v
LJUBLJANSKI ČASNIK.
m. iz.
F petih
Svečana
i S XI.
„Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku G gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
Vratlni tlel.
8. februarja 1851 bo vc. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju VIII. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista od leta 1851 in sicer v edino-nemškem, in vsili devetih dvojnih izdanjili izdan in razposlan. Zapopade pod
Št. 28. Razpis ministerstva bogočastja in uka od 21. januarja 1851, s kterim se z po-razumljenjeni vsih ministerstev sklenjene odločbe zavolj rabe §. 66. začasne postave od 28. julija 1850 čez teoretiške deržavne spraševanja za tiste pravdoslovce, ki so postavne šolske leta v letu 1850—51 končali, naznanijo.
Št. 29. Cirkularni ukaz ministerstva vojaštva od 25. januarja 1851, po kterem se ne-ktere dvombe glede rabe začasne postave od 2. augusta 1850 razjasnijo.
Št. 30. Razpis ministra denarstva od 4. februarja 1851 s kterim se ravnanje 1. februarja pod redam 365 srečkanih moravsko-stanovskih eralialnih štirpercentnih obligacij desetivne 6. decembra 1793 naznani.
Št. 31. Razpis ministra denarstva od 4. februarja 1851 s kterim se začetik djavnosti denarničnih gosposk v ogerski kronovini naznani.
Dunaj 7. februarja 1851. Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
8. februarja 1851 je bil II. del, III. tečaj deželniga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan, ki zapopade:
Razpis kupčijskiga ministerstva od 20. grudna 1850. Premembe glede na deržavni pri-deržek in na privatne započetbe periodičniga prevaževanja oseb. — Razpis denarstviniga ministerstva od 25. decembra 1850. Opro-stenje plačilnih listov za prejemšine patental-nih invalidov od kolečnine. — Ukaz ministerstva pravosodja od 31. decembra 1850. Med ljudi spadajoče vojaške osebe, akojim je pred civilne sodnije, kakor pričam priti, ima kak oficir spremljati. — Razpis denarstviniga ministerstva od 4. januarja 1851. Ravnanje dne 2. januarja 1851 v versti 7 izsrečkanimi banko-obligacijami po 5 percentov in d. a. stanovskimi domestikalnimi okligacijami po 4 per centov. — Razpis ministerstva za kupčijstvo, obertnost in javne stavbe od 5. januarja 1851 Odločbe čez poštne ježnine za 1. polletje 1851 — Ukaz ministerstva pravosodja od 6. januarja 1851. Razlaga, de se pod stražo varnosti ki jo §. 164 reda k. pr. v misel jemlje, ima tudi vojaška policijska straža razumeti. — Razpis c. k. krajnskiga deželniga poglavarstva od 3. januarja 1851. Navod za žan-darmerijo zastran izmere, pobere in zarajtbe prejemšin za spremljevanje potnikov, vodni' kov, transportov itd. — Razpis c. k. krajn skiga deželniga poglavarstva od 21. januarja 1851. Izdaja in vidiranje licencov za cu njarje. — Razpis c. k. deželniga poglavarstva od 21. januarja 1851. Poduk za županije
zastran zaderžanja do ptujcov po vpeljavi do movinskih listov.
bivavci Krajnske dežele že zares na tako visoko stopnjo omike in razsvetljenja se povzdignili, da se jim smejo sodne opravila zoper . hudodelnike, ki so pravici tako silno nevarni, Nevraclnf tlel*	z mirno vestjo zaupati. Zakaj le, če to sto-
Dopis iz Noviga mesta. 30 januarja rite, se zamore pričakovati, da se bo ta za-1851 je bila pri c. k. deželni kakor okraj- res vstavna naredba, ta krepka podpora prave nozborni sodniji v Novemmestu javna velika svobode za zmiraj ohranila, obravnava , ki je s kratkim prenehanjem od de- Dobro previdim, da Vam je to novo opra-vetih zjutraj do pol devetih na večer terpela vilo toliko težje, ker se po starih postavah in je bila deloma zavolj devetnajst poklicanih ni očitno obravnavalo, — da morate tedaj, prič, deloma pa zavolj tega zlo zanimiva, kerUko hočete svojo dolžnost zvesto spolnovati je Margareta B. v nekterih dneh mnogo tatvin na vse skerbno paziti.
doprinesla, kar je pa skorej pri vsakem ter- v^ša dolžnost, gg. porotniki, je, dobro dovratno tajila.	prevdarjati, ali je zatoženec kriv ali ne, m
Imenovana obdolžena, blizo Ljubljane ro- vselej po svojem notranjem prepričanju razso-
jena, 26 let stara in že dvakrat zavolj tatvi-Niti« ne preiskana je bila namreč zatožena, de je V ta namen Vam bom pa vse dogodbe na od 2. junija 1850 do 4. julija 1850 devet tanko razlagal in sicer ne le tiste, ki so zo-raznih tatvin pri zapertih in nezapertih vratih Per zatoženca, ampak tudi tiste, ki ga za-vrednosti za 35 gold. 3 kr. doprinesla. govarjajo. Tudi Vam bom , če bote v kakor Zraven tega je bila tudi zatožena, de se je šni koli reči razjasnjenja potrebovali, in ga prestopka golulije vdeležila, ker si je — ko od mene želeli, vselej po svoji dolžnosti rad je bila že zaperta t- sodniškiga služabnika Ivse razjasnil, listnico zli gold. 33 kr. ko mu je iz žepa Nadalje bodete tudi razlaganje in nasveto-padla osvojila in prideržala.	vanje c. k. deržavnega pravdnika, kteri je za-
Akoravno je obstala, de je le to goljfijo in stopnik po hudodelstvu razzeljene deržave, eno samo tatvino, s tem, dejesreberno žepno kakor tudi zogovore in nasvete zatoženeovega uro ukradla, doprinesla, med tem, ko je vse j zagovornika slisali.
druge tatvine terdovratno tajila, je vendar po 1'° tein takem Vam bo mogoče, po godnem dokončanem zaslišanju prič in na to se ope- prevdarku in po natančnem pretresu vsih do-rajočih dokazih deržavno nadomestništvo spo-1 kazov> ki 80 b)Ii za ah Z0Per
znalo, de je vsih tatvin kriva in bila je v dveletno teško ječo obsojena s tem pristavkam, de ima obravnavne stroške povernuti.
Kakor po navadi se je tudi ta obravnava v slovenskem jeziku obravnala in je bila zavolj velikih in umno razjasnjenih zapletk posameznih tatvin zlo zanimiva, ki je veliko paznostj mnogih poslušavcov od konca do kraja obu-dovala.
Austrijansko cesarstvo.
Krajnska.
bili za ali zoper zatoženca povedani, kakor bodete znotraj prepričani, tako ali tako razsodili.
Naj tedaj pri Vaših sodbah vsako nagnjenje in sovraštvo na strani ostane; sama božja večno nespremenljiva pravica naj Vas razsvetljuje.
Pri Vas pa, spoštovani poslušavci, ki ste leta 1848 o vsaki priložnosti pokazali, kako zlo mir in red ljubite, se ni bati, da bi obravnavo kaj motili, toraj se vsega opominjanja zderžim."
Nato je deržavni pravdnik žlahtni gospod Kaiser najpred z prekrasnim slovenskim, po-Ljubljana. 11. dan tega mesca, so sejtem še le z nemškim tudi izverstnim govorom začele v Ljubljani očitne porotne sodbe, ka- poprijel. Slovenski nagovor seje glasil: koršne so Slovani že pred več sto leti pod »Imenitni zbor! Prečastiti gospodje u-aljem Dušanom na Serbskem imeli. Že porote! Ljubeznivi p r i j a 11 i domovine! pred devetimi zjutrej je bila sodnica z go- Cesarska beseda je resnica postala, vstava sposkimi in kmetiškimi ljudmi natlačena. Po- darovana ni več mertva čerka, ampak živo rote predsednik, gosp. vitez Kopini je za- braniše vaše svobode,; poroštvo mogočnosti, čel sejo z sledečim govoram v nemškem in svitlobe, edinosti cesarstva. Trohleno poslopje nato v slovenskem jeziku:	stariga sodništva je odstranjeno, in na opro-
„Po vstavi, ktero smo po milosti našega stenim mestu se vzdiguje nova nade-polna presvetlega cesarja prejeli, se bo danes v po- stavba z mladostno močjo, vrata sodivnice glavitnem mestu krajnske dežele, moje dra- poprej zaperte, stoje zdaj vsakimu odperte, ge domovine, perva porota, to je sodba po zagrinjalo je pretergano, terde spone so raz-priseženih možeh ali porotnikih začela.	bite, in iz temne noči skrivnosti pride na bli-
Z veseljem pozdravim ta dan, ki mi je bil šečo luč javnosti djanjesodniških organov za-odločen, Vam ta prežlahtni dar izročiti, ki voljo zadobljenja občniga zaupanja, zavoljo ima ljudstvo k ljubezni do pravice in k po- poterjenja in pokrepčanja njene nepostranosti štenemu življenju čedalje bolj spodbujati. ino pravico - ljubnosti. Peršel je dan ino z Vi gospodje porotniki, ki ste po postavi in dnevain zlato sonce enakopravnosti, katero po zaupanju svojih sobratov k tako imenitnemu I je obnebje našiga cesarstva razjasnilo in naše sodnemu opravilu poklicani in izvoljeni. — Vilserca z verlim duham hvaležnosti proti nar pa s svojimi razsodbami pokažite,da so pre-Imilostlivšimu cesarju dopolnilo, peršel je dan,
ino z dnevam dolgo željene lepi trenutek, v katerim z božjo pomočjo slovesno obhajamo začetik perve porotne seje. Zopernatorno ze-ilinjenje tožnika ino toženca v osebi sodnika je razvezano, in v imenu pravične postave se vzdiguje deržavni pravdnik kot tožnik, kot varh svete resnice in pojavnosti, zatoženca varuje pravdoznan zagovornik, in čez tožbino reč razsodujejo prisežni možje skušene poštenosti, ino nepostranski sodniki, pa ne več kakor poprej po mertvi čerki človeških postav, ampak po znotranjim živim prepričanju, iz obravnave izvirajočim, po postavi, katero je živi Bog v njene serca zapisal, po glasu svoje lastne vesti na to vižo , kakor to zamorejo in imajo nekdaj pred sodnico božjo odgovoriti. Velika je odgovornost , katero mi vsi prevzamemo nasproti obtožencu, nasproti celi der-žavijanski družbi ino nasproti naši lastni vesti, težka je naloga nam naložena, pa po sreči se bo izšla z zedinjcnimi, združenimi močmi, ino z blagoslovam vsigamogočniga Boga hrez kateriga mi nič ne zamoremo. K temu tesnimu zedinjenju ino djanskimu združenju moči jaz dans vse prijatle domovine in posebno vse gospode porotne seje povabim, katere je vesolno zaupanje k rokovanju pravice ino pravičnosti, k varstvu postave in javniga reda poklicalo, in jih v tem važnim in velikim trenutku prosim, si svojo sveto dolžnost, svoj visoki poklic, živo pred oči postavili. Dolžni smo sovražnikam reda ino postave krepko nasproti stopiti, ino krepko z taistimi ravnati, ki druge zapeljevati al od postavne poti odvračati, tako postavnost, red, mir in pokoj podkopati, ino deržavljanam vžilek prave svobode ropati derznejo.
Spoznavši svojo sveto dolžnost, svoj visoki poklic, bo tedej deržavni pravdnik celo svojo moč, nar resničniši voljo v to obernil, de se postavam popolna veljava, popolno spoštovanje poda, de se krivi obsodi in nedolžni osvobodi, de se z edinim skupnim ravnanjem doseže občni velki namen pomirjenja dežele, po-množenja narodove blagovitosti, varstva, oživ-Ijenja in vterjenja novih vstavnih naprav, naprav, katire je Njih Veličanstvo naš presvitli Cesar Svojim narodain drogovoljno dodeliti blagovolil^ de se nada domovine v resnico premenuje, de se vsaka kapljica kervi, katera v naših žilah živi, z gorečo ljubeznijo proti narmilostljivšimu Cesarju napaja, de se z blaženstvam prave svobode oživi ljudstvo, katero jaz dans pervikrat javno v dom orodni m glasu prijazno iz polniga serca pozdravim, kličaje: Bog živi ga na vse veke!"
Za tem je ogovoril zbor zatožencov zagovornik gosp. Dr. Kavčič samo v nemškem jeziku, kteri govor z daljo obravnavo bomo v drugem listu podali.
(Dalje sledi.)
* »Ljubljanski Časnik" je v 73. listu lanskiga leta na znanje dal, kako stanovitno in srečno so se 5. dan grudna 1850 nekteri žandarji v Višnji gori zoper veliko trumo razgrajavcov obnašali. Bilo jih je blizo 80 nekdanjih podložnih Pogensperške grašine, ki so kričajein gosposko zaničevaje že v pisarnici okrajne komisije žugali nad vradniki silo delati. Ko okrajna komisija po žandarmerijo pošle in ji ukaže napeljivavca prijeti. Ko je žandarme-rija eniga pervakov prijela so začeli kamnje in polena poberati in se ji v djanju zopersta-vijo. Veržejo eniga žandarjev na tla, dru-ziga tako udarijo, de je padel, pa koj spet ostal. Tako v djanju razžaljena žandarmerija prime za orožje in eniga razgrajavcov smertno rani, drugi pa urno pobegnejo.
Nedelo 9. svečana so bili tisti trije možje, namreč desetnik Jamnik in žandarma Sei-denader in Vončina 11. žandarmerijskiga polka na kongresnim tergu prav slovesno okin-
čani. K tej slovesnosti so v pričo stali en bataljon domačiga polka, knez Hohenlohe, ena divizija polka nadv. Štefan, en škadron žandarmerije 11. polka, rejenci cesarske od-gojivnice in muzika naše narodne straže. Gospod duhoven polka Hohenlohe je bral v nunski cerkvi sveto maše, pri kteri so bili gospod c. k. namestnik in poglavar grof Cho-rinsky, gospod general-major grof Deym, gospod poveljnik 11. polka žandarmerije A n-ton žlahtni Valenčič, gospod dvorni sve-tovavek grof HohenAvart, gospod predsednik deržavne sodnije od Peteneg in drugi vikši c. k. vradniki. Po dokončani sveti maši so bili poprej imenovani serčni možje posebno izklicani in gospd general-major grof Deym >oda desetniku Janin i ku sreberni križ zaslug z krono, Seidenaderju sreberno svetinjo pogumnosli perviga reda inVončinatu sreberni križ zaslug z prijaznimi besedami hvale in časti. Gospod c. k. poglavar se je tako oglasil:
Poklic žandarmerije je zlo važen in imeniten in tirja toliko previdnosti in mernosti, kolikor serčniga djanja, kadar ga je treba.
Prepričani smo, de mu bote vi zmiraj po svoji dolžnosti zadostili, to skaže djanje, zavolj kteriga ste dans bo povelji našiga svit-liga cesarja znamnja časti iz rok častitiga gospoda generala prejeli.
Nosite tedaj znamnje, s kterim ste dans okinčani bili, v spomin zvesto dopolnjene dolžnosti in zato prijete cesarske milosti in naj vas to vedno poganja dolžnostim svojiga stana tako častitno, ko do zdaj zadostiti.
Pri tej veseli priložnosti se pa tudi dolžniga čutim, Vam, častiti gospod polkovnik, za ne-utrudeno prizadevanje pod Vašim poveljem stoječiga polka žandarmerije, javni mir, red in varnost ohraniti, svojo nar gorkejšo zahvalo izreči z zagotovljenjem, de to vsak spozna".
Potem se gospod grof Devm z sledečimi besedami k vojakam oberne : Vojaki!
Izgledujte se tudi Vi na teh jakih tovarših, kteri so zavolj pogumniga ravnanja srečo za-dobili, zagotovljenje in spoznanje njegoviga veličanstva, našiga najmilostljivšiga cesarje si pridobiti, ktero spoznanje zadobiti, bo vedno naše naj večje prizadevanje. Glejte, kako zna naš najmilostljivši cesar vsako zaslugo plačali! Naš preljubi cesar gleda ponosno na svojo zvesto in hrabro armado, na ktero on tudi terdno zaupa. On pa tudi sme zaupati, ker naj pridejo viharji od koder si bode , oni bodo vedno na terden jez zadele , na nepremakljivo zvestobo njegovih vojakov, ki vsi z enakim navdahnutjem vskliknejo: »Naš preljubi cesar naj živi!"
In trikrat je zadonelo „živio" iz verst vojakov in obilne množice. Gospod poveljnik žandarmerije seje potem s kratjcimi besedami gospodu deželnimu poglavarju in vojaškimu poveljniku kakor tudi stotniku narodne straže, Koširju, zahvalil za čast, de so z svojo pri-čujočnostjo slovesnost pomnožili. Potem grejo dvakrat vsi vojaki memo obdarovanih, ki so stali v sredi imenovanih gospodov.
Pri tej priložnosti ne moremo zamuditi tem versticam nektere opombe pristaviti. Perva in nar imenitnejša dolžnost vsakiga posebno pa vstavniga deržavljana je ukazani vlade in od nje postavljenih vradnikov nikoli, nar manj pa z silo se zoperstaviti. Kteri bi takiga obnašanja, ne grajal, naj raje odkrito izreče, de mu nič mar ni deržave- ne vlade nekakor-kolšniga reda človeških reči. Vemo sicer, de vsim ta slovesnost dopadla ni, de so si nekteri zavolj nje jezike brusili.
Slišali smo vprašati, zakaj so tem žandar-jem svetinje podali, in eniga, ki je odgovoril
se posmehovaje: „zato ker so poštenigakmeta ustrelili". Kteri tako sodi je neumen ali pa hudovoljen. De je tisti kmet do smertiranjen, padel, smo zlo obžalovali, pa kdo bi tajil, de je revež take nesreče sam kriv. Ali ljudje menijo, de so žandarji za igro z orožjem pre-skerbljeni. Povsod se tistimu nar ojstrejši kazen žuga, ki se prederzne žandarmerii v službi silo storiti, vlada ji ni zastonj mečev v roko podala. — Ali je morebiti prav cesarske služabnike zasramovali, jih z kamnjem in poleni pobijati? — Če kdo meni, de se mu krivica stori, naj se pritoži, naša vlada je pravična zadostitev mu bo gotovo dovoljena, lastno maševanje je pa povsod, posebno pa z silo ojstro prepovodano. De potepuhi, vla-čuge, roparji in tatje žandarjev ne ljubijo, vsaki ve , de so razgrajavcam in nepokojne-žem tern v peti dobro previdimo, kako bi pa pokojin in pošten mož vzrok imel jih zaničevati ali sovražiti nam v glavo ne gre. V čast naše kronovine pa moremo reči, de le mala množica svojoglavnih ali hudovoljnih ljudi žan-darje pisano gleda, neizmerna večina prebivavcov v njih častite varhe javniga pokoja in varnosti deržavljanov hvaležno vidi in spozna.
Melcer.
Avstrijanska.
*	Pred nekterimi dnevi so se štirje na Dunaju stanuvajoči Slaveni k ministru pravosodja podali, namreč gospodje : dr. Kolar, K. Ku-zmany, dr. Lihard in J. Zaborsky, de so se mu poklonili in mu srečo vošili k nastopu visoke službe. Gospod minister jih je prav prijazno sprejel. Poslanci so potem prosili, de bi gospod minister svoje pazljivo oko na Sla-vene obračal in kolikor mogoče se načela enakopravnosti pri novih sodniških napravah na Ogerskem deržal. Gospod minister jih je v tej reči prav razveselil.
Horvaška.
Tudi na Horvaškem se je že goveja kuga prikazala.
*	„Agram. Ztg." piše sledeče 5. febr. Kako zlo se prederznost zločinov od dne do dne širi in razprostirja, in kako potrebna je naprava žandarmerije za varnost blaga in življenja tudi v naši kronovini, sledeča prigodba očevidno kaže. Dne 30. pret. mesca okoli poldneva pride gosp. Veseli, poveljnik 7. krila pri žandarmih v Požegi po opravilih v Orlo-vec, kjer je v kerčmo zategnil, de bi svoje konje nasitil. Ko v hišo stopi, mu pride ra-zupili poglavar roparski Vazo Draganič, ki ga vsak sme umoriti, naprot. V desni han-džar derže ga praša: „šta radiš ti ovde?" Poveljnik, ki je sablo na vozu pustil, skoči hitro skozi odperte vrata nazaj, si opaše sablo, in ko je hotel zopet v stanico iti, mu omenjeni Vazo duri zapre, dvigne svoj han-džar in reče: „Sad si u mojoj ruki." Poveljnik, ki je potem tudi za sablo prijel, veli roparju, orožje stran djati, kar pride poveljnikov služabnik z dvema nabitima samokresama v sobo. Draganič ga zagleda, blahutne skozi kuhinjo na dvorišče, in ker poveljnik ta hip ni hotel za vjim streliti, ker se je bal, de bi zraven v stranski izbi kteriga domačih zadel ne bil, teče čez dvorišče na cesto za njim, streli in ga zadene na pleča, kar pa roparja ni zaderževalo vteči v bližnjo goro.
Poveljnik Veseli se poda nemudoma v Po-žeg,od kodar je na več kraje ljudi poslal za tolovajskim glavarjem, de bi ga vjeli. Žan-darmski stražnik Miinster, poveljnik ene čete, ki so ga lovit šli, zve v Velikim selu, de ima Draganič vPozreki gorsko stanovanje, in gre nevtegama tjekaj, in s pomočjo Mojzinoviča, notarja tistiga kraja in sodniku Milanoviča vjame ropnika ter ga oklene. Zraven pa še pozve, de je blizo tam v Merzovlasi drugi
ropar, po imenu Miksim Bojanu;. Hitro se tedaj tje poda, in srečno tudi tega v lastni hiši vjame in zveže.
V Draganičevi hiši je dobil 2 nabite puši, 3 nabile samokrese in I handžar; v Bojani-eevi pa i nabito pušo, 1 nabit samokres in 2 velika noža.
Drugi dan so pa še pomagača tih roparjev Jovo Ivukiča v Orlovcu žandarmi vjeli.
Daluiacia.
*	Hasan aga in Melimed aga sta prišla 6. februarja v Zader in gresta v Terst, de bosta, kakor pravijo, zaklade Ali pašata v Carigrad spravila.
Češka.
Od 26. januarja do 2. februarja sta v Pragi le dva za kolero zbolela. Vsih skupej je bilo 5 bolnih , trije so se ozdravili, dva sta umerla.
Tuje dežele. Bosna.
*	„Ošserv. dalm." naznani 29. jan. sledeče: Novice iz Bosne in Hercegovine naznanijo
od 16. januarja, de se ljudje zoper Ali pašata Stolčcviča vedno bolj pritožijo; rse na to kaže, de bo moral on in njegova sinova deželo zapustiti, in de se bo Hercegovina, kakor je bilo že pred letam 1832 spet z Bosno združena. Ostra zima in težko premikanje armade v tej gorati deželi se zdi, de Omer pašata primorata do prihodnje spomladi z vojsko čakati. On hoče tudi razvitja dogodb v Kraj ni, kjer še ni red vstanovljen,'počakati. Ako bi se proti Mostaru napotil, bi moral en oddelk svojih vojakov v Krajni pustiti.
Na mestu muselima Hadsi Jakub bega, kteriga so iz Bihača spodili, pride Mustafa Ef-fendi, Kehaja noviga deželniga poglavarja Hairedin pašata kakor kaimakan ali namestnik deželniga poglavarja. Tudi v Travniku, Ba-njaluki, Tusli in Novi pazarju se bodo kajma-kani postavili, pa ne v deželi rojeni. Vsak bo čez 10 okrogov zapovedoval.
Poglavarji okrogov se imenujejo mudiri. Na tako vižo se imajo, vendar le sčasama nove vredbe vpeljati. Prenaredbe v denarstvenih zadevah se bodo komaj z mescam marcam začele vpeljavati. Deželni vodja denarstva, Def-terdar Effendi, je pred nekterimi dnevi umeri in njegov naslednik še ni v Bosno prišel.
Col imata zdaj Mustafa paša, Babic in Fazli Šerifovič v najemu. Pervi je zdaj v Sarajevem med obdolženimi, ki so z bosniškimi pun-tarji v zavezi bili, zapert in njegove posestva so mu bile vzete. Konec mesca februarja poteče čas mitnine in pravijo, de je vlada potem ne bo več v najem dala.
Oba imenovana pašata sta tudi sainoprodajo kave za letno plačo od 1050 inošenj (mošnja ima 500 piastrov) v najem vzela. Omer paša je prebivavcam v Krajni kakor govore, obljubil, de bo ta samoprodaja nehala, de bole v Krajno prišel, kar se je že mesca septembra pretekliga leta zgodilo, in samoprodaja še vendar ni nehala. Tudi se prodaja duhan kakor kava v samoprodaji.
Z novimi napravami se bodo tudi redne pošte napravile. 1. od Sarajeviga skoz Travnik, Tuzlo in Zvornik do serbske meje in k temu je serbska vlada predlog storila; 2. od Travnika skoz Lepce v Brod; 3. od Travnika v Banjaluko in Krajno do Bihača.
Govori se tudi od silne potrebe, namreč od poprave cest, pa to bo gotovo še dolgo ne-spolnjeno ostalo. Ceste so v tako slabem stanju, de je Omer paša poslednjič, ko je prišel v Krajno in Posavino komej zamogel s svojimi topovi naprej. Ljudje so še dovolj zdravi. Dvomilo se je, če je med vojaki, ki so pri-
šli z Hairedin pašatam v Sarajevo, čez 500 bolnih; to je res, de so vojaki na morju mnogo terpeli, pa v bolnišnici v Travniku je le 200 bolnih. Zdravnikov je zlo premalo.
Nar novejši novice pravijo, de so se vojaki Omer pašata z vstajniki blizo Borzia udarili. Kako se je boj končal, še ni popolnamaznano, povsod se pa govori, de so bili vstajniki zmagani in de so en top zgubili in de je bil eden njih vodjev ujet.
Nemška.
V Monakovem se že vse pripravlja za po-klicanje deželniga zbora.
Z začetkam mesca marca se bo vsa nepotrebna poruska vojska razpustila.
Turška.
Dembinski se bo po ponovljenem tirjanju angleškiga in francoskiga poslanca iz Kiuta-hije v Pariz podal.
Francoska.
Napoleon tirja, de bi mu narodni zbor 1,800,000 fr. dovolil dati, več narodnih po-slancov mu hoče 1,200,000 fr. dovoliti; teh bi pa Napoleon ne hotel vzeti. Toraj bo po kraljestvu nabiro vpeljal in brez dvombe bo denar skupej opravil.
Ljubljanski novicar.
** C. k. davkino vodstvo je naznanje dalo, de na dvoje raztergani bankovčki po 6 in 10 kraje, veljajo le in se zamorejo spečati do konca prihodnjiga mesca sušca; po te dobi se ne bojo pri nobeni kasi več jemali; naj se tedaj popred v nove zamenjajo.
* Mestnjani Ljubljanski in volivci mestniga odbora podpisujejo prošnjo do presvitliga cesarja , da naj bi izvoljeniga župana Ljubljan-skiga mesta poterditi blagovolili, ker brez župana nima ne magistrat ne mestno svetovav-stvo glavarja, in veliko opravil zastaja.
Pastirski list Ijnbljanskiga knezo-škofa.
Anton Alojzi
po božjim usmiljenji in po milosti svetiga apostolskiga sedeža knezo-škof v Ljubljani.
Vsi častitljivi duhovšini in vsim ljubljenim vernim Ljubljanske škofije zveličanje in skegen v Gospodu !
Prav močno me je v serce veselilo viditi in slišati, s koliko gorečnostjo so se verni moje škofije sveto leto, ki so ga sveti Oče papež Pij IX. drideset dni dovolili, in ki je ravno minilo, k svojimu dušnimu pridu obračali, ter so z veliko pobožnostjo cerkve obiskovali, in s spokornim duham k spovednicam hiteli, de bi se po čisti, ponižni spovedi in s terdnim sklepam svoje življenje poboljšati, težke butare, ki je na njih vesti ležala, znebili, in se v miru spet k Bogu vernili, od kteriga so se bili po grehu ločili. O žlahtni, predragi sad svetiga leta , ki napolnuje moje serce z neizrekljivim veseljem, z neznano tolažbo! O de bi nihče zmed nas tega svetiga sadu nikdar ne zgubil, ampak ga vedno ohranil in množil, de nam bo poslednjič srečne vrata v nebesa odperl!
Ta neugasljiva želja mojiga serca me žene tudi zdej, ker se spet dragi čas, čas štirde-setdanskiga posta perbližuje, pastirske besede k vam govoriti; tode zavoljo kratkiga časa med tem , ko sini papeževo dovoljenje prejel, in med uniin, ki sini ga za sveto leto odločil, mi ni tega mogoče: zdej pa si ne moreni nikakor odreči, k vam govoriti, ker gremo spet času gnade, dnevam zveličanja naproti, ob kterim sleherni katoliški kristjan, če tudi no-
beden čas od Boga in svoje dolžnosti ne odstopi, vender le z veči resnobo ko sicer vse gre, in se sosebno s tem peča, kar mu v zveličanje služi. Torej vsim vernim svoje škofije ob začetku svetiga postniga časa glasno na serce govorim, rekoč: „Terdno se deržite vere „naše svete rimsko-katoliške cerkve. Brez „vere ni mogoče Bogu dopasti, ker nihče ne „more pravičen biti pred Bogam brez vere. »Pravični pa", govori apostelj, „iz vere živi".
Človek potrebuje v večnih rečeh gotoviga poroka, kteri ga zamore popolnama zagotoviti, de je v posestvu čiste, nepopačene in gotove resnice. Človeku je že prerojeno, de po gotovi, čisti resnici hrepeni, in te želje po gotovi resnici, sosebno kar njega, njegov cilj in konec zadeva, ne more nikoli popolnama v sebi zatreti, vedno se v njem resnobne in imenitne vprašanja zbujajo , vprašanja, namreč: Kdo in kaj sim ? od kod sim peršel ? kaj bo z menoj ? Bo li s tem življenjem vsiga konec, ali nastopi za njem še drugo življenje, in kaj mene tamkej čaka? Kdo mu bo na vse te imenitne in potrebne vprašanja z vso gotovostjo odgovoriti zamogel ? Bo li sam sebi prav odgovoril, ali bo morebiti od druzih gotovo resnico zvedil? Vsak človek je zmotam podveržen, če sam iz sebe govori. Le poglejte na take ljudi, ki od večnih reči sami iz sebe govore ! Desiravno kažejo veliko modrost, visoko učenost, nam vender Ie ne morejo dati clo nobeniga poroštva, de je njih govorjenje od večnih, božjih reči gotova resnica. Nihče se nanje zanesti ne more; zakaj ljudje so, zmotam podverženi ljudje, ki eden druzimu naravnost nasproti govore inuče; kar si eden po svoji plitvi pameti zmisli in uči, mu že drugi popolnama overže. Ali je tedaj per tacih ljudeh gotovost najti, gotovost v božjih večnih rečeh? Nikakor ne. Kako žalostno bi bilo po tem takim za človeka, ko bi v svojih nar viših in nar imenitnejših zadevah, ki v večnost segajo, Ic samo samiga, zuiotljiviga človeka za učenika imel! Gotovo, čisto resnico: od kod je človek in kteri je njegov namen tukaj na zemlji in tamkaj v večnosti , le samo Bog po veri povedati in učiti zamore, ker le samo on ne more goljfati in ne ogoljfan biti, on, večna resnica, se ne more nikdar zmotiti. Torej je molil David k Bogu rekoč: „0 Gospod! ti razsvetljuješ moje sve-„ti!o (mojo pamet): moj Bog, razsvitli mojo „temo! Ti si studenc življenja, in v tvoji svit-„lobi ugledamo luč" (ako nas ti razsvetliš, spoznamo resnico). Kako bi moglo tudi dru-gači biti ? Bog je našiga življenja cilj in konec , naša nar viši dobrota, ki ga moremo ljubiti i k vsiga svojiga serca in iz vse svoje moči; kako bi ne bil po tem takim človek v vsih rečeh le samo na njega zavernjen ? Ako bi človek brez Boga kaj dobriga storiti zamogel, bi le zadosti občutil v sebi potrebo, ponjemhre-peniti? bi se le z vso željo svojiga serca k Bogu zatekel, in le njega deržal ? Nikakor ne. Človek se mora zavolj svojiga zveličanja v vsih rečeh Boga okleniti, toraj morale samo per njem resnice izkati, in njegova žeja ali želja po resnici v nar imenitnejših rečeh, ki njegovo večno srečo zadevajo, zamore le samo po studencu božjiga razodenja ugašena biti.
(Dalje sledi.)
Št. 1690.
Oznanilo.
Po 40 kazenskiga reda od it. januarja 1850 bo 18. t. m. zjutraj ob desetih v sejni sobi deželne sodnije srečkanje porotnike dopolniti za pervo 10. marca pričeto porotno sodbo.
Kar se s tem sploh naznani.
Novomesto 11. februarja 1851.
C. k. predsednik deželne sodnije: Scheuchenstuel.
Bran in pogin Japodov.
Spisal Jan. T..d..a.
2. Hoja v Metulo.
Stoji, stoji tam hom kupec Pa jezer tri jelenov žlahtnih gori, Jelenov žlahtnih Japodov'ga roda, Sred njih stoji na bledi skali vodja, Ki moder um so dali mu bogovi, Ki dale leta so mu brado sivo.
„Moževi prosti krepkih sere, Ki tilnikov ne vdajate v verige! Ko otec Ilir dal je sinku sela In ključe mu od varov je izročil, Mu dal je tudi ključe od Metula Ter mu besede modre te govoril:
Te bogi blagodarijo , Preseli v mesta daljne se, odstrane, In brusi kopje si ob bregu Jadre. Se bogi pa zarotijo s sovragi, Popusti mesta daljne in odstrane In voli zid Metula si za branilo.
In sinek sluša umen svet, In sinek Japod voli mesta daljne, Iu voli zid Metula po besedi. Ob bregu morja si orožje ostri,
V	Metulu terdnim pa se vragu brani,
V	Metulu srečnim pa se vraga vbrani.
Podedovamo vnuki svet, On rešil slavnim otcem je lastino, In bode rešil jo pokornim vnukam. Tu doli stopajmo v Metulo davno, Tam urimo jeklene kopja v boju, Tam grejimo junaške serca v boju!
Posluša vojska govor tak, In stopa brez prenehe po besedah Tje doli skoz gojzdove do Metula. Na desni se vali ji divja reka, Pa sterma gora ne dopusti sile, Zastonj napenja se Rimljanov groza.
Je imela gora čemih skal, Od jutra do večera je metanje, In tri sto pade tisti dan Rimljanov.
Beseda na »pretres slovenskih pesnikov."
Na „pretres slovenskih pesnikov", ki ga je Ljubljanski časnik konec vlanskiga leta prinesel, se je nekdo že v Novicah oglasil; naj nam bo dopušeno tudi tukej malo besedo izreči. Pesnike in sploh pisatelje pretresati in med seboj križim primerjati, je pač sitno in nehvaležno delo; nekdo mu je odločil med pesniškimi merami hromaste Jambe (Choliam-be). Nam se zdi, de bi si bil pretresa-vec besedo v Prešernovim »orglarji" v vodilo vzeti smel, kjer svari Rog orglarčka: Komur pevski duh sini vdihnil, Z njim sim dal mu pesmi svoje; Drugih ne, le te naj poje, Dokler, de bo v grobu vtihnil.
Kakor slavčik ne da se drugač podučiti, in vsak tičik nar raji svoje gone, tako je po svoje tudi s pesništvam; Prešerin je povsod le Prešerin, Koseski je Koseski, in Vodnik, naj se tudi na germadi sožge, le pride tič Fenis na dan. Vender tudi pretresavec vsak po svoje sodi,in nočemo svojih misel nikomur vsiliti. Ene pa naj vonder ne zamolčimo, ker se nam zdi, de resnica v tistim pretresu, kar Vodnika in še druge tiče, ni lahko prav zadeta. Stoji namreč ondi dvakrat povzeto, de Vodnik se v pesništvu zato ni višje vzdignil, ker je bil duhovnik in miniščik. De se duhovnik in miniščik ne bo v tistih pesmih lahko povzdignil, v kakoršnih se je Prešerin, to lahko veljati damo; de bi pa v drugačnih pesmih po svoje višje leteti ne mogel, ker je duhovsko in miniško oblačilo malo okorno se nam zdi, de ni resnica. Saj Vodnika to ni zaderževalo, ko je pelVeršaca in Iliri jo oživljeno, še tudi ne, ko se je lotil Anakreonto-vih pesem, v kterih Vinodaj in celo pobič Ljubezin mesto imata. Po drugim Se nam zdi,
de ne nese pesnika samo predmet njegoviga petja visoko, ampak perutc, ktere so mu od stvarnice dane; drugač ne ako velja Šilerjeva pesem od pesništva, kakor je nekteri razlagajo, ta namreč:
Deklica iz ptuje.
V dolinci pri pastircih vbozili Prikaže leta vsaciga
O pervim glasu tičic množili Se lepa, čudna deklica.
Se ni v dolinci tej rodila, Od kod je, znano ni bilo;
Se berž je sledba nje zgubila, Ko vzame deklica slovo.
Jo viditi se vse zavzame, Nad njo visociga kej je;
Vse serčno se čutiti jame, Kjer deklica približa se.
In rožic in sadov je imela, Ki drugi kraj jih je rodil,
Je druzga sonca luč jih grela, Dolj srečin svet jih je zoril.
In vsak'mu dar je podelila Od rožic in pa od sadu;
Mladenič, starčik sta vernila Obdarovana se domu.
Je vse prijazno sprejemala; Se bliža mili z miljeno;
Nar boljši dar je njima dala, Zmed vsih nar lepši rožico.
Poslednji slavik bi po takim dal razumeti, kakor de bi bile „pesmi ljubezni" same na sebi nar višji leteti pripravne; tega pa pretresavec sam prav ne verjame, saj ne vemo, kako de bi bil druziga pesnika zavoljo visokih misel hvaliti mogel, kteri nosi tudi duhovsko suknjo, ni sicer po obleki pa je po duhu ves miniščik, in tiste pesmi ljubezni silno čerti. Po naše zdi se nam, de bi nar višji predmet pesništva izrečen bil, ko bi se poslednji stavik Šilerjeve pesmi nekako prestvaril, na primero: Je vse prijazno sprejemala;
Ko vidi svet Rogu altar, Je vneta vzdignila se, dala Nar lepši cvet, nar boljši dar. Saj je Koseski „visoko pesem" imenoval, ko si je predmet taciga obsežka v prepevanje izbral. In tudi Dante, nič manj imeniti rojak tistiga slovitiga Petrarka, kteriga si je Prešerin, ako se je na kteriga obračal, v zgled vzel, je svoje dni nekakošno tako sodil. Naj sledi tukej v konec naše male besede začetik njegove kancone v hvalo Marije Device: Serca nečimernost, duha zmotnjave So znale misel napačno nagniti, Pogosto govoriti
Od tega, kar molčim, zakrijem raji. Zdaj hočem praviti od ljubezni prave, Od zgleda, v kteriga blišečim sviti Tam mora zamakniti Se vsak zveličan duh v nebeškim raji, Kjer čuti se nar slaji V zavetji svetim vsaka blaga duša, Ko to ljubezin skuša, Ki pelje jo na zveličansko mesto. In jez pustim zdaj misel na nezveslo Ljubezin tega sveta, Časti za sladko ime je duša vneta, In od Device presvete Marije Povem naj zdaj; nji pesem naj se izlije.*}
Podlipski.
*) Der Choliambe ist einVers fiir Kunstrichter, A. W. Schlegel.
*) Folli pensieri e vanita di core
Hanno sommosta la mia folle mente, A ragionar sovente
Di quel chio taccio c per vergogna celo.
Or i'vo 'dirc d'un verace amorc
Di quelIo specchio splendido, lucente ,
Nel qual guarda e pon mente
Ogni beato spirito del cielo;
Sotto il cui santo velo
Ogn'anima beata, che vi mira,
Sente che amor la gira
Al loco della sua salva?,ione.
Ed io lasciando quella opinione
Del vano amor del mondo
A rivecenza del nome giocondo
Della beata Vergine Mana
Čredo parlar; ma quesfo diro pria.
Rodoljubi.
Igra v treh djanjih iz českiga. (Dalje.)
Enajsti nastop.
Mozes. — Dragotin. —Franc. Poprejšni.
Mozes. (še zunaj po judovsko.) Jez vama povem, ne bodeta tako poredna, to ni lepo.
Drag. Jez vas sem ne pustim, dokler mi kaj ne obljubite.
Fr. Nič obljubiti, dati mora, in pa koj.
Moz. Kako zaderžanje je to, poštene ljudi na poti zaderževati. Pustita me (odpre hitro vrata in se vriva v kamro. Dragotin in Franc ga deržita na vsaki strani za suknjo in on ju za saboj vleče.)
Miki. Kaj vraga je to?
Beri. Kaj je to! (se smeja in reče.) Fanta, koj ga pustita! — Kaj nam prinesete Mozes ?
Moz. Vaša fanta sta kakor nalašč, pridna, tako vesela, tako prebrisane glave, pa poredna, tako poredna, strašno poredna!
Fr. Oče, Miha jc že vpregel.
Drag. Matevžek ni hotel domu iti, jez pa sim skočil na voz, in sim mu ušel, on je pa mogel za mano peš capati.
Rerl. Prav si storil. Pojdi Franc, daj Mihu in Matevžku vsacemu kaj na pot; (mu da denarjev) naj si vzameta ovsa in sena za nekoliko dni, in koj naj gresta.
Fr. (odide.)
Moz. (pregleduje med tem svojo suknjo.)
Miki. Kaj seje vam naredilo, gospod Mozes?
Moz. Nu, kaj se je naredilo? Jez, pošten človek tu sem pridem in ta dva fanta gospoda Berluzga sta me zagrabila, ulekla in ulekla sta me in me nista hotla sem pustiti. Za Boga, to sini bil v strahu, da mi bosta suknjo raz-tergala.
Beri. Kako pa je, ali ste že upregli, gospod Mozes?
Moz. Za božjo voljo, gospod Berluzga, kako pa to morete od mene tirjati ? eno kolo imam pri kovaču in kobila mi pa šepa.
Miki. Včeraj ji še nič ni bilo.
Moz. Nu, nu, včeraj, pa danes! včeraj ni danes, in danes ni včeraj. Jez vam povem, gospodje, da vse rad storim, al tega ne morem! vi bi me za božjo voljo na beraško palico pripravili.
Beri. Tako slabo ne stoji z vami.
Moz. Ne stoji, ne stoji, za božjo voljo, kjer nič. ni, vojska ne vzame. Poslušajte gospod Berluzga, zavolj tega sim k vam prišel, ali to storiti morate, storite to tako, kakor da bi ne bil dolžen voza pozlati, jez vam jutro steklenico žganja pošljem, sladkiga kakor med in čistega kakor sonce.
Beri. Že prav, že prav. Ker imam vas rad, že to storim, vi pa spet, ker imate mene radi, pošlite voz in konja, kakor da bi morali.
Moz. Pravim, gospod Berluzga, steklenico žganja in dve — nu vidite, da bi ne rekli.—
Beri. Žganje znate vedno sem pošiljati,pa v mesto morate. Glejte, da uprežete.
Moz. Nu, pustite si vonder dopovedati!
Miki. Kaj pomaga čenčati? Pojdite, da drugi vozovi ne čakajo.
Moz. Nu, nu, za božjo voljo, vi imate serce kakor kamen.
Beri. Mozes, ste že zajterkovali?
Moz. Nu, kaj to pomaga. Sim že.
Beri. Naši vojaki tudi hočejo jesti in jedil ne morajo saboj nositi. Z eno besedo, gospod Mozes, sram vas bodi, naj bogatejši v naši vasi, in nič nočete storiti.
Moz. Naj bogatejši?Za božjo voljo komaj da se preživim, in sramovati? sramovati? zakaj bi se sramoval? jez ne delam nič hudega.
Miki. Pa kaj dobrega morate storiti.
Moz. Jez bi" rad kaj dobrega storil, pa zlomljen voz in šepasta kobila — le preudarite.
(Dalje sledi.)
Ces. kralj, loterija.
Naslednje številke so vzdignjene bile: V Terstu 12. Svečana:
90. 45. 65. 5.
Prihodno srečkanje bo v Terslu 22. Svečana in 8. Sušca.
Odgovorni vrednik: Dragotin Melcer. — Založnik in tiskar Jožef Blaznih.