zbor ZDSPB— in ruskih svetovalcev. i V soboto ob 7.30 zvečer je v ZDA so v razgovorih s Sov- Baragovem domu redni občni jetsko zvezo in Egiptom o teh zbor Zveze DSPB. Odbor Dru-kršitvah in imajo v načrtu javno štva SPB Cleveland vabi vse izjavo in poziv vsem stranem, člane, da se občnega zbora naj določila premirja izpolnju- (udeleže, jejo. Ni še gotovo, ali naj tako Urad bo zaprt— izjavo da državni tajnik W. P. j Urad Ameriške Domovine bo Rogers ali predsednik Nixon zaradi praznovanja Delavskega sam. *dne zaprt od jutri ob dveh po- Razgovori v okviru ZN se Opoldne do torka, 8. septembra, nadaljujejo. G. V. Jarring se je zjutraj ob osmih. Kdor ima kako včeraj ponovno sestal z zastop- 'nujno sporočilo, naj ga napiše nikom Egipta El-Zayyatom. 'na list papirja in vrže tega v Izraelski poslanik pri ZN Te-koah se bo vrnil nemara v New York prihodnji teden, toda razgovori ije bodo< obnovljeni, dokler ne bo prišel tj'a 15. septembra zunanji minister Abba Eban. Dotlej bo položaj na Srednjem vzhodu jasnejši in ZDA bodo videle, kakšno je razpoloženje v Moskvi in Kairu. Ali jim je tam res za ohranitev premirja in razgovore ali je bila obnova premirja res le ukrep, ki naj bi Egiptu dal priložnost okrepiti njegov vojaški položaj, kot to trdijo v Jeruzalemu. svojimi ožjimi sodelavci položaj na Srednjem vzhodu temeljito se dviga “The Grizzly Giant” žele v bližnji bodočnosti naslo-209 čevljev visoko proti nebu, niti za električno silo na atom- spodaj pa ima premer 27.6 čev- ske elektrarne, če bo hotel imeti; pretehtal. Tiskovni tajnik Ron-soboto ob 8.15, v cerkev sv. Kri-lijev. Sodijo, da je drevo staro' dovolj električne sile za naglo'aid L. Ziegler je dejal le, da je stine ob 9., nato na Kalvarijo. !s000 let. J rastoče potrebe. i položaj delikaten, ni pa maral Dominikanska republika po predsedniških volitvah SANTO DOMINGO, Dom. rep. _ Pri prejšnjih predsedniških volitvah, ki so bile pred dobrimi 4 leti, je kri tekla v studencih. V deželi, ki ima komaj 4 milijone prebivalcev, je bilo ubitih v “vo-livni borbi” okoli 3,000 domačinov, ne samo v mestih, ampak tudi na deželi. Bila je to prava državljanska vojna, kjer nasprotnik ni poznal nobenega usmiljenja napram svojemu sovražniku. Le počasi se je dežela pomirila, predsednik Balaguer je pa skušal obnoviti red in zakonitost, kolikor se je dalo. Sedaj je bil Balaguer ponovno izvoljen za predsednika. Levičarji so se naravno jezili na njegovo zmago, na splošno je pa dežela ostala mirna in se takoj sprijaznila s sedanjim političnim stanjem. Pozna namreč predsednika in njegovo delo, pa tudi njegove cilje in napake. Predsednik Balaguer je sicer služil tudi pod diktatorjem Tru-jillom, toda osebno ni nagnjen k diktatorskim metodam. Rad bi vpeljal v Dominikanski re- publiki več svobode in več blagostanja, pa tudi več socialne pravičnosti. Ima pa dve oviri v svojih lastnih vrstah. Opirati se namreč mora na premožne stanove in na vojake. Ti so zelo konservativni in nasprotniki vsake temeljitejše socialne politike. Zato imajo načrti njegove socialne politike največ nasprotnikov ravno v njegovi Reformistični stranki. Zato more izvesti le malo svojih načrtov za dviganje narodnega blagostanja. Deželi je na primer nujno potrebna a g r a r na reforma. Na papirju načrt zanjo obstoja; je celo uzakonjen, toda državni Urad za agrarno reformo je do sedaj razdelil v o-smih letih med bajtarje le 7,000 malih kmetij. Balaguer misli sedaj najeti posojilo do $100 milijonov in s tem zneskom nakupiti n e o b delano zemljo in jo predati revnim kmetom. Seveda s tem ne bo vse delo opravljeno. Deželi grozi stalna suša, manjka namakalnih sistemov. Kar jih je, koristijo le veleposestnikom. Balaguerov režim sedaj premišljuje, kako bi reorganiziral namakanje za vso deželo. Druga dominikanska bolečina je nizka raven prosvete. Tudi nanjo misli sedanji režim, manjka mu pa denarja za obširnejše reforme. Krvavo manjka dalje stanovanj na deželi in v mestih. Tudi to je vprašanje denarja. Denar bi se dal dobiti, toda izvesti davčno reformo je nemogoče, ker se ji upira Ralaguerova vladna stranka. V veliko škodo deželi je tudi razcepljenost med vladno opozicijo. Hrbtenica opozicije bi morala biti stranka prejšnjega predsednika Boscha (Dominikanska revolucionarna stranka). Bosch je prestar in neokreten, da bi moderniziral svoje gibanje. Zato se na levi zmeraj bolj uveljavljajo razni skrajneži, posebno med študenti. Ti niso oboževalci Sovjetske zveze, velika večina med njimi se je zagledala v Hočiminha. V volivni agitaciji pri zadnjih volitvah se je na primer dogodilo tole; Vse univerzitetno poslopje je bilo prelepljeno s plakati, pod njimi se je pa blestel napis: Ba-laguerova prosvetna reforma. Na letakih so bile fotografije ubitih demonstrantov v volivni kampanji, menda okoli sto. Sredi letakov pa je bila slika Hočiminha v nadnaravni velikosti. Opozicija trdi, da je letos zgubilo v volivni borbi okoli 100 demonstrantov življenje, padli so kot žrtve streljanja policije in vojaštva. Število 100 res ne pomeni mirnih volitev, ima pa vendarle svoj pomen: pri prejšnjih volitvah je bilo ubitih 3,000 demonstrantov. Sedanje volitve so torej bile vendarle bolj — človeške, ako ne rabimo drugega izraza. Najhujša bolečina Dominikanske republike je brezpo-. selnost. Trdijo, da je vsak četrti za delo sposoben Dominikanec brez dela. To je problem, ki o njem režim odkrito prizna, da še nima nobenega konkretnega načrta za rešitev. Zadnje vesti PHNOM PENH, Kamb. — Vladne čete so po več dneh bojev danes zasedle naselje Srang 26 milj jugozahodno od glavnega mesta, od koder so se morale preteklo nedeljo umakniti pred rdečimi. SAIGON, J. Viet. — Pretekli teden je padlo v bojih v Južnem Vietnamu 63 ameriških vojakov, 11 več kot teden preje. WASHINGTON, D.C. — FBI išče po vsej deželi 22 let sta rega K. L. Armstronga, njego vega 19 let starega brata D Alana, 18 let starega D. S Fine in 22 let starega L. F Burt v zvezi z eksplozijo preč poslopjem univerze v Madi somi, Wis. Vsi so znani levi čarji, dva med njimi naj bi bila občudovalca Fidcla Cas tra, Fine pa član neke radi kalne skupine Študentov za demokratično družbo. poštno režo poleg vhoda v urad AD. Seja— Klub slov. upokojencev za Waterloo Road okrožje ima v torek, 8. septembra, ob dveh popoldne sejo v SDD na Waterloo Rd. Po seji bo zabava. V Evropo— Rojak John Oražem s Schaefer Avenue odhaja danes v staro domovino na počitnice za daljši čas. Tem potom pozdravlja vse znance in prijatelje, posebno še one s Schaefer Avenue. Skupno sv. obhajilo— V nedeljo, 6. septembra, ima Oltarno društvo sv. Vida pri sv. maši ob osmih skupno sv. obhajilo, ob pol dveh popoldne pa sejo. Za pol milijona toži— Orville J. Schwartz, s katerega ženo je imel bivši euclidski sodnik Robert L. Steele odnos še v času življenja svoje prve žene, in s katero se je lani v Chicagu oženil, toži sedaj sodnika R. L. Steeleta za pol milijona dolarjev, ker mu je ženo odtujil in za ponižanje, ki mu ga s tem povzročil. Žena sodnika Marlene Steele je bila lani 9. januarja najdena umorjena. Moža so zasliševali in iskali vse druge sledi, toda umora se doslej ni posrečilo razrešiti. O. Schwartz se je od svoje žene ločil, ko je postalo njeno razmerje s sodnikom R. L. Steele-tom javno. Dobil je v varstvo oba otroka. Ohio na šestem mestu WASHINGTON, D.C. — Po SAN CLEMENTE, Calif.—Pred- dosiej objavljenih podatkih, sednik Nixon ima nocoj na ljudskega štetja imajo ZDA o-večerji predsednika Mehike koij 205 milijonov prebivalcev. Ordaza in večje število doma- p0 številu prebivalstva je Kali-čih gostov, med njimi bivšega fornija z 19.7 milijoni prva, za predsednika L. B. Johnsona in nj0 pa New York z 18 milijoni, njegovo ženo. Država Ohio, ki je bila preje pe- AMSTERDAM, Niz. — Danes je ta, je sedaj na šestem mestu z prišel sem na.?enodnevni ura- io.5 milijoni prebivalcev, četu-dni obisk predsednik Indone- dj je njeno prebivalstvo od zad-zije gen. Suharto. Priti bi mo- njega ljudskega štetja porastlo ral že pred par dnevi na za 8.6%. 4-dnevni obisk, pa je bil ta Mesto Cleveland, ki je bilo odložen in skrajšan zaradi pred 10 leti na 8. mestu v ZDA, napada na poslaništvo Indo- je sedaj padlo na 11. mesto za nezije v Haagu od neke sku- Indianapolisem. Cleveland je pine indonezijskih separati- imel 1. 1950 914,000 prebivalcev, stov. ^ letos pa jih ima le še 738,900. AMJLKlSf^A. DOMOVINA, SEPTEMBER 3, 1970 Ameriška Domovih nw w m ^"'ik-ii—11 . _—- fc a aTjTZjt a, iea i rt h \ 11 t>U7 čl. CHir Avtimi* — 43i-0628 — Cleveland, Ohio 4410* National and International Circulation rublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NABOCN1NA: I,* Združene države: $13.00 na leto; $8.C0 u pol leta; $5.00 ** | its Kanado In dežele Izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 ze pol leta; $5.50 za 2 meseca Petkova Izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION BATES: United States: $iL00 per year; $8.00 for 6 months; $5.0Q tor 3 months Canada and Foreign Countries: \ $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 tor 8 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 170 Thursday, Sept. 3, 1970 V Čilu bodo jutri volili predsednika Čile je ena n ajdemokratičnejših držav v vsej Južni Ameriki, kjer se vojska drži ob strani in prepušča politiko politikom. Vse od leta 1932 ima ustavne vlade. Čeprav je tudi v Čilu v zadnjih letih kot drugod po Latinski Ameriki prišlo do večjih težav zlasti z levičarskimi in komunističnimi skupinami, sodijo opazovalci, da bodo volitve jutri potekale v miru in redu in bo novi predsednik republike ohranil demokratski red skozi naslednjih 6 let, kolikor traja ena predsedniška doba. Za predsednika republike se ponujajo trije kandidat-je: socialist Salvador Allende (62), marksistično usmerjen kandidat, ki je doslej propadel že na treh predsedniških '* 1 didira za “Union popular’’, v katero so se i vi socialisti, komunisti, del tradicionalnih ra-nsko-demokratski renegati, ki se imenujejo košolcev z univerze Concepcion, se skriva pred preganjanjem. Obtoženi so številnih kriminalnih prestopkov in na podlagi zakona za državno varnost, organiziranja nasilne zrušitve ustavnega reda. Allendejeva socialistična partija teroristom služi za ozadje, ker se je na svojem kongresu leta 1968 tudi sama izrekla za “nasilno pograbitev oblasti, ko bodo za to dani objektivni pogoji”. MIR trdi, da je treba “objektivne pogoje ustvariti, ne pa nanje čakati. S. S. BESEDA IZ NARODA Pridite na nedeljsko na kosil°» nat° pa se tak°jlah kosilo :a « 'M ---O > - ' ^ -- le accion popular unido”, in pro-marksistič- Allende je po poklicu zdravnik ter je bil minister za zdravje v vladi “Ljudske fronte” pred drugo svetovno vojno. Njegova socialistična (marksistična) partija je bila u-stanovljena leta 1933. V svojem volivnem programu Allende propagira “ustanovitev ljudske države” in podržavlje-nje vsega gospodarstva. Radomir Tomič (56), bivši čilski veleposlanik v Wa-shingtonu in kandidat Frei-jeve krščansko-demokratske stranke. Frei po ustavi ne sme ponovno kandidirati. Tomič napoveduje radikalizacijo Frei-jevega družbeno-gospo-darskega programa, ki ga je 'Frei označil za “Revolucijo v svobodi”. Tomič je oče devetih otrok, skuša pridobivati delavce s poudarjanjem “patriotske discipline čilskega delovnega človeka”. Tomičev program je podoben Allendejevemu, kar tiče podržavljenja čilskega gospodarstva, razlikuje se v te” da pristaja še na nekatera zasebna podjetja in u-s+i rsto mešanih zasebno-držpvnih podjetij. .ge Alessandri (74), ki je bil čilski predsednik od • do 1964 (pred Frei-jem). Politično je neodvisen in ga ipirajo vedno številnejši desničarski elementi, se pravi rodna stranka”, ki je nastala iz zlitja bivših konserva-. i in liberalne stranke po njunem volilnem porazu leta Alessandri se zavzema za svobodno trgovino proti čnemu marksizmu Allendeja in naraščajočemu etatizmu čilske krščanske demokracije. Alessandri, samski, nastopa proti “demagogom krščam ske demokracije in marksizma, ki bi, če zmagata, speljala Čile v razvaline”. Napoveduje resno vlado, ki bo odpravila nekatere davke z zmanjšanjem državne potrošnje. Trdi. da bo spoštoval reforme na vzgojnem in agrarnem popri-Šču, ki jih je uvedel Frei, in zahteva ustavno reformo, s katero bi predsednik dobil več moči nasproti kongresu. Desničarski Alessandrijevi pristaši menijo, da bo nji hov kandidat dobil največ glasov, dasi ne absolutne večine. Toda bojijo se, da se bodo potem v kongresu krščanski demokrati in marksisti združili in izvolili kandidata, ki bo za Alessandrijem imel največ glasov. Ce namreč noben kandidat ne zmaga z absolutno večino glasov, potem mora čilski kongresov petdesetih dneh po volitvah izbirati med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. Doslej se je kongres vedno odločil za kandidata, ki je na volitvah dobil največ glasov. Tomič je v zvezi s tem izjavil, da se bo njegova stranka držala te tradicije, če bo najmočnejši kandidat imel “zadostno število glasov” več, kakor njegov drugi tekmec. Ljudje blizu Tomiča vedo povedati, da smatra on za “zadosto število” okoli 50 000 glasov. 6 V čilskem kongresu (150 poslancev in 50 senatorjev) imajo desničarji 42 sedežev, krščanski demokrati 75 in socialisti s komunisti 85. Vrhovni poveljnik čilske vojske, gen. Rene Schneider odločen Freijev pristaš, je izjavil, da se bo vojska zoperstavila slehernemu kršenju čilske ustave. Če bi bila čilska vojska prisiljena poseči v politični razvoj v državi — tega ni storila že skoro 40 let — potem se mnogi boje, da bi mogel priti na površje upokojeni gen. Roberto Viaux, ki je lanskega oktobra povzročil nemir v čilski vojski vsled finančnih težav, v katerih so se najahali nekateri čilski častniki. Najnevarnejša organizacija za čilsko demokracijo pa je vsekakor komunistična teroristična organizacija “Movi-miento de izquierda revolucionario” (MIR), ki se speciali-zira v mestni gverili, kakor vse podobne organizacije po Latinski Ameriki. Doslej je oropala več hank, da si bo mogla financirati nadaljnje nasilje. Več vodij, večinoma viso- CLEVELAND, O. — Članice Oltarnega društva fare sv. Vida priredimo v nedeljo, 20. septembra 1970, v avditoriju sv. Vida okusno kosilo, na katero že sedaj prav lepo vabimo vse rojake in rojaknje, tiste iz naše fare, pa tudi od drugod. Saj je Sv. Vid zelo poznan po vsem Clevelandu in tudi po okolici. Kosilo bo res dobro, “po naše” pripravljeno. Najprej bomo postregle z dobro domačo “žup-co”, na njo bomo zakuhale rah-'e jetrne žličnike. Nato bodo gostje dobili sočne pečene piške z vsemi prilogami. Dobra juha je že sama za pol kosila, pečene piške so pa spoh specialiteta. Kosilo bo na razpolago od pol dvanajstih dopoldne do pol treh popoldne. Vstopnice za odrasle st' nejo 2 dolarja, za otroke pa s" .o 1 dolar. Vsem članicam Oltarnega društva smo raz ■ ■ po eno ali dve vsto > ■ t: a može, ko odpeljete v prosto naravo. Na svidenje, torej, 20. septembra v novi dvorani pri Sv. Vidu, na odlično pripravljenem kosilu Oltarnega društva! Čakamo Vas! Mary Otoničar, tajnica Z asiškega grička v Lemontu in pa po en Prosim, kup . ša blagajna m; To kosilo o rovanjem. I ■ -le sledeče h' vse * vrsti, ko i' , 0„(idastii “ v soboto popoldne bije ura slovesa. “Pišite, molite od 2. ure dalje. Vse naše članice in vse naše zame,” zdrav. je navadno zadnji po- farane od blizu in daleč, tudi ti-j Tisti, ki ste bili pri nas 15. av-s e ki ste se odselili v pred- gusta pri sv. maši ob 8h, ste go-mestja, lepo vabimo, pridite na.tovo z zanimanjem sledili obre-aase kosilo, pridite nazaj k Sv. du, ko so štiri dekleta prejela i u, da boste videli, kako se redovno obleko in s tem posta-nnamo v naši st. clairski okoli-j la novinke. Prva je Hrvatica, Uv v (druga Nemka, tretja Švedinja, asa udeležba bo pripomogla i četrta Francozinja. Kje so Slo-boljsemu napredku naše slo- venke? Da bi bila vsaj ena! U-v enske fare. Ves izkupček od parno, da bodo te štiri ostale... naših prireditev gre v korist On, ki jih je izvolil, da vodijo tSG <7'jr ~Ve’ kalero obdarujemo k Njegovemu Srcu mladino, naj ;ia, Vehkonocnev in božične praz- ne dopusti, da bi se katera od n’ .f, . im Vevc nam bo čistega.njih izneverila svojemu lepemu /. ’ cm vec bomo lahko cer- zvanju. Zdi se mi, da ni lepše- 'vi ( aimale za praznike. Iga poklica na zemlji, kot obliko-v Li:,te’ dra^ slovenski ljudje,'vati nedolžna srca v lik Kristusi AUJ jj/r f6 enkrat za dobro sa- To je v prvi vrsti poklic ma-jv,Var_ ao dobre volje, pa bo:tere in nato krasna naloga uči-|sjo. Ce bi bilo vreme lepo in teljice-redovnice. Ker zadnje ne I ‘J. J^V0 *n.ki se radi podali v ovira skrb za vso družino kot puro °, piidite najprej k nam matere, se sestra-učiteljica tem' ne, ki majo že precejšen del življenja za seboj. Dve sta praznovali 25-letnico redovnega živ- Bog plačaj, pater Blaž! Pomagajte nam vzgojiti še veliko de- ljenja. Njuna tovarišica °je ime-'klet; svetu3te iim. nai se pridru-la svoj n ’ ••ni , > )ej v bolnici ižii0 Kristusovi armadi, pod a na mi-., •...... A_______ . , . i stavo sv. Frančiška. In Vaše a na m|i.ostid prav • otovo ni bi-|stavo sv' Frančiška- In Vaše be-Sedam sester je sede nai Padai° na rodovitno . in dve sta,zemli° dekliških src: naJ vzbrste in rode stoteren sad j Ul la prik« a i bilo zb. slavili ’ : slavij ei . zadnjep t c kot nekdaj no obljubi! ljubo ščine a bo za j precej d in biser'.!', jo priX'~: ~ i slej nape spod ..■ i.i večno: . in žal, d. j leta, 1 z dejanji ljubezni in do bližnjega. ’ej. Prijatelji :li kapelo do ”se so znova, ' 1 'Pgo leti, jav-- u /Vestobo z ob-*sti in pokor-'• Ta “vedno” j ioilantinje še n svetu. Zlate "i u tin je pa sme-, da bo prej ali " ko jih bo Go-, »klical v zlato poklica! Šolske sestre Klasje iz viharja CLEVELAND, O. — Knjiga Klasje iz viharja, ki jo je preč kratkim izdal dr. Ludovik Puš, je vredna branja in sicer branja s premislekom. Čas, o katerem knjiga pripoveduje, je bil čas dela, resnega in vztrajnega, : u ne bo'nobeni^mnogo obetajočega, ki se je si-: • i pozlatiti vsa cer res precej naslanjalo na po-vsako minuto, (samezne osebe, pa je že proni-do Kristusa cavalo v širše plasti slovenskega n - naroda, kmečkega še posebno, ne .avg. je bil pa dan se-prizadevanj a in načrti, uspehi Sur ^ S° Sme^e med sv- mašo in neuspehi, nasprotovanja ter o ju iti Gospodu zvestobo s sodelovanje so bili v tistih časih časnimi obljubami, 2 pa z večni-J vsakdanji, redni pojav, vse pa mi. anska novinka je napravi-(je bilo usmerjeno k velikemu a prve obljube za eno leto in n a ro d n e m u in stanovskemu je o enem odložila bel pajčolan,1 vzponu slovenskega človeka. Ta j? zamenjala za črnega, si je hotel ustvariti in utrditi ruge sestre Juniors” so tudi popolno možnost, da si kroji ° ncnd e svete zaobljube za eno svojo usodo sam. se imajo priložnost, da po Kar je naš narod ustvaril v enem etu lahko odidejo, če mi- dobi med obema svetovnima s B0, a nimajo poklica. Upaj- vojnama, je naravnost nedoum- aio in mo imo, da njih Ženin ne Ijivo, ko se je njegova narodna 0 opustil komu jih iztrgati iz zavest tako poglabljala, njegova jegovega objema... če bodo kulturnost tako dvignila in se e’ 80 ok^ubde> se posplošila, stanovska zavest do- ° j +rf 6 mudde P1-* Njem, bivala pravilne oblike in se ta- pre a ernakljem; če bodo njih ko utrjevala v zavesti, da more srca žive večne lučke”. | resno kaj trdnega ustvariti le Dan staršev naših sester je na temelju lastne moči. začel 16. avg. s sveto mašo ob Knjiga je vredna branja za Služila se je za nje. Od vse, ki so kakorkoli sodelovali v vseh strani so prihiteli. Bili so našem javnem življenju v pred-nam dragi gostje saj spadajo revolucijski dobi, ker bo v njej po svojih hčerkah v našo druži- našel v mnogih primerih same-no. Sestre so jim pripravile o- ga sebe in svoje dejavnosti, po-bed v kafeteriji šole. Servirali sebno pa bo koristna vsem, ki. "° ‘S4 sarrd> kot je v Ameriki na- so mlajši in iščejo vzrokov, ka- vada ob takih prilikah. Sestra ko se je treba prilagoditi in v oieue izjave mnogih v ®ronika je tako krasno okin- gotovih primerih trdno zasledo-!k4 30 bili vrnjeni iz Vetrinja in cala torte, pecivo in vse dru- vati zastavljen cilj, sograditi,130 ušli po poti, pričevanja tistih go, da se je človeku kar škoda .gojiti, pa biti pripravljen tudijki 3° bili v prisilnih taboriščih’ zdelo, pokvariti toliko lepoto.'na nerazumevanje in celo pre-jV celoti je 39 dokumentov ki Nase kuharice so res umetnice ganjanje. Klasje iz viharja jelbodo zgodovinarjem komuni- ~"pt eSai/SeSa 116 v203-’0'' i zrcalo, kako je treba izrabiti' stične revolucije lahko osvetlili 1 opoldne so naši dragi gostje razne talente, ki nam jih je Bog' marsikakšno stran bridke zgo-preziveh zunaj pod jablanami dal, da jih izrabimo v polni me- d°vine. Knjigi je dodan tudi Kmetiška šola, kmečko življenje, borba za kmečkega človeka, borba za zemljo in iskanje poti, ki bi kmečkemu človeku zboljšala stanje — to je dejansko vsebina te knjige. Ludve Zupan-postane prefekt na Kmetijski šoli in celo njegovo življenje se prevesi v dušo kmečkega človeka. Lepo so opisana leta na šoli, male in velike težave na zavodu, nazadnje politični pritisk, ki je prefektu prinesel pisemce, da je odpuščen iz službe. Srečanje prefekta s skladateljem Ignacijem Hladnikom pripelje Zupana k Novomeškemu oktetu in za vodjo Glasbene Matice v Novem mestu. Petje in zemlja sta vedno zlita. Ljubezen do kmečkega človeka v njem je ostala. Hoče mu pomagati in odpravi se po svetu kako kmet dela in živi drugod. Ogledal si je flamsko kmečko zadružništvo in spozna-nja prinesel v Kmečko zvezo, odšel na Poljsko in si ogledal Mogilo in okoliške kmečke vasi, ki jih je tako čudovito slikal pisatelj Reymont v svojih Kmetih. Delo za kmetiški naraščaj, vzgojni tedni za fante in dekleta, tekmovanje v kmečkem delu — nekdanji prefekt na Grmu je mislil na bodočnost — kmet je stržen narodovega življenja. Tu je zdrava kri, tu je povezanost z zemljo. Toda na obzorju zarja — Hitler je zažg ničevanja. Tu nehajo spomini p Grma. Treba je reči, da je knjiga vredna branja. Jezik je lep, tudi tisk je tak, da ga bodo lahko brali tudi starejši ljudje. Mohorjeva družba v Celovcu je o-pravila lepo delo. Prijetni so ti spomini in bli-bodo vsem našim ljudem. Kakor vem, so na razpolago v Slovenski pisarni. Lepa podoba kmečkega človeka, tista podoba, ki so jo doma po letu 1945 ubili.’ Zavoljo tega je ta knjiga še toliko bolj vredna, da je izšla. Karel Mauser F rane Ižanec: Odprti gro Za petindvajsetKtnu . bri kih vetrinjskih dogodi- \ j v emigraciji izšlo j znova osvetlilo 6 • K„. munistični obla: ko radi pokrili s pozabo. Med knjige in brošure, ki so bile iz-dane, se često uvrščajo tudi Ižančevi Odprti grobovi, drugi dek Zbiratelj teh dokumentov je knjigo izdal v samozaložbi. Ze zavoljo tega bi bilo prav, da knjiga šla kar se da mogoče med ljudi, zakaj tisk sleherne arošure ali knjige je težko breme že za vsako organizacijo, kaj šele za posameznika. Odjjrti grobovi nam obrnejo oči v Belo krajino, ki smo jo prav za prav malo poznali. Pi-satelj nam predstavi kraje morišč in priče in na koncu doda pregled vseh b e 1 o k r a njskih žrtev, ki jih je mogel zbrati. Sam pravi, da pregled še ni poln, toda je verjetno najbojši, kar jih doslej iz tega dela Slovenije imamo. v 2alo3tno vrsto umorjenih pričenja učiteljica Marica Nartnike va. Nato slede izjave mnogih, in senčnatim drevjem s svojimi di, ne samo zase, temveč da z hčerkami sestrami. Imeli so pra- njimi vse doprinesemo k sploš-vi družinski piknik. Šele, ko je nemu narodnemu in ljudskemu začelo sonce lezti v zaton, so se napredku. razšli — upamo, da z zadovolj-j Knjiga se dobi v Slovenski nuni srcL Na svidenje drugo le- pisarni v Baragovem domu. Sta- ,-0- iep Uvof °’ ak° Bog da! ne Prepričan sem, da niko-ldr- FiliP Žakelj. Knjigo je mo Veliko zahvalo dolgujemo pa- mur ne bo žal, če si bo knjigo goče d°biti v Slovenski pisarni. zemljevid Bele krajin,e kjer so morišča posebej zaznamovana, prav tako kraji taborišč in partizanskih poti. Dodanih je tudi precej slik, ki so danes zelo red-ke. Knjigi je napisal lep uvod tiu komisarju Blažu Čemažar- nabavil, ju, ofm. Vse štiri govore teh Janez Ovsenik 3'redna je priporočila. Karel Mauser AMERIŠKA DOMOVINA. " 1 —rmi i, i ZADNJA PRAVDA Otok bleski, kine nebeški J. S. BAAR Dodika bo spomladi deset let in že danes mi pestuje in gosi pase, Adamek se poprijema biča in poganja že atu voliče; pomagači nam rastejo. Pa poglejte Manco! Ta ve šale od tedaj, kar sta ji oče in frati umrla, kako se živi; za vse Ja sama, same lakomnosti ne je, 116 spi, nikogar ne najame za delo, Martinka pošilja v šolo in sama je že od dela vsa grbasta...” Tok govora je zanesel Dodlič-ko kakor reka plavača od brega, k kateremu je namerila stara teta s svojim prigovarjanjem. Ta tok je potegnil za seboj tudi Adama in podlegla mu je celo starka in kakor bi pozabila, zakaj je pravzaprav prišla, je ver-110 pritrdila: “Ej no, res je to, silno čudna ženska je Mana, niti svetilnik bi ž njo ne živel v dobrem; niti toga otroka nima odkrito rada, samo za baharijo ga ima. Študenta hoče imeti iz njega, za duhovnika naj bi se učil. Tak °trok je še, pa mu že vtepa v glavo: ‘Gospod moraš biti’. Pa k maši služit ga pošilja. Vprašala sem ga: ‘Martinek, kaj boš?’ fantek mi je odgovoril nekako ■ ‘Teta, duhovnik bom >ifi naša mama tako bona, ta Mana je kriva eče, in vedno mi ne-: t akaj pri srcu, da to j, da se bo zgodilo še kaj hujšega,” je tožila teta s tresočim glasom. Toda že so vabili zvonovi v cerkev, ni se mogla več muditi, dvignila se je in rekla: “Moram v cerkev in prosila bom Boga in devico Marijo, da se za vaju vsa tu reč dobro konča.” “Pridite, teta, po maši k nam kosilo; kuham juho z rezanci in pečem gibance, ti so mehki, iahko jih boste jedli, četudi ni-^ute zob.” “Ne bom prišla, drago moje dekle, nikoli več ne pridem k vam; morda niti v Klenči ne več; slaba sem kot muha; iz cerkve bom lezla naravnost domov. Če b°m umrla, ti bom volila svoje sta se jih izogibala in iskala le sorodne družbe. O časih pred naselitvijo Slovanov piše doktor Jože Kastelic: “Na Otoku so u g o t ovij ene skromne sledi prazgodovinske naselitve, oziroma prazgodovinskih stikov s tem terenom od osmega do petega stoletja pred na Kot “pravdarja” ju je označilo Kristusom- Rimski sledovi javno mnenje in bilo je, kakor Otoku so problematični, v vsa-da so jima vžgali s to besedo kem primeru pa neznatni...” znamenje na čelo. Hodila sta In dalje: Potem so prišli naši molče, mračna, nikomur nista predniki in se naselili ob Blej-pogledala v oči, hujšala sta. da skem jezeru, o čemer pričajo ju je bila sama kost in koža; neizpodbitne najdbe okrog je-obraza sta jima bila postala 16- zera in še bolj na samem otoku, kava, preka njena. V glavi, ka- Doktor France Prešeren je v tero sta vedno povešala k tlom, svoji pesnitvi “Krst pri Savici” so se podile le misli in skrbi, postavil na otok lepo Bogomilo kje dobiti denar za rekurz, s čim in njenega očeta, ki sta skrbela plačati sodnijske stroške in ra- za žrtvenik boginje Žive. Pesnik čune advokatu, kako napraviti je zgodovino otoka dobro poznal, priziv, kdaj se peljati v Plzenj morda gre zasluga pri tem stari-k okrožnemu sodišču, katerega noslovcu Breckerfeldu in zgodo-slovečega zagovornika pridobiti vinarju Linhartu, ki sta zgolj zase ... teoretično domnevala, da je bilo Postala sta polagoma vaška na otuku svetišče poganske bo-advokata, bolj vešča postav in|sinie- Kljub temu, da gre za sodnijstva kot njiv in gospodar- lcleahzirana zgodovinska dej- stva. Otepala sta krog sebe z besedami in izrazi, ki jih poprej nikdar niso čuli v okraju. Mirni in tihi ljudje so se sicer odvračali od njiju, a zato so ju iskali in od daleč prihajali k njima na stva, nam je Prešeren v čudovitih stihih zarisal skoraj popolnoma resnično podobo otoka pred stoletji, ki ga imenuje “osredek”. Drugo obdobje zgodovinskega posete tisti, ki so hoteli v eni ali razvoja otoka je zdaj mnogo haor če.’ Vse kaj še a .Ta drugi zadevi klicati na pomoč roko pravce. Tu sta takoj oživela oba; Adam in Martin sta se zavedela svojem življu, oči so se jima bolj poznano, saj ne temelji več na domnevah, ampak na predmetih, ki jih je odkrila arheologova lopatica. Te izkopanine, večinoma so to skeleti iz mnogih grobov, pričajo, da je bilo na otoku pokopališče iz časov staro- jra\ zalesketale, usta se radostno nasmehnila; z nenavadnim zanimanjem sta poslušala, za kaj gre, to in ono sta izpraševala in takoj sta že sama od sebe, nepro- treba 0SmeSa Pa nekako do no podrli. Pri gradnji njene naslednice, gotske cerkve, so uporabili južno steno zunanje desne ladje. Za spremembo od takratne, je imela nova posebej stoječ zvonik. Vendar tudi ta pridobitev otoka poznejšim cerkvenim predstojnikom ni bila všeč. Še enkrat je zavel preko poslopja veter drugega sloga, tokrat baroka. Nekatere dele cerkve so podrli in jih spremenjene spet dozidali, povečali so okna in prekrili freske furlanskotirol-skega sloga. Z manjšimi dodatki je ta cerkev ostala do danes. ZDA vsaj pol leta za SZ v raketni obrambi TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 slovanske naselitve. Starost gro- . bov ni popolnoma določena, go- |muzeJu> dJa tovo pa ti grobovi d. " Jena, svetovala, kako je ‘P prijeti reč, kaj je treba poudariti, kaj zamolčati, koga je gnati io prisege. Sama sta se drage volje ponujala, da spremita soseda v mesto, priporočala sta odvetnike: “Ta je tič, ta te bo izrezal,” sta govorila o enem, in zopet: “Ta je bedak, ta vse izgu h,” o drugem, po tem, če je bil njima pravdo dobil ali izgubil. stoletja. To bi bilo toi | bje samostojnosti karr Slovencev do kolonizat senških škofov. V tretje obdobje otok jejo zgodnje krščansl objekte. Na Blejskem stala taka cerkev že osmega ali na začetku stoletja. Po vsej ver jr to sledovi delovanja mi •reicgtt Razgaljene skrivnosti skalnega čoka Gradbena dela za obnovo in ureditev otoka so razdeljena v dva dela, in sicer v kulturno-spomeniški in gostinski del. “Princip projekta je, da bo ostal otok tak kot je, na novo bo zgrajen le manjši gostinski objekt, ki bo odprt ob povečanih obiskih,” je dejal. “Obenem pa bomo spremenili v gostinski prostor tudi spodnji del prošti- je.” Po novem bo otok razdeljen v kulturnozgodovinski in gostinski del. Prvi bo obsegal cerkev, zvonik in puščavo (hišo poleg) ter dvorišče okrog cerkve. Gostinski del pa bo imel staro gostilno, bivšo prošti j o in pa novi gostinski objekt, ki bo na novo zgrajen med obema starima. Proštijo, ki je včasih služila v go- sainsko uporabo, bodo pustili v stinsko uporabo, bodo pustili v baročnem stilu. “Cerkev bo opremljena kot muzej, vendar ‘ ne bo imela te funkcije. V tlaku bodo posebna okna, skozi katera ; se bodo lahko videli stari temelji in grobovi. Tudi orgle v cerkvi sodijo med izredne starine. Njih pravo starost so. odkrili ,.šele med popravilom, ko so ugotovili, da so, le na zunaj oble-1 cene v nov les, notranjščina pa | tem so je iz leta 1641.” Do zdaj cerkveni zvonik Sovjetska zveza je ABM preskusila pred več kot pol leta. Okoli Moskve ima 64 njihovih oporišč. WASHINGTON, D.C. — Prvi preskus ABM Spartan pretekli petek je bil izveden vsaj pol leta za sličnim poskusom sovjetske obrambe pred medcelinski-1 mi raketami. Po poročilih iz o-j brambnega tajništva so Rusi j preskusili svojo Galosh ABM še lani ali pa vsaj v začetku le-j tošnjega leta. Sovjetska zveza je postavila; doslej okoli Moskve 64 oporišč j za obrambo proti medcelinskim' raketam. Ta oporišča so opremljena tudi s potrebnimi radarskimi napravami, ki so del o-brambnega sistema. ZDA so preskusile ABM Spartan. Poskus je bil izveden brez jedrskih glav v obeh raketah, Minutemanu in Spartanu, vendar je bilo z aparati dognano, da bi Spartan Minuteman u-ničil, če bi imel v glavi jedrsko bombo, kot je to določeno za resnično obrambo. Sovjetska zveza je na svojih oporiščih protiraketne obrambe EUROPA TRAVEL SERVICE 759 East 185. Street, Cleveland, Ohio 44119 POTOVANJA V DOMOVINO in prihod SVOJCEV AMERIKO PREVOZ Z LETALI IN LADJAMI PO VSEM SVETU Vam točno po Vaših željah oksrbimo in uredimo najboljše zveze. Poslujemo v našem domačem in tudi drugih evropskih jezikih. JEROME A. BRENTAR EUCLID POULTRY V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, p«»-polnoma aveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite In sl Izberite! HOWARD BAKER B4J £AST 185 STREET, EUCLiD KB 1-8187 ^uiuiiuiiimimimmimiiHiiiiMsimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiifiiuiiii^ JOS. ŽELE IN SINOVI ZAVOD Tel.: ENdicott 1-8583 POGREBNI 6502 ST. CEAIK AVENUE COLLINWOODSKI URAD 452 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-3118 Avtomobili in bolniški voz redne in ob vsaki uri na razpolago Iti smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo i i = 3 ■m S 3 1 'iiiiiuiiiiiiitiiimiitnuiimiitiiminicniiGiitiiMMmiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiti* posebno dobro obnesel in titovci že mislijo na nov zakon, ki naj okoli Moskve postavila tudi obe! omogoči živahnejše sodelovanje, vrsti radarskih naprav za iška-J Vse to so opazili tudi moskov-nje in sleditev medcelinskih ra- ski sateliti. Zato so se tudi tam ket, ki naj -bi jih ABM GaloshI ohladili optimistični upi na so-uničevale. ZDA imajo te radar- delovanje z zahodnim kapita- ske naprave šele v preskušanju in jih hočejo izpopolniti v pogledu zanesljivosti in trdnosti, predno jih bodo leta 1973 začele postavljati skupno z raketami Spartan in Sprint. !:;,n i ied-.oii’i'dar-7 i »d- ‘ZO 1 obiskovalce ni bil dostopen, v L • t* iji ■> dosti d el 7 poizkus za lenima, sev J-'1* ae posrečil ur ■ere nimam rbijo, ti pa > je bil zad-o med raz-a bratoma, sorodstvo Kakor pajek svoj plen, tako sta oviljala s svojimi nasveti in be-1 oglejskega patriarha 1 sedami kakor s pajčevino vse, ki časov vladavine Karla so se zatekli k njima in prosili Pavlin naj bi bil prvi, , . . , . , ,. sveta. Z zanimanjem sta zašle- ral pogansko ledino pri naših TJ1 ° j1®. dovala tudi tuje pravde; pri sre-1 davnih prednikih, čavanju sta izpraševala, “kako Cerkvica za cerkvico se vrsti Drugo nekoliko večjo in izboljšano cerkev zasledimo na otoku v času, ko so briksenški škofje prevzeli oblast nad Bledom in okolico, kar se je zgodilo leta 1004. Škofje s skromno cerk- Stoji” ali “kakšen je bil konec”, in takoj sta zopet ščuvala dalje: ‘Poslušaj, tega nikar ne trpi! Ce bi se to zgodilo meni, za pet dni ga posadim na hladno in vsi jima i« ^ ~ • I svetniki v nebesih mu ne bodo j ma je odpovedalo. Komur ml svetovati, temu ni pomagati — I Poma2a 1- --------------„ _ hikar nam ne govorite o njih,” j Seveda, timog avca imaš a, vjco na 0t0ku niso bili zadovolj-50 odpravljali drugi Porazili je tožil nad obema bratoma sod-1. in zato -e verjetno na koncu ^onašalce poročil, kako oba n^k v Domažlicah, o so Ljyanajstega stoletja zrasla trčita lezeta v dolgove, kako si letele na pisalnik tožbe, pritožbe ladijska bazilika v romanskem ^tin izposojuje v mestu pri Mn ovadbe. Klenči je posta gla j sj0gUi Sllbersteinu na menice, kako povit radi svojih sporov. Kriva lma Adam že vknjižen dolg na pta bila temu Martin m Adam. Posestvu, ki je je bil dobil Čisto; “Za ta dva bi morali ustanoviti dolg, ki ga ne bo izbrisal tako v Klenči okrajno sodišče, so se ahko. še bolj kot lastni so sepmejali že po ^tegovali Porazilovim t u j i kraju- Na semniih in prejl’ Pn ljudje. Postala sta neljuba gosta porokah in krstih m v nedeljo fa Preji in drugih takih sestan- Pred opravilom - so si ljudje klh- Celo znanci so se jih ogibali PriPovedovali 0 pravdarskih bra- ln sedl. I .. „ . , ----------, Ta je stala skoraj do konca srednjega veka, nakar so jo del- ta. Turisti se bodo lahko povzpeli v zvonik in si ogledali delovanje stare ure in pa seveda zvonove. Redkokje, ali pa celo nikjer ne bi našli tako starih zvonov kot prav v otoški cerkvici. Drugje so cerkvene zvonove pobirale vojske in jih prelile v topove, otoške pa je varovala voda, saj bi bil transport precej težaven. Tako so se ohranili trije zvonovi z letnicami 1719. Jugoslovanski i! CLEVELAND, O ni navdušenja ne I skim sodelovanjem no Nemčijo in Sov so za nami, navdušen it pa poleglo. Nemci so ii ■■•. .. . ...leli misliti, kakšno naj !* kon fet-no sodelovanje s 7 j> , Pri nehote ;7)' da bi bilo dobro, ds : ■ so- delovanje med kor,..: nu • kapitalisti tudi v Jugoslaviji. Jugoslavija je namreč že pred 3 leti začela podobno akcijo, kot sta jo sedaj začela Bonn in Moskva: Beograd je izglasoval zakon, ki naj privabi tuj kapital, ki naj bo partner jugoslovanskim komunističnim podjetjem. Jugoslovanski poskus je doslej rodil le malo uspeha. Po tej poti je namreč v treh letih stopilo le okoli $50 milijonov tujega kapitala v poslovne zveze z jugoslovanskimi podjetji. Pa še v tem znesku je všteta udeležba vzhodno-nemškega — torej komunističnega — kapitala v Ju- lom. Zato v satelitskih deželah čakajo, kako se bo razvilo sodelovanje med Sovjeti in zahodnimi kapitalisti. Šele potem bodo mogli presoditi — tako mislijo — ali je res že kdo našel pravilno obliko sodelovanja med svobodnim , zahodnim in socialističnim vzhodnim gospodarstvom. — Devet predsednikov ZDA je umrlo tekom svoje poslovne goslaviji. Prvi jugoslovanski podobe, skus privabiti tuj kapital se ni y stran, ker sta takoj Začenjala o svojih prepirih in Pravdah. tih; “nos bosta zapravdala med očmi, srajco slekla s telesa za j pravdo, taka sta,” so navadno končali pomenek. Ni rastla samo sramota, rastla je tudi slava Adamova in Martinova. S svo- O drugem ne znata govoriti; ^ oveka zapleteta v pogovor, 1 prikimaš samo z glavo in že . , _ , lrnaš poziv k sodniji; za pričo te 1™ pravdanjem sta postala slav-khčejo in ti nisi pri vsem tem na> s prstom so si ju kazali Iju-^česar mislil,” so se pogovarjali Uje in vsak si je želel poznati ju ln svarili sosedje in jima šli na vsaj po obrazu. Gotovo je bilo,] ato korakov s pota. Adam in da bosta nesmrtna v sirnem artin si nista mogla pomagati, kraju, da jih Hodsko ne bo po aravno, da so jima prekipevala zabilo, kakor ne poza i omi ^sta tega, česar je bila dušalkarja. Kozine, ruskega carja m “ - ----- J6 v°na. Poprej sta se smejala, Sanla, brala knjige; v župnišče ^ a hodila ponje h kaplanu; vse ° je minilo ... Vsa okna, skozi fatera pada Budi. __ luč v duše naših stik z ljudmi, pogovor, njegove vojske. Francozov Roblove Mance, ki je rešila cel I regiment — in še drugih junakov (velikih in malih), v dobrem in slabem. Čez nekaj časa bodo gotovo pripovedovali: Petje, zabava knjiga, molitev, morda že pripovedujejo na preji Cerkev, — Vsa ta okna so bila stari mladim, starši otrokom Zal°bno zastrta, s pravdami za- verno povest, čisto resnično, o jesena. Tema fe bila v dušah dveh trmoglavih bratih Porazi-latov. Kakor so se ljudje odvr- lih iz Klenči. uili od njih, tako kta tudi onadva 0(Ipadla od tihih, miroljubnih ljudi; kakor okužena ali gobava I 1 (Dalje prihodnjič) boi prizna zgubo svofega gospodarstva HANOI, Sev. Viet. — Sever-novietnamski komunistični režim praznuje ta teden dve obletnici: 25 let je poteklo, odkar je Severni Vietnam neodvisna država, obenem pa eno leto od Hočiminhove smrti. Oba dogodka je dežela primerno praznovala. Ob 25-letnici režim ni mogel iti preko gospodarskega stanja. Priznal je, da je gospodarstvo hudo trpelo pod ameriškim bombardiranjem, saj so ameriška letala vrgla v letih 1964 do 1968 nad milijon ton bomb na deželo. Na vsak kvadratni kilometer je padlo nad sedem ton bomb, na vsakega prebivalca pa nad 50 kilogramov. Pri vsem tem je pa gospodarstvo še zmeraj prispevalo svoj delež k o-brambi dežele. Režim je tudi med vojno mogel izvajati agrarno reformo; 80(/o malih kmetov je dobilo primerno zemljo, 95% se jih je pa vključilo v kolhoze. Poročilo z nobeno besedo ne omenja bremen, ki jih je gospodarstvu naložilo vojskovanje v Južnem Vietnamu, kajti režim se zmeraj trdi, da ni v to vojskovanje vmešan in da se tam bori le “južnovietnamski narod”. Japonska bo gradila jet letala F-4 Phantom WASHINGTON, D.C. — Po virih iz vojaških krogov bo Japonska skoro začela graditi letala po licenci in načrtih F-4 Phantom. To so trenutno najboljša lovska in borbena jet letala na svetu. Prvenstveno so to borbena in napadalna letala tudi so odlična tudi v o1' Japonska po usta imeti ofenzivnega orožj oborožene sile morejo' sim mo obrambi. Zaradi tega določila japonske ustave je bilo nekaj pomislekov v ZDA in na Japonskem, toda trdijo, da so bili premagani. Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! MALI OGLAS« V najem Enodružinska 5-sobna hiša s kopalnico v fari sv. Vida se odda v najem 2 ali 3 odraslim. FA 1-9317 ali FA 1-3204 Naprodaj v EucLi. Krasen, zelo čist bungalov, 3 spalnice, velika spalnica zgoraj, velika kuhinja z obedovalnico, ves podkleten, rekreacijska soba. Kličite: 261-2941. (170) V najem 4-sobno stanovanje, zgoraj, furnez, se odda na 6013 Bonna A ve. Vprašajte na 1193 E. 60 St. od 9. dop. do 6. zveč. ali kličite po 6. uri 442-2009. (171) Oglašajte v “Amer. DomovinT s PRIRODNA KRASOTA — Pahisandra, ki poživlja prenekateri dom v naši deželi. jo vidimo na sliki, je zimzelena rastlina, ki I'en&ke dobijo delo Iščemo žensko ki bi stanovala pri nas in skrbela za delno ohromelega bolnika z zdravim umom. Privatna soba, lepo stanovanje. Lahko hišno delo. Kličite 991-3984. (—(170) Delo za žensko Iščemo žensko za hišno delo, lahko stanuje pri nas ali pride dnevno; 4 šolski otroci, vse moderne udobnosti. Mora govoriti angleško. Kličite po 6. uri 247-4592. —(172) Help Wanted — Female General Office Work Full time, typing and knowledge of Slovenian., Vicinity of St. Vitus. Call 431-0628. (171) Dohodninsko imetje naprodaj, za tri družine, trgovina, tri garaže, $18,500; na vogalu E. 67 St. in Bliss Ave. Kličite po 6. uri zv. 942-6150 ali 381-3390. (2,3,4,9,10,11,16,17,18 sep) Hiša naprodaj 2-družinska v okolici St. Joseph-Villa Angela šol, z dobrim dohodkom, 5 sob spodaj, 6 zgoraj, 3 podstrešne. Zelo ugodna cena za hitro prodajo. PERME REALTOR 900 E. 185 St. 731-4300 (171) Bratehnal Proda se Colonial hiša, 4 sobe na prvem, preproge, moderna kuhinja, pomivalni stroj, stroj za odpadke, peč, hladilnik, 4 spalnice na drugem, gorkota na tretjem, nov vodni tank, furnez na soparo. $24,500. Lastnik 761-4402. (171) Car st Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZD ELO V AL- NiCA NAGROBNIH SPOMENIKOV 154*5 Waterloo Rd. IV 1-SU1 SMSKISKA domgyotb. ^LUISCOLOMA: ^ ^ MALENKOSTI ^ |i - ■ S Sedem stolov je bilo praznih in Jakob je zaradi njih nepotrpežljivo pogledoval Currito. Ti pogledi so učinkovali kakor veter na ogenj, pa so tudi izdajali, da se jima je danes deloma ponesrečilo, kar sta nameravala uprizoriti. Tisti, ki so bili izostali, so spadali med tiste pametne in še poštene ljudi, katere je Currita v svojo hišo vabila in jih skušala navezati nase samo zato, da bi z njih imeni in njih vzgledom potolažila pomisleke drugih ... Tako je manjkalo tistega večera dukov de Astorga, katere je bil rovi vladar izbral za spremstvo CHICAGO, ILL. HELP WANTED MAINTENANCE MECHANICS Career opportunity. Rapidly expanding Plastic Injection Molding Plant selecting an effective operating, team. If you are qualified, energetic and bursting for a challenge join a progressive organization now. Steady employment, hospitalization insurance and other liberal benefits. Write or call: (914)—948-5457 TIROS PLASTICS CORP. 543 Tarrytown Road White Plains, New York 10607 ' . (172) ; INJECTION MOLDING Supervisor, 3rd Shift Rapidly expanding Plastic Injection Molding Plant selecting an effective operating team. If you are qualified, energetic and bursting for a challenge join a progressive organization now. Steady employment, hospitalization insurance and other liberal benefits. Write or call: (914) — 948-5457 TIROS PLASTICS CORP. 543 Tarrytown Road White Plains, New York 10607 (172) (svoji mladi soprogi, manjkalo je kondov de Orduna, odličnih in j zvestih pristašev karlistov, 'manjkalo markize de Lebrija, ki je s pravo poželjivostjo predsedovala pobožnim družbam in jih potratno podpirala. Tudi stric Frasquito ni prišel in se v veliko nevoljo Currite ni niti potrudil, da bi se opravičil; in tudi Leopoldine Pastorjeve ni bilo. Opravičila se je kratko na posetnici, da ji je zrastel na pčesu brezstiden ječmenček in jo spravil v slabo voljo. Da teh dveh zadnjih ni bilo, to je najbolj ranilo Curritino samoljubje; slutila je, da spadata med tiste ptiče, ki zapuščajo drevo, kadar ne daje več sence in zelenja, in si poiščejo drugo... Vse to je vznemirjalo Currito. Zdelo se ji je, da so to znaki bližnje nevarne zarote zoper njo. Skušala je poživiti omagujočo in leno zabavo, obenem pa je pazljivo vlekla na uho, kaj se godi zunaj obednice. Bilo je običa/no, da so še pred sklepom večerje prihajali gostje in napolnili sosednje salone, zasedli igralne mize ali pa obstopili biljard, in da se je kmalu razvila na vse strani živahna vese- HOUSEHOLD HELP LIVE IN HOUSEKEEPER Care for 4 year old. Room, board -f salary. Consider woman with 1 child or elderly. 549-4760 CHILD CARE — Mature woman in my home. 2 children, 1 school age. Start Sept. 8. Austin area. Oak Park. $20 wk. Call aft. 6. 566-6961 CHICAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE Choice southwest side loc. \Vz story brk. income or in law, 5 Ige. rms., dr„, 3 Ige. rms. up, cent. air. cond., cptg., fin. bsmt., gar. & patio. Open house Sat. & Sun. 12-8. Upper 30’s. Owner. 585-4670 OPEN HOUSE SAT.-SUN. 10-6 p.m. 7550 Foster, Deluxe 3 bdrm. brick ranch, full bsmt., rec. rm. Also furnishings for sale. Nr. everything. By Owner. 774-2178 OPEN HOUSE SAT.-SUN. 12-6 PM DUNDEE—% acre pines and birch, secluded 4 bdrm. framed ranch. Iti bas., full bsmt., w-rec. rm. Built-in kit., Ige. screened porch, hardwd. firs., panld. liv. rm. Barn w-cement dog runs. Immed pos. $37,800 312-426-2956 BERWYN — All brk. style home— by owner. 2 Ige. bdrms. upstairs, cer. tile bath., new crptg. in liv. rm., din. rm. and stairway. Hot water heat, fin. bsmt., wet bar, stainless steel storms & screens. Call 10-8 P.M. 788-7494 (171) BUSINESS OPPORTUNITY * i MACHINE SHOP Well established, same owner 14 years. Good volume business. Other i interests forces sale. Franklin Park. 455-6454 MALE and FEMALE MEN and WOMEN PRODUCTION WORKERS ^ ALSO EXCELLENT OPENINGS FOR: MAINTENANCE MEN and ELECTRICIANS , ? STEADY WORK — GOOD PAY ‘ • Wonderful Working Conditions i Apply or Mail Resume to Personnel Manager BEEFLAND INTERNATIONAL, INC. 2700 23rd Avenue Council Bluffs, Iowa 51501 lost in zabava, ki je trajala do ranega jutra. Ta večer pa ni bilo ničesar slišati. Bolj in bolj se je Currita vznemirjala; zavlačevala je obed, uporabljala je vso svojo zabavnost in živahnost, pripovedovala pikantnosti, vse, da bi dala zapoznelim gostom čas, da pridejo, in da . bi navzoče goste obvarovala slabega vtisa, ki bi ga naredile na nje prazne dvorane ... Pa nazadnje že ni bilo več mogoče zavlačevati obeda. Preden pa je Currita vstala, se je pod mizo lahko dotaknila s svojim elegantnim čevljčkom velikega Martinezovega čevlja in vsi trije, Jakob, Martinez in Currita so se sporazumno spogledali, češ: pozor! In takrat je vzela Currita šopek, ki je stal pred Martinezom, se je bližala debeloglavemu revolucijonarju in mu ga je hotela z izbrano vljudnostjo pripeti na prsi. .. Ali sredi pota jo je ustavil Jakob in rekel z izborno igrano šaljivostjo: “Pazi, Martinez, pazi! Nastavljajo ti zanko!” “Zanko?” je vzkliknila Currita in živahno odmaknila šopek. “Da, zanko!” se je smejal Jakob. “Ali ne vidiš, da tiči v šopku — lilija’?” “Aj!” se je ujezila Currita. “Potem pa Vas seve ne morem siliti... Ponujam Vam šopek, pa ukaniti Vas nočem! Ali hočete ta šopek, Martinez? Da ali ne?” “Hu, hu, hu, hu —” je mukal vol Apis in kimal z debelo glavo. “Torej sprejmete?” “Sprejmem!” “Z vsemi posledicami?” “Z vsemi posledicami!” In s ponosnim, drznim pogledom je ošinil družbo ... Vsi so ploskali dinastični izjavi starega revolucijonarja in Villamelon je ves ginjen predlagal, da družba izpije čaše v slavo Alfonzu XII. Čaše so zazvenele. Fernandito je vzel Martinezovo čašo in je slovesno dejal: “Ta-le čaša bo črez leta imela zgodovinsko vrednost.. . Me razumete, Martinez? •— Dovolite, da si jo shranim. Podaril jo bom svojim otrokom ...” Podal je roko soprogi nemškega poslanika in odšli so v modri salon, kjer je bila ob takih dnevih pripravljena kava. Curritino zmagoslavje je doseglo vrhunec — salon je bil prazen ... Skozi odprta vrata se je videlo na levo v rumeni salon, na desno v plesno dvorano ... Vse prazno! V rumenem salonu je sedela v oddaljenem kotu družba resnobnih in molčečih kvartopircev, v plesni dvorani pa so se žarki neštetih luči nemo zrcalili v svetlem parketu in v velikih ogledalih. Currita je doživela popoln poraz. Vsa nemirna je pogledala na uro, ki je stala na bližnjem kaminu. Bilo je dve po polnoči. V modrem salonu je zagledala elegantno oblečeno senoro. Dremala je v naslonjaču. Roka ji je bila omahnila v naročje, številko modnega časopisa je držala v njej in bližnja svetilka je polno osvetljevala njeno lice. Bila je Izabela Mazacan. Pred kratkim se je bila spravila s rita jezno obrnila in rekla s svo-Currito, a je bila vsak čas pri-'jim najnedolžnejšim smehlja-pravljena, da se zopet spre, če jem: bi prilika nanesla. In ni bilo j “Glej, prijateljica! O tebi bi ugodnejše priložnosti, ko sedaj-'si pa jaz niti v sanjah ne mogla le... Delala se je, kakor bi spa- misliti kaj takega!” la, in ko se je družba bližrala, je tako preplašeno odprla oči, da so se vsi zasmejali. “Jezus, prijateljica, oprosti. Tako sama sem bila, pa sem zadremala . ..” Sala Curriti prav nič ni ugajala. Nevoljno je rekla: “Kako lepo! In sanjalo se ti je gotovo o angelih ...?” “In zakaj ne?” “Iz dveh razlogov. — Drugič, ker bi ti vobče ne hotela iti...!" “In prvič, ker bi Marija de Villasis vobče ne želela, da pridem!” “Tako je! Ker ona mene ne mara, jaz nje ne.” Mazacan je hotela nekaj odgovoriti, pa v tistem trenutku so “Nekaj sličnega — ker sanjalo , vstopili Paco Velez, Carmen se mi je o tebi...!” jTagle in Gorito Sardona. Vsi Currita se je čuvala poizve-' skesani so se obtoževali, da so dovati za sanjami prijateljice.. J se zapoznili v dvornem gleda-Ali Marija de Valdivieso je vprašala s svojo običajno nerod- lišču, da pa je bilo tam vse praz-. Precej so si mislili, da je nosijo: “Glej, glej! Kaj pa se ti je ;sanjalo?” “Nič posebnega... Da je šla k Villasisovi nocojšnji večer tudi uboga Currita.” S takim poudarkom in pomi- no , ves Madrid zbran pri Curriti, saj je vendar danes petek... Ali kmalu da so se spomnili, da je danes velik sestanek pri Mariji de Villasis, in prišli so . .. ugovarjat. Zakaj zdelo bi se jim nebdpustno, ako ob taki priliki lovanjem je izgovorila besede ne bi prišli voščit ubogi Curriti “uboga Currita”, da se je Cur- lahko noč... inis card proves you're you Na Cleveland Trust BankAmericard bo Vaša slika. To pomeni, da boste imeli neoporečno osebno izkaznico, ne glede na to, kje boste, ne glede na to, komu se boste želeli izkazati. Razen tega te izkaznice nihče drugi ne more uporabljati kot Vi. Celo, če je izgubljena ali ukradena, Vam ni treba skrbeti. Vi nikakor ne boste odgovorni za njeno neupravičeno uporabo. Niti za eno minuto. Niti za en cent. Ta karta ima tudi druge velike prednosti. Nudi Vam $1000 kredita. Daje Vam takojšnji predujem gotovine v vsakem izmed 80 Cleveland Trust uradov ter v 3,000 drugih bankah po vsej deželi. Vi jo lahko uporabljate z Vašim Cleveland Trust čekovnim računom — sedaj s presežnim privilegijem — in nimate nikoli čeka, ki se odbija. In ker je ta karta najbolj častna bančna kart? na svetu, Vam daje tudi kreditne privilegije po trgovinah kjerkoli. Nobenega kreditnega doplačila za nakupe, če plačate račun tekom 25 dni, Pridite k nam in vprašajte za Vašo brezplačno karto pri Cleveland ££ EVELANO TRUST Trust banki. AUTHORIZE© SlONATUHe , ; ,S;, , ■ « 'V" . — ';V' . I Ill;| '1 \ , :1- . V . vil'.:' liviv ■ hla : v i ':rAii\ : ; ■ . c.• •. ' • ■ 'C:;- ■: - ■■■■■ i ■ ■ ,■ : : ^ '• 7' - ' lil i iP® : ' ■ :■ ■ .. ^ .. , ' 'vA .v'V ' 1 .: ' VV'S. _