V spomin Vinku Poljancu Čisto narahlo, pa tako žalostno in v srce segajoče je 25. avgusta zajokal farni zvonček škocjanske cerkve, da bi vsemu ljudstvu ob Dravi povedal, da je to tisti žalostni dan, ko so grude žlahtne škocjanske zemlje zgrmele v črno jamo, da za večno zagrnejo velikega voditelja slovenskega naroda ob Dravi, župnika Vinkota Poljanca. Osmo leto že sanjaš pod grudo, za katero si toliko trpel, toliko žrtvoval, osem let že gledaš iz večnosti svoje ljudstvo in Ugotavljaš: Umreti nočejo! Vojske so divjale preko tebe, narod je umiral, pa iz krvi je rastlo novo življenje. Gledal si vse to, z nami, trpel in na novo umiral. Nervozno so tvoji prsti brškali po papirjih in Zemljevidih, stokrat in več si jo prehodil v duhu, od zapada proti vzhodu si jo božal — kot otroka, gledal to strmo pečevje Ua jugu in bil žalosten, da od tod ne more Priti sonce, pretil si mrzlim vetrovom s severa. Kot ljube otročiče si jemal v roke 2ilo in Rož, se smejal celovškim poljanam lu meril Gosposvetsko ravan, se grel v soneu «vinških planin in se kopal v isoj-Uiških jezerih, vsako podjunsko vas si stokrat obiskal in na teh poteh si jokal s pesnikom : »Glej — rodna zemlja, naša draga prst! O, kraj bo z vami, vi mejniki štirje, Celovec, Maribor, Gorica, Trst?...« Skrit globoko pod zemljo si poslušal, kako so divjali s severa vsak dan krutejši Riharji, podirali pod seboj vse: bičano ljudstvo in slovenske domove, da še borovcem v Peci in v Obirju niso prizanašali, ?eš: Proč, izdajalci; O, trpel si v teh dneh 10 molil s pesnikom: »Tam je pokopana naša stara slava; tam so nam domove težke trne pokrile, tam so tuje pesmi naše preglasile .. .« Gledal si, kako je bil vsakdanji kruh ^ega ljudstva trpljenje, gledal, kako za bv?j° dediščino mešetarijo tujci, kako ludko se je izpolnila beseda zapisana v tarem testamentu: »Moja deležina je pri-a ha tujce in moja hiša na zunanje« — Pa vem, Vinko, če bi danes stopil iz črne Jame med nas, bi nam oznanil drugo blago-est; kako se bo Judova hiša sešla z Izraelovo v kraju, ki je bil dan našim oče-u Poznam te, s mehom, z vriskom na v^tih bi povedal to resnico, saj ko ni nihče be^al v vstajenje si veroval ti. če je vse zai^ sj sam prejerriai udarce in še umi-že^C .?ovoril: »četudi bi bila moja zemlja ko udarjena, še bridkeje mučena ka- kj'k klati božja na sliki v cerkvi Pod-V ® ra> kateri je žebelj v glavo zabit, bo UD .Ha svojega mučeništva, ljubila bo, Oo-, verovala, da bo tudi ona kedaj ,J°vehcana.« s^.a^° Premišljujem, ob tvojem grobu trni ’ °k _ katerem se visoko vzpenjajo Vs+o-Ve ro^e kot proseče roke, ki prosijo kajenja, življenja ... zaoli>rd? •)e Prav’ da se sedaj, ko je zopet je r ^ .Cez. Koroško domača beseda, ki jo dota^ni Vinko tako ljubil, z drobno besedo Spojv,;nemo njegovega življenja, njemu v še]e n-am pa v vzP°dbudo in pouk. Da, Polin J5-'1'’ ko bomo tudi mi postali možje Šobru ?eveSa kova, šele tedaj bomo spo-Dui kovarji naših dni. Se ^ena štajerske je sin. 26. marca 1876. Wo n pri sv- Urbanu pri Ptuju. Nje-kleškn aCr?st;. tako loP0 opisuje Ksaver »Poljančevem Cenčku«. Že na tem Ptujskem polju se je mladi Cenček napil ljubezni do rodne grude, ko je hodil z očetom po polju in kot mladi dečko oral in rahljal ta polja.- Ljubezen do naroda ga je gnala, da ne bo samo s svojimi rokami vabil vsakdanji kruh iz zemlje, ampak da je šel v šole, da bo lahko kot slovenski izobraženec narodu luč, svetilnik in voditelj. In postal je to. Z lahkoto je opravil ptujsko nižjo in celjsko višjo gimnazijo, kjer je tudi maturiral. Nato je vstopil v celovško semenišče, kamor je veliki sin Štajerske prinesel s seboj vso svojo živahnost, razgibanost, veselo pesem in resno besedo, tako da je res bil neko malo središče vsega bogoslovja. V Celovcu je bil tudi posvečen za duhovnika. Prvo službeno mesto je bilo pri Sv. Jurju na Vinogradih, severno od Celovca. Pa ne dolgo, saj je kmalu moral iti v pomoč bolnemu župniku Ledvinku v Škocjan v Podjuni. V bolehnem župniku je našel modrega vodnika in svetovalca za življenje. Že kot kaplan je začel najresnejše posegati v razne probleme tedanjih dni, predvsem socijalno-poPtičr« t-jer je ved"') iskal le korist svojega ljudstva. Dve leti je bil kaplan, nato je bil imenovan za župnega upravitelja pri SKr. Juriju na Vinogradih, kjer je postal župnik in vneto delal na tem mestu pet let. Ne samo kot vzornega duhovnika in vnetega pridigarja, ampak ljudje so ga vzljubili tudi kot modrega gospodarstvenika, saj je slehernemu rad z nasvetom pomagal, ko je hotel to ali ono izboljšati. Največ izven dušnopastir-skega dela pa je posvetil prosveti, zavedajoč se, da bo narod silni naval vzdržal le tedaj, če bo duhovno dovolj močan. Z lepimi življenskimi izkušnjami je bil na veliko veselje vseh Škocjancev prestavljen za župnika v Škocjan. Tu se začne njegova moška doba življenja, doba narodnega voditelja in učitelja, doba 30 letnega trpljenja in žrtvovanja. Zaradi svojega prosvetnega dela in narodne zavednosti se je moral tudi on uvrstiti v ono veliko procesijo preganjanih in zatiranih, ki so nosili križ slovenstva na Kalvarijo. Tudi v času, ko je vse zbežalo, po plebiscitu, ni zbežal, ampak vztrajal in zbiral ostanke slovenstva. Ustanovil je politično društvo ter kot prvi slovenski koroški narodni poslanec reševal sedem let potapljajočo se ladjo slovenstva. Nikdar ni popustil od svojih zahtev na deželnih zborih, njegovi govori na teh zborih so bili od vseh občudovani. Postal je voditelj svojega naroda in kot tak človek, ki ni bil všeč nacizmu naklonjenim ljudem. Ko je 1927. odložil poslansko mesto, je prevzel prav tako ali pa za notranji slovenski politični razvoj še važnejše mesto, postal je namreč predsednik Slovenske prosvetne zveze in svetnik Kmečke zbornice. Nihče ne more prešteti vseh njegovih potov in vseh govorov, ki jih je v tej službi imel po vsej, Koroški. Vsaka vas je poznala šaljivega škocjanskega gospoda, od Pliberka pa do Šmohorja v Žili, od Sel pod Košuto pa do Djekš. Njegovi kleni prosvetni, gospodarski ali kulturni govori so tisti, ki še danes marsikateremu koroškemu Slovencu obujajo narodno zavest in voljo do slovenske samobitnosti. Njegova beseda je bila izklesana in lepa, sedaj nežna pa spet udarna, ko je šlo za verska ali narodna načela, zdaj je nastopil kot razumen gospodarstvenik, pa spet kot prevdaren vodja naroda. Še čez mejo je pogledal s svojimi fanti, ko jih je peljal na veliko pevsko turnejo v Slovenijo. Še danes doni ta pesem tam za Karavankami, gaj pozneje je Korošci niso več zapeli. Pa ni bil veliki pokojnik znan samo kot politični in prosvetni delavec, ampak prav tako je slovel kot praktični dušni pastir. Vedel je dobro, da je začetek propada človeške družbe družina, zato je vso svojo skrb posvetil vzgoji dobrih krščanskih družin in krščanske mladine. Vsako družino v fari je poznal do dna, poznal njene dobro in slabe strani in ji vedno stal ob strani, škocjanski mladini je bil skrben oče, čeprav je bila včasih trda njegova beseda, čeprav je kakšen navihanec tudi občutil njegovo veliko roko. Toda to delo se je splačalo: Poljančeva mladina je versko in narodnostno vzdržala. Njegove velike ljubezni so bili deležni predvsem študentje in siromaki. Daleč je slovelo gostoljubno škocjansko župnišče in sam je dejal: »Prav žalosten bi bil, če bi vedel, da se je kdaj ubogi in potrebni izognil moje hiše.« Sicer si je dostikrat dovolil šalo, da je potujoče študente peljal najprej na polje, da so pokazali, kaj znajo in ali vedo, kako trdo je služiti z rokami vsakdanji kruh, nato jih je pa seveda bogato pogostil. Razumljivo je, da si je vsled te svoje delavnosti in splošne priljubljenosti nakopal pri nemčurjih veliko sovražnikov, ki so tako po duhu kot tudi po drugih svojih sposobnostih daleč zaostajali za genialnim Vinko Poljanec Poljancem. Najbolj pa je bil Poljanec nacistom trn v peti zato, ker jim je pri izi-vedbi njihovih načrtov odločno kljuboval in ni nehal braniti pravic svojega nsroda tako dolgo, da je v boju podlegel. 13. marca 1938 so ga nacisti aretirali in zaprli v ječo, kjer mu tudi niso mogli vzeti njegove ljubezni do naroda. Nobenega drugega greha mu niso mogli očitati kot to, da je ljubil svoj narod, zato so ga obmetali z najrazličnejšimi lažmi. Ker je bil nedolžen, so ga pač morali izpustiti, vendar so poskrbeli, da tudi svoboden ne bo živel. V ječi so ga zastrupili in nesrečnež je moral na posledicah zastrupljanja, ki je bilo zdravniško ugotovljeno, v strahotnih mukah dne 25. avgusta umreti. Kljub temu, da je Poljanec moral umreti čisto nedolžen, je svojim rabljem že v ječi, ko je že gledal smrti v obraz ,prav vse odpustil. O tem dovolj jasno pričajo njegovi zadnji zapiski iz ječe, ki jih je napisal na svojo obtožnico: »Iskreno ljubim svojo očetnjavo, a ne sovražim nobenega drugega naroda.« »Zahvalim božjo previdnot za vse, kar mi je naklonila.« »Ni lepšega, kakor če človek pokleka tudi v nesreči pred Boga, ki skrbi za vse. V nesreči poklekne marsikdo in priznava, da je Bog. Zdrave, krepke duše se Boga spomnijo tudi v sreči.« »Za veseljem pride križ, dež za soncem.« »Bog nam pošilja nezgode, da nas čisti, srbi, da zraste novo življenje.« S takimi mislimi se je poslavljal župnik Poljanec od sveta in od tako ljubljene Koroške zemlje. Že je vihtel nacizem bič čez Podjunsko ravan, ko so ga v Škocjanu pokopali, vendar se je zbrala okrog mrtvega voditelja vsa Koroška, iz Žile in Roža in Gospe Svete so prihiteli, mrtve njegove roke so še enkrat blagoslovile, njegovo čredo, duh mrtvega gospoda župnika pa je vstal iz groba in šel čez vso Koroško, da bo vzdržala in ostala živa in Poljančev duh jo bo krepil vse dni. Umrl je gospod župnik Vinko Poljanec, padla je prva žrtev nacizma med Koroškimi duhovniki, dal je življenje, da bi drugi živeli. Ob tvojem grobu, mrtvi naš voditelj, ti prisegamo, da bomo hodili po tvojih potih, se borili za tvoja načela, dokler ne bo zmagal tvoj duh med vsemi brati Slovenci. jg. Sodbe in ugibanja o miroini konierenci ČE BI SE LAHKO GOVORILO KAKOR SE HOČE Če bi v Parizu zbrani doktorji bili v stanju govoriti tako svobodno in naravno, kakor jim oeividno leži na srcu, tedaj si lahko predstavljamo ,da bi se razgovori o sedanjem svetovnem položaju razvijali sledeče: Najprej bi gospod Byrnes vstal in se obrnil z besedo na Molotova: »Tekom vojne smo uslišali potrebe gotovih vojaških razvojev in pomagali Evropi. Skoraj se bojimo, da smo vas preveč podpirali. Kako naj bi bili svojčas vedeli, kako nameravate postopati v vašem zasedbenem pasu in ali imate v bodočnosti namen, da razširite sovjetsko revolucijo tudi na ozemlja, ki so pod vašo oblastjo? Mi smo prej v splošnih izrazih in govorih govorili o iztrebljenju fašizma in ustvaritvi demokracije. Toda kakor je pokazala izkušnja, sva oba zelo različnih misli o enih in istih ciljih. Danes vas opazujemo, kako vi v zasedbenih pasovih, ki jih upravljate, vzorno navajate sovjetski sistem reda. Oprostite, če se bojimo, da boste v kratkem ali pa pozneje smatrali za dobro, paradiž vaših upravnih področijh- razširiti tudi na naša zasedbena ozemlja. V tem tiči razkol in vzrok zakaj si ne moremo obojestransko zaupati in ne pridemo do nobenega po-voljnega soglasja. Ne bodite zatorej presenečeni, če se trudimo dobiti nazaj ozemlje, ki ste ga nekdaj predčasno odrezali.« Nato bi se gospod Molotov dvignil in pojasnil svoje stališče: »Popolnoma jasno mi je, da vaša pretehtavanja ne dosegajo naše časti, kam še naše prednosti. Imam jasen vtis, da nameravate prelomiti pogodbo ,ki ste jo sklenili z nami za časa našega bratstva v orožju. Pri sedanji konferenci podajate nedvoumen videz sabotiranja sklepov, ki smo jih skupno sklenili. Najbolj pa me preseneča ugotovitev, da se pečate še v drugem letu miru s sestavljanjem atomskih bomb. Lahko si predstavljam, da nimate namena vašo skrivnost deliti z nami. Toda neprecenljive vrednosti bi bilo, če bi v interesu mednarodne razorožitve in ohranitve miru napravili ta korak. Vendar ne pričakujem takšne široko-grudnosti. Toda zakaj še vedno nadaljujete s proizvajanjem tega nevarnega orožja? Proti komu hočete uporabljati vaše atomske bombe? Ne smete biti začudeni, če vaše početje vzbuja v meni sum. Zdi se mi, da bi moralo biti vse človeštvo posvarjeno pred vašim temnim početjem.« Toda na žalost si doktorji v Luksemburški palači ne upajo, da bi svojemu bolniku postavili, pošteno diagnozo. Po sejnih dvoranah odmevajo še nadalje besede in prazni pogovori. Kje pa ostaja mir? (»The Economist«) MOTNJE PRI KONFERENCI Iz »velikih štirih« jih je nastalo 21. S povečanjem števila soudeležencev, so se povečale tudi težave. Toda vsakdo se je odkritosrčno veselil, da bo pri sestavljanju miru, ki se tiče vseh dežel, sodelovalo toliko narodov. Razgovori so bili živahni, pri plenarni seji je prišlo do sladko-kislih in ne vedno prijetnih načinov pogovora. Konferenčno nebo — pa naj bo tudi mirovna konferenca — ni zavarovano proti nevihti in trdi se, da se pojavijo nasprotja bolj pri konferencah, kakor pa na bojnih poljih. Pravzaprav pa ne izhaja neugodje iz razgovorov in pogajanj temveč iz atmosfere nezaupanja, ki vlada po vsej stari Luksemburški palači. Človek ima vtis, da so glavni soudeleženci prišli semkaj s trdnim mnenjem, da njihovi sosedje samo hlinijo odkritosrčnost. Nobena dobra stvar ne more doseči napredka, če se jo že vnaprej omalovažuje. Razgovori vodijo le k razvoju nasprotij. Nekaj jasnosti in zaupanja, ki navdaja mednarodno delavsko centralo, bi bilo prodrlo tudi v mirovno konferenco, če bi Orgnizacija združenih narodov sodelovala. (»Force Ouvriere«) O MIRU MED ZMAGOVALCI Ko se je pred tremi tedni zbrala pariška konferenca je že bilo vidno, da ne bodo iskali pravega miru,, ki je bilj cilj te konference, med zmagovalci in premaganci, temveč med zmagovalci samimi. Že po prvih dneh je prišlo do izraza, da tiči ves spor v prvi vrsti med zahodnimi silami in Rusijo. V trenutku, ko je> gospod Jan Ma-saryk s porogljivim začudenjem sklepal roke, ko se je po izjavi premagane vazalne države Madžarske tudi Češkoslovaška znašla med državami krivkami, v istem trenutku ,ko so bili Grki vsi iz sebe radi hladnokrvne zahteve Bolgarije po zahodni Traciji, in ko je tudi sam ameriški zunanji minister izčrpal svoje potrpljenje, ko je zaslišal trditev, da smatrajo Združene države za kapitalistične ljudožerce, pred katerimi lahko reši male narode samo Sovjetska zveza, tedaj je nenadoma postalo jasno, v katerem taboru kdo stoji. S tem je postal edini pametni cilj sedanje konference preprečiti spor med vzhodom in zahodom. Gotovo je tragično, da niso tega glavnega cilja konference spoznali že* dolgo prej. MIROVNA POGODBA Z VAZALNIMI DRŽAVAMI Noben napad ne sme ostati nekaznovan. Dežele, ki so bile povezane s hitlerjansko Nemčijo so soodgovorne za njeno napadalno politko. Vseeno je, ker so te dežele podpirale svobodoljubne narode pri njihovem boju proti hitlerjanski Nemčiji in se obvezale demokratično preusmeriti svoj ustroj, pričakovati, da jim ne bo treba povrniti vse škode, ki so jo povzročile. Razen tega se ne sme izvajati nobenega pritiska na gospodarsko življenje teh narodov. Problem, kakor je bil postavljen v izjavah krimske konference o osvobojenih ozemljih, obstoja predvsem v tem, da se odstrani v vazalnih državah hitlerjanske Nemčije vse sledove fašizma. Ni samo slučajno, da gotovi inozemski tiskovni zastopniki, ki izražajo stališče nazadnjaških krogov, omalovažujejo otvoritev konference. Naravno bi bilo netočno, če bi smatrali, da ta mirovna konferenca pri svojem delu ne bi trčila na težkoče. Takoj od prvega dne smo mogli pri delih konference srečati predznake teh težkoč. Zadošča, če spomnimo na posredovanje avstralskega odposlanca, da se doseže revizija sklepov sveta zunanjih ministrov. To so vse znaki za to, da sile, ki so postavljale delovanju zunanjih ministrov ovire in katerih vpliv se je izrazil na tako usode-polen način, in sicer s strani iste države pri pretresu španskega vprašanja v Varnostnem svetu, nadaljujejo s svojim delovanjem. (»Pravda«), SEDEMNAJST PROTI ŠTIRIM Male zemlje so navedle borbo za pravico zborovanja. Ali se ne motijo, če zahtevajo enakopravnost ? Mnogi so ogorčeni pri misli, da štirje glasovi — oni »velikih štirih« — lahko postavijo oviro 17 glasovom malih zemelj. Svojevrstna demokracija!!! Ali od kedaj je’ demokracija zgrajena na vsoti neenakih vrednosti? A s katero pravico naj bi imel pri mednarodnem glasovanju glas Abesinije isto tehtnost kakor glas Velike Britanije? V tem smislu je enakopravnost nesmisleno pojmovana. Ne more se postaviti dvem ali trem velesilam protiutež s tem, da seštejemo vsoto glasov 10. malih narodov. Razen tega obstoja še čisto praktičen prigovor, ki nima nobenega opravka z logiko. Če bi 12 ali 15, celo 17 narodov štirim velesilam vsled tega zakona nepravilne večine postavilo Evropi mirovne pogoje, katere štirje »Veliki« ne bi mogli sprejeti, kaj bi se potem zgodilo? Bi li prevzela Holandska ali Nova Zelandija ali celo Avstralija nalogo, da stavi premaganim pogoje, medtem ko bi držali »Veliki« roki v žepu? Brez soglasja med »Velikimi« mir ni možen. Ali pomeni to, da bi štirje »Veliki« s svoje strani imeli pravico, da vsilijo 17. manj pomembnim državam svojo voljo? To bi bila nevarna uporaba tako okretnega pravila mednarodne demokracije. Molotov ne ljubi opozicije. Ali dopustil je eno najosnovnejših pravil demokracije: popolno svobodo mnenja. Če »Veliki štirje«' ne razumejo, da se mora računati s tem mednarodnim mnenjem, ki se trenutno izražajo v Luxemburski palači, potem jim bo morda uspelo, da naložijo državam mir, ki ga pa te ne bodo sprejele. (»La Tribune des Nations«.) 21 soudeležencev konference in dve stranki Po mnenju večine delegatov 21-tih narodov, postajajo odnošaji med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo, o katerih se je pričakovalo, da bodo, če že ne boljši, vsaj neizpremenjeni, od dne do dne slabši. Na žalost smo prisiljeni izreči to ugotovitev prav sedaj, ko je konferenca končala tretji teden svojega dela. Treba je računati s prevratom v ameri-ško-sovjetskih odnošajih ob priliki vsake seje v Luksemburški palači. Morda ni tako pomembno, da sta bili obe delegaciji v nesoglasju skoraj pri vsakem vprašanju, pomembno pa je, da je v vsakem slučaju neskladnosti sovjetski govornik najostreje grajal Združene države, kakor tudi njene sklepe in jo dolžil upiranja. Združenim državam so očitali, da hočejo predati Evropo gospodarski sužnosti, podpirati fašistične elemente in miselnost, vleči korist iz trpečih množic in sedanjo stisko, ki vlada po vsem svetu .izrabiti za svoje koristi. VZROKI IN NASPROTJA Če premislimo vse skupaj, bi lahko rekli sledeče: Združene države, ki so bogate, stremijo za tem, da bi obubožano Evropo docela izčrpale. Za opazovalca ni lahko ugotoviti, kaj se v resnici skriva za kampanjo Molotova, oziroma kakšni vzroki so ga privedli do njegovih šahovskih potez ali kakšno korist si obeta od njih. O tem je več pojasnitev in te so deloma prav obsežne, zaradi česar je konferenca dosedaj nameravano delo odlagala in se že ob začetku zapletla v ozračje napetosti in sovražnosti. Prva misel, ki se javlja pri takšnih opazovanjih je, strah Sovjetske zveze, da večina soudeleženih držav ne more soglašati z njihovimi sklepi in da verjetno zastopa stališče Združenih držav, Velike Britanije in Francije. Pričakovati je, da bodo anti-amerikanski napadi, v kolikor se često in predvsem nasilno ponavljajo, pridobili Sovjetom končno vendarle nekaj glasov. Druga možna pojasnitev je ta, da smatra Kremi sedanjo konferenco za krasno priložnost za diplomatsko propagando svoje antiamerikanske oziroma pro-ruske miselnosti. Zanimivo je, da Rusija še nikdar ni podvzela takšnih naporov, da bi jasno pokazala svoje stališče, kakor ravno ob priliki pariške mirovne konference. Tretja pojasnitev pa bi bilo dejstvo, da morda Molotov sam veruje v pravilnost svojih besed. V tem slučaju so seveda iz-gledi konference vse prej kakor rožnati. (»New'Vork Herald Tribune«)' POSREČEN MANEVER Sovjetska Rusija je znala pritegniti majhne dežele Evrope in tudi druga ozemlja v svoje gospodovalno področje, da ne morejo velike demokracije stalno obdržati svojega vpliva na majhne države. Rusi so tribuno konference uporabili zato, da so združili vse govore zahodnih sil o svobodi in demokratičnih svetovnih nazorih za napad proti vzhodu. Kot odgovor na to je Kremi svojo lastno oblastveno politiko razvil po vseh pravilih umetnosti, in jo skušal uveljaviti kakor na primer v zadevi Italije in Sredozemlja. Tako je gospod Byrnes prisiljen, da se zavzame za svojo domovino. Ameriki ni potrebno, da bi se sramovala svojih motivov ali obujala kes nad njimi. Združene države v resnici niso vodile te vojne z namenom, da bo nacističnemu gospodstvu sledil sovjetski totalitarizem; to je dejstvo, katerega se ne sme zamolčati. SVOBODA IN DISCIPLINA Dobra uporaba svobode, zahteva mora-lično čednost in jasnost, ki nista splošna lastnina. Po drugi strani pa se razvija moderno gospodarstvo h kolektivnim formulam in k disciplini. Lahko je spoznati, da je največ ji problem politične in gospodarske organizacije v tem, privesti v soglasje spoštovanje svobode in spoštovanje te discipline. Vemo iz gotovih izkustev, kam zadeva takšna’ doktrina. Če bi razpravljali o tem, bi se ne mogli izogniti sumu, da obujamo ponovno fašistično ideologijo. Nekega dne se bo treba potruditi vsem onim, ki bi odkrito izrekli takšen ugovor, da za nas organizacijski komiteji še nikakor ne predstavljajo poklicnih organizacij. Resnica je, da sedanji konformizem ne dovoljuje, da bi se karkoli vmešavalo med totalitarno državo in posameznikom, ki služi svoji ideologiji in tega tudi nikdar dovolili ne bomo. (»L’Epoque«) KONEC MIROVNE KONFERENCE ŠE NI VIDEN Če kdo pogleda nazaj na prva dva tedna konferenčnega dela, ne more občutiti prevelikih nad ali zadovoljstva o dosedaj doseženih sklepih, kajti skoraj cela dva tedna so potrebovali, da so sestavili poslovni red in izvolili predsednika. Kaj je pravzaprav na stvari? Morda je želja Rusije, posluževati se tudi pri mirovni konferenci »veto« pravice, ki jo poseduje pri Združenih narodih. Rusija le predobro ve, da bi pri strogem glasovanju njen lastni glas, kakor tudi glas Bele Rusije in Ukrajine, vključno glas treh vazalnih držav Poljske, Jugoslavije in Češkosloi vaške ne zadoščal, da bi zmagala nad večino. Tako se je zdelo Molotovu najboljše, da zahteva pri vseh glasovanjih večino dveh tretjin.' Dosedaj smo že prevečkrat opazovali težave, ki so se pojavile napram soglasju štirih zunanjih ministrov, pa naj so zborovali v Londonu, Moskvi ali Parizu. Tudi smo cela dva tedna opazovali, kako se v Luksemburški palači prepira 21 narodov za goli poslovni red. Nihče nam zatorej ne more šteti v zlo, če smo mnenja, da bodo trajala vsa nadaljna pogajanja še zelo dolgo. Treba je precej poguma, če se hoče d)ro6ne novice Sovjetska zveza očita partnerjem konference, da so prelomili pogodbo o predlogih poslovnega delovanja. Boji se, da bi istotako mogle biti prelomljene tudi druge slične pogodbe. * Ameriško zun. ministrstvo je izjavilo, da nič ne ve o kakšnih pogajanjih, ki bi se sedaj vodila v Lizboni, po katerih naj bi prejele Združene države postojanke na Portugalskem in baje obe deželi sklenili vojaško zvezo. * Britansko zunanje ministrstvo izjavlja, da britanska vlada v Atenah še ni podvzela nobenih korakov, da bi ljudsko glasovanje preložili na poznejši čas. * - V poteku narodne očiščevalne akcije je madžarski predsednik Tildy odklonil prošnjo za pomilostitev prejšnjega madžarskega predsednika sveta Sz±ojay-a, finančnega ministra Remenyi Sehnellerja in industrijskega ministra Szasza. Ministra Ratz in Kunder sta bila pomiloščena. * Češkoslovaška je zmanjšala svoje zahteve napram Madžarski in zahteva pred mirovno konferenco sprejem odloka, po katerem bi izgnala madžarske manjšine iz Češkoslovaške. * V Pirosu (Grčija) so aretirali 400 oseb v zvezi z umorom dveh nacijonalistov. Sodišči v Florini in Cozani sta izrekli dve novi smrtni obsodbi. * Španija se pripravlja na to, da bo zmanjšala vrednost pezete v razmerju z angleškim funtom, ter s tem privabila tujce in si na ta način pridobila inozemskih deviz, katere zelo potrebuje. Novi tečaj pezete bo znašal 80 za pfund; sedanji .tečaj je pa 44. »u 'p Egiptovska delegacija je soglasno odklonila zadnje britanske protipredloge v zvezi z revizijo egiptovsko-britanske pogodbe. * Japonskega cesarja Pou Yi-a so vprašali o gospodarskem položaju Mandžukua med časom njegovega vladanja. Iz njegovih izjav je razvidno, da so Japonci kolikor mogoče izrabili gospodarske možnosti Mandžukua za svoje koristi. * Ob oznanitvi glasovanja, ki bi zaključilo pogodbo o Chapultepecu, so se v Argenti-niji vršila protestna zborovanja. Nemiri so bili. še dolgo po seji. Okrog petdeset ljudi je bilo aretiranih. * V okolici Ptuja, so organi narodne milice odkrili tajno radiopostajo. Preiskavo v zvezi s to postajo so prevzeli organi državne varnosti. * Pretekli teden se je pred vojaškim sodiščem v Ljubljani pričel proces proti bivšemu jug. generalu Rupniku, gen. RÖ-senei-ju, dr. Hacinu, dr. Kreku, dr. Rožmanu in Milku Vizjaku. Imenovani so obtoženi narodnega izdajstva in drugih zločinov. Razprava je javna in jo prenašaja po radiu. pri sedanji zmešnjavi ter delitvi interesov in mnenj priti še pred koncem leta k ugodni rešitvi nemškega problema. (»Daily Mail«) PODALJŠANJE KONFERENCE . ZMOTA Ne more se z molčanjem preiti nagiba gotovih krogov, umetno podaljševati pogajanja pri konferenci. Ta nagib se je pokazal posebno pri proučevanju vprašanja, ali naj se Albanijo povabi h konferenci ali ne. Po dvodnevnem proučevanju je sovjetska delegacija predlagala, da se pogovori ustavijo in da preidejo k glasovanju. Poslanci Velika Britanije in Avstralije pa so hoteli nadaljevanje pogovorov in zavlačevati na vsak način podpis sklepov. Francoski časopisi omenjajo krilatico, da bo sredi septembra konferenca prekinila svoje seje, da bodo delegati obiskali glavno zborovanje Združenih narodov, ki bo 23. septembra, v .New Yorku. Čisto jasno je, da se bo v slučaju daljšega trajanj^ konference, pojavilo vprašanje, preložiti zborovanje UNO do konca leta ,da bi se delo konference nemoteno vršilo dalje. Ta enostavna in logična rešitev pa menda ne ugaja tistim, ki nameravajo že sedaj za' vlačevati pariško konferenco, da bi lahko za hrbtom te konference pričeli z noV° igro. Zmote, ki so se dogajale v prvih dveh tednih delovanja pariške konference, in neizrečeni podvigi, ki so se odigravali za kulisami, so priscslili konferenci udarec in bi lahko brez dvoma imeli posledice za bodočnost. (»Pravda«) Beg z dežele Že več desetletij se pojavljajo v časopisju, po zborovanjih pa tudi v javnih znanstvenih razpravah in publikacijah glasovi o begu kmečke mladine z dežele v mesta in industrijske kraje. O tem nadvse perečem vprašanju je bilo že mnogo napisanega in izgovorjenega. To pa zlasti zaradi tega, ker je stvar silnega pomena ne samo za narode in države, marveč za človeštvo sploh. Prevelik odtok mladine s kmetov v mesta je namreč pojav, ki je spravil nekatere narode že v prav resne škripce. Kadar govorimo o tem problemu, mislimo zlasti na Francoze, ki imajo prazne cele vasi in so skoraj dobesedno izumrle cele pokrajine na deželi, ker kmečka mladina v Franciji ni hotela več ostati pri zemlji. Toda tega pojava ne najdemo samo v Franciji, temveč dandanes skoro povsod po svetu, le da tako kritičen ni še nikjer kot je na Francoskem. Odtok mladine s kmetov v mesto je do neke meje gotovo čisto pravilen. Stik človeka z zemljo, delo na nji, prehrana, življenjski način bivanja na kmetih, dragocena dediščina iz tradicije (izročila), odvisnost od naravnih sil, ki jih uravnava Bog in iz tega izvirajoča globoka vernost, Vse to in še kaj ohranja v podeželskem človeku telesno in duhovno zdravje, močno zasidranost in navezanost na zemljo in iz tega izvirajoči življenjski optimizem ter odpornost. Vsega tega mestnemu človeku nedosta-ja. Stalen odmik od zemlje in njenih sil ter postopno vtapljanje v civilizacijske pridobitve modernega mesta postane tudi za človeka, ki je prišel s kmetov, polagoma kvarno. V prvem rodu se kvarne posledice po navadi še ne pokažejo v večjem obsegu; drugi rod jih že očituje, tretji pa navadno že vtone v njih. Treba je spet novega dotoka z dežele, da se propadanje mestnega življa zakrije in zajezi. Ta proces je v tem obsegu naraven in ga ni mogoče predrugačiti. Dokler gre v resnici samo za to naravno obnovo mestnega prebivalstva, o kakem »begu« z dežele niti govoriti ne moremo. Zdrava kmečka in podeželska obrtniška družina zaznamuje tako velik prirastek na otrokih, da vsi nikakor ne morejo ostati niti doma, niti na deželi. Na domu ostane redno samo eden; včasih se tu in tam primeri, da ostane s sinom ali s hčerjo še kak brat ali sestra, ki igra vlogo »strica« ali »tete«. Toda takšni primeri zajamejo večjidel le takega člana družine, ki mu je življenjski načrt spodletel, ali pa se čuti preslabotnega, da bi se podal od domače hiše v tuji svet. Vsi ostali otroci morajo iz kmečke hiše »s trebuhom za kruhom«. Nekateri se izučijo kakega rokodelstva in ostanejo potem kot vaški obrtniki blizu doma. Redki pošljejo premožnejše hiše v mestne šole, predvsem v latinske, da bi po dovršenem šolanju postali »gospodje«, t. j. duhovniki. Drugi pa morajo tako ali tako najti pot v tuji svet. Zelo zanimivo in sociološko poučno je poglavje, ki govori o usodi teh mladih ljudi. Njihova usoda je namreč zelo pestra. Včasih zelo žalostna, posebno ona mladih neizkušenih deklic, ki jih pokvarjeno mestno življenje pogoltne, da se več ne morejo znajti. Mnog in premnog pretresljiv roman se je odigral s takimi dekleti; a njih tužna usoda gre večjidel na rovaš neurejenih socialnih razmer, ko se za tako ubožico v mestu nihče pod božjim soncem ne briga. Dokler ima dekle še redne stike z domom, se navadno ne zgubi. Kakor hitro so pa vezi z domačijo pretrgane, postane zanjo nevarnost velika. Zaradi pomanjklive izobrazbe, ki jo mladi človek prinese z dežele v mesto, mora navadno tu prijeti za najnižja dela. Tako najdemo mlade ljudi s kmetov kot najnižje delavce v tovarnah in obratih, kot hlapce in dekle; pozneje se s pridnostjo povzpnejo do sobaric, kuharic, strežnikov, vratarjev itd. Kljub tako nizkemu začetku se marsikateri kmečki fant in dekle prikopljeta do samostojnih položajev. Saj’ so taki ljudje v svoji naravni pameti in veliki energij izredno iznajdljivi in vztrajni. So pa med prišleci z dežele tudi taki, ki se s preprosto ljudskošolsko izobrazbo dvignejo na socialni lestvici zelo visoko. Vsi ti ljudje z dežele so prišli v mesta nekako »normalno«. Pri njih ne moremo govoriti o »begu z dežele«. In dokler se odtok podeželske mladine v mesta giblje v takih »naravnih« mejah, je stvar v redu, zlasi še, če se družba zaveda svoje odgovornosti zanje in jim v raznih društvih, zavodih in ustanovah nudi nekaj opore in pomoči, vsaj tako dolgo, dokler se sami ne znajdejo in varno vsidrajo. Pravi beg z dežele, kakor ga pod to besedo razumemo, se pa prične takrat, kadar zapuščajo redno kmečko grudo mladi ljudje, ki jih zemlja nujno potrebuje in jim nudi dovolj kru-h a. Kadar odtok podeželske mladine v mesto doseže tako velik obseg, da začne na kmetih primanjkovati delovnih moči in ostaja zemlja slabo obdelana ali pa celo neobdelana, takrat beg z dežele zadobi nevaren obseg. In proti tovrstnemu zapuščanju rocme grude moramo iskati zdravilnega leka, da se zaustavi. Če bi se to ne posrečilo, preti narodu neizbežno gospodarsko nazadovanje in počasno pro-pandanje. Zakaj zemlja je tista, ki nam nudi vseh vrst surovin za obrt, industrijo in trgovino. Kadar začne primanjkovati delovnih moči,' ki bi naravne zaklade zemlje in njenih sil dvigale in jih dobavljale drugim panogam gospodarstva, se mora pričeti latentna (stalna) gospodarska kriza. Njene posledice zadenejo vse ostalo življenje: socialno, kulturno in politično, tesneje povezano, kakor so povezani udje Saj je vse to med seboj po naravi naj-pri telesu. Ko ti zboli en ud, napade celo telo mrzlica in ga pretresa tako dolgo, doklei’ se tisti ud ne pozdravi. Podobno je v življenju družbe: če ohromi ena panoga javnega produktivnega dela, začne vso družbo pretresati kriza. Pretiran, neopravičljiv odtok kmečke mladine v mesto pa ne ograža le gospodarskega življenja. Tudi telesno in duševno zdravje in odpornost naroda začne polagoma nazadovati. Čim bolj se izpraz-njuje bogati rezervoar zdravih in utrjenih sil na podeželju, tem večja postaja nevarnost, , da se v ljudski skupnosti začne fizično in duševno propadanje. O tem nas uči zgodovina dovolj nazorno s primerom starih Rimljanov. Ko je ljudstvo rimskega imperija zgubilo zvezo z zemljo in ji pokazalo hrbet,’ se je začel propad, ki je povzročil razsul prej tako mogočnega naroda in države. Beg z dežele v tej obliki in obsegu pomeni usodno nevarnost, ki ji je treba pogumno pogledati v oči in se ji postaviti s pametnim in učinkovitim orožjem v bran. Pri izbiri borbenih sredstev je pa osnovne važnosti ,da vprašanje bega z dežele poznamo, in objektivno (stvarno) ocenjujemo njega vzroke od vseh strani. Pri obravnavi tega vprašanja se vse prerada poraja nekaka pesniška sentimentalnost in solzavost, ki stvari samo škoduje. Problem pa zahteva, da ga obravnavamo stvarno in znanstveno resno. Kakor je resen sam na sebi, tako naj bodo resna in brez pretirane čustvene primesi tudi razmotrivanja o njem. kš. Kako dolgo bodo živeli ljudje? Ko beremo zgodbe o očakih stare zaveze, nehote obstrmimo nad tem, kako dolgo je bilo njihovo življenje. Marsikdo zavida Matuzalenju njegovo starost in si misli, kaj vse bi mogel na svetu storiti, če bi četrtino njegove žiVljenske dobe mogel živeti na, zemlji. Toda dosedaj se nobenemu človeku ni posrečilo, da bi si mogel poljubno podaljšati življenje preko običajne mere človeške starosti. Sveto pismo stare zaveze pravi, da je doba človekovih let 70, če pa je močan in oblastnik 80; kar je več, pa je bolezen in nadloga. In res kakor daleč lahko z zgodovinsko natančnostjo zasledujemo poročila o življenski dobi posameznih ljudi, se o resničnosti tega izreka kaj lahko prepričamo. Prej ko večjo življenjsko starost bomo našli manjšo. Bili so časi ko so ljudje na splošno prej umirali, da v splošnem niso dosegali niti sedanje povprečne dobe človeške starosti. Današnjo povprečno življenjsko dobo ljudi računajo nekako od 40—45 let. Močni, zdravi in naravno živeči ljudje dosegajo 70 let še vedno. Celo 80 let stari ljudje hišo zelo redki. Do 90 pa jih že zelo malo pride. Ce ima kdo 100 let, kot stari puščav-niki, potem je to že senzacija za ves svet. Kajti take izjeme so danes še bolj redke kot nekdaj. Sicer so pred vojno časopisi poročali o nekem Turku, ki naj bi imel 150 let, nič koliko žena in otrok, toda mož se menda ni spominjal, kdaj se je rodil in tako je stvar bila precej dvomljiva. Vendar pa stremljenje in želje ljudi, da bi mogli dolgo živeti in biti pri tem še čili, je menda stara kot svet. O tem nam pričajo pravljice in bajke in nazadnje tudi »mlin V kraljestvu lutk Spisal h. Bazilit (Ponatis dovoljen samo s pristankom pisca) 15. Samokolnico pripelje na pot ter prinese oslo. „Oslo pa kar spravi! Moja kosa reže vedno dobro; nikdar se ne skrha", se zasmeje čarovnikova poslanka in pomoli Jurčku smrtno orodje. „Tem bolje!" vzklikne fant. „Zdaj pa glej, Zlotvorova služabnica, kako znam kositi!" Jurček zamahne nekajkrat po’ travi, da lete zelene bilke na vse strani, nato pa se naglo Zasuče in: resk! Dekla Smrt se zvrne med votlim krilom po tleh, a njena koščena stopala odlete v velikem loku na sredo vrta. Jurček jih je odkosil. Mama se prestrašena umakne v hišico, sinko pa vrže; odkošene kosti v samokolni-CP, nato pa stlači vanjo še suho Smrt. „Kaj si storil, pobalin! .. . Ah, ah! . . . Moje stare kosti !Moje uboge noge!" kriči bela starka. Jurček se ne meni za njeno kričanje. "Zdaj menda vsaj vidiš, kako znam kositi", se ji roga, potem pa odpelje samokol-nico proti trgu. „Brrr ... cviu, cviu, cviu . . . brrr . , , " ro-P°če in cvili samokolnica ter poje žalostin-Smrti, ki octskakuje v njej, da ji šklepe-C6)o kosti. Jurček hiti, kolikor le more. Ljudje dero skupaj... „Jurček je premagal čarovnikovo deklo ^t", sporočajo drug drugemu. Tako zve ^eselo novico kmalu vse prebivalstvo lut-°vnega kraljestva. Rešitelj pelje samokolnico dalje. V gozd pricvili k palčku Skoku, ki ga začudeno gleda skozi okence svoje hišice, nato pa se obrne naravnost proti rovu, katerega je skopal bradati možiček v goro črne rude. Palček, ki nemudoma ugane, kaj hoče Jurček, priteče s svetilko, fant pa zapelje svojo žrtev prav do konca rova, kjer strese razmajane kosti . .. „Zdaj te naj pa gospodar le išče. Ha, ha, ha!" Zatem migne palčku, naj odpelje samokolnico, sam pa stopa za njim in izpodmika sproti lesene opornike, da se rov med glasnim hruščem zasipa tik za njegovim hrbtom. „Bum, bum, bum . .. Bum . . ." pade naposled poslednji steber. Jurček obstane s palčkom na gozdni jasi v polni dnevni svetlobi in se globoko oddahne. „Pa sva jo, kaj? A tvoj rov je tudi šel", reče Jurček palčku, brisaje si pot s čela. „Nič ne de! Bom pa drugega izkopal. Samo da je en nasprotnik manj!" odgovori možiček in si prižge pipico. „Boj zlu!" „Boj!" vzklikne Jurček in se zamisli. Gotovo ga čaka še težavno delo . . . Uboga princeska Čarovnik je tistikrat zastonj pričakoval svojo deklo in požiral sline namesto Jurčkove pečenke. Smrti ni in ni hotelo biti od nikoder. Poslal je pozvedovat vraga, ki pa sta se vrnila, ne da bi jo našla. Naposled je odšel še sam na pot in prejezdil na zmaju vse kraljestvo — enako zaman. Za služabnico je izginila vsaka sled ... Zlotvor je preklinjal, da se, je grad s pečino vred tresel ter so strele švigale z neba in grozile pokončati prebivalstvo lutkovnega kraljestva* zakaj predobro je bil uver- jen, da je izguba pokorne dekle Jurčkovo maslo. , Da se mu le more vse, česar se loti, tako ponesrečiti! „Presneti fant! Navsezadnje me res še premaga", sikne skozi zobe ter zarohni, da odmeva po sobami: „Nikdar! Zmago moram slaviti jaz!" Najrajši bi poslal nad lutkovno kraljestvo zmaja, da vse pobije in uniči. — A kaj potem ,ako tudi njega premami onegavi Jurček, ki mu moreta pomagati še močni velikan Teleban in večja četa grajskih vojakov? Prav nobenega brambovca bi nato več ne imel. „Ah, moja čarovna palica! Z njo bi imel lahek posel. Tako pa se morem zanašati le še na varstvo silnega zmaja in obeh peklenščkov." — Zopet sedi čarovnik pri oknu svojega gradu in gleda sovražno na lutkovno kraljestvo. 2e dolgo premišljuje, kako naj zadene najobčutneje sivolasega kralja:. Njegovo srce bi rad napolnil s trpljenjem, rad bi ga tako upognil, da bi sam prosil njega, čarovnika, milosti in miru. Rad bi ga videl pred seboj ponižanega do tal. Ze zgolj ob samih takih mfslih uživa stari grešnik peklensko veselje. „Le kaj naj mu storim?" premišljuje, podpira brado, in mrši obrvi. Toda kar nič pametnega se mu noče poroditi v glavi. „Hm! Hm! ..." Tačas zamenjajo na stolpu kraljevega gradu stražo, kar opozori Zlotvora nase. Gleda proti dvorcu in dvigne pest.. A glej! Roka mu obstane v višini glave, njegove oči pa se zamaknejo v okno. Težke zavese so se namreč razgrnile in v okenskem okviru se je prikazala kraljeva hči. za pomlajevanje ljudi.« Toda to so bile samo želje, ki na dejansko življenje niso imele vpliva. Moderni biologi pa nam danes z vso resnostjo obljubljajo da bodo življensko dobo človeka zvišali na 120, da celo na 150 let. To se sliši malo neverjetno. Toda to-: liko stvari na svetu se je zdelo že neverjetnih, pozneje pa so, se le izkazale kot mogoče in resnične. Zato ne zmajujmo kratkornalo z glavo, ampak rajši pojdimo za učenjaki v njihove delavnice in opazujmo, kako mislijo, to doseči. Že davno sta dr. Aleksis Carrel in dr. A. IT. Beling na Rockefellerjevem zavodu za medicinska raziskovanja dokazala, da je staranje kemični proces. Podaljšati človeško življenje, bi torej pomenilo,, ta proces, to kemično presnavljanje ovirati, da ne bo tako naglo napredovalo. Med različnimi poskusi, ki jih je Carrel naredil je bil eden tudi ta, da je psu vzel kri in ločil kronoplazmo od krvnih stanic. Staniče je nato »umil« in jih očiščene spet vbrizgal v pasje žile. Pri tem vbrizgu se je pes pa-mladil, dobil novo dlako, tudi življenska moč in gibčnost sta se povečali, obnašal se je kot mlad pes. Novo pomlajenje je trajalo toliko časa, dokler niso stare celice Spet nadkrilile novih, očiščenih. Novega poskusa pa na isti živali ni mogel več obnoviti. Drugo pot je ubral ameriški zdravnik Tomaž S. Gardner, ki je poskusil podaljšati življenje živali z1 brizgavanjem kvasne kisline. Vzel je nad 600 dni stare miši, kar odgovarja 60 letom človeške starosti. In posrečilo se mu je življenje miši podaljšati za 45—55 dni, to je od 8—9% življenjske dobe. Uspeh je bil večji pri samcih. Nekaj čisto posebnega pa je iznašel ruski profesor v Kijevu Aleksander A. Bogomolec. Ta je sestavil življenski eleksir z oznako AQS (anticytotoksiški serum), ki notranji odpor telesa proti staranju izredno zviša. Ta serum je dobil iz konjskega veznega tkiva in kostnega mozga. Serum ovira uničevalno delo makrofagov, to je nekih stanic-žerk, ki napadajo in uničujejo pri starih ljudeh stanično tkivo, obenem ovira ta serum tudi nesorazmerno in prenaglo rast veznega staničja. Od tega seruma pričakujejo kakor je napovedal' 'profesor Bogomolec, da bodo z njim podaljšali človeško življenje do 150 let. Toda usoda ali smola se je tudi to pot pošalila s človekom po starem izreku: Medice, cura te ipsum! Zdravnik, ozdravi najprej sam sebe! Kakor poroča moskovski radio, je namreč pred kratkim težka bolezen pobrala profesorja Bogomolca in mu pretrgala nit življenja, da niti sam sebi ni mogel podaljšati življenja. To je mrzel poliv na vroče navdušenje. Vendar pravijo, da delajo poskuse še naprej. Bodočnost bo torej pokazala, če bomo živeli 150 let ali dosegli celo častitljivega Matuzalema. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiimiiimiiiii BIROKRACIJA Uslužbenec: »Gospod šef, mislim, da bi res lahko sežgali vsa ta pisma, ki so stara že nad dvajset let!« Šef: »Prav gotovo. Ampak popre j e mi napravite od vsakega prepis.« Razčesane zlate lase, padajoče globoko čez njena ramena, krasi diadem iz rdečih rubinov. Modra svilena obleka s širokimi rokavi odeva lepotico, ki nima primere v vseh deželah pravljičnega sveta. Zlotvor se zagleda v princesko in ne odmakne oči od nje. Njegovo zlobno srce razplamti nenadoma le ena želja: Princeska mora postati moja žena! „Kralj jo bolj ljubi ko sebe. S tem ga spravim v največjo nesrečo." Ob tej satanski misli se silno razveseli. Dolgo si je belil glavo, zdaj pa se mu porodi v njej tako srečna misel .spričo katere bi kar zavrisnil od zadovoljstva. „Našel sem ključ do tvojega trpljenja, o kralj!" vzklikne in skoči pokonci. Napravi se v zeleno obleko, povezne na glavo najdaljši šiljasti klobuk, si počeše kozjo brado ter gre na najvišji stolp. Od sovraštva se mu blešče oči, ko zre na palačo, kjer stoji pri oknu še vedno prelega kraljeva hči. Vraga zatrobita s peklensko trobento, katere strašni glas zmore skorajda uglušiti vso lutkovno srenjo. Princeska se prestraši. Ko pa ugleda čarovnika, ki jo željno požira z očmi, krikne in spusti zavese . . . „In vendar moraš biti moja!" zagrozi Zlotvor in se gromko zasmeje. Glej! Tedaj pa se odpre okno kraljeve sobane. Siva glava z zlato krono se prikaže. Oči ljubečega očeta vseh se radovedno ozirajo po lutkovnem kraljestvu. „Kaj se dogaja med mojim ljudstvom? Od kod se oglašajo peklenski glasovi?" „Ha, ha, ha! Jaz sem tukaj, lutkovni kralj! Čarovnik Zlotvor želi govoriti s teboj", zakliče zlobnež. (Dalje prihodnjič). Bodočnost človeštva Mi smo tako srečni (ali nesrečni), da smo po dveh grozovitih svetovnih vojnah ostali živi in srečno prijadrali v dobo atomske bombe, v dobo razbijanja atomov, kratko v atomsko dobo. Od atomske dobe danes veliko pričakujejo, napovedujejo ji čudovito bodočnost, neznanski tehnični napredek, zlato dobo človeštva, ko bo na svetu vsega dovolj, ne da bi se bilo treba kaj posebno truditi. Z razbijanjem atomov bodo na svetu lahko naredili vse, kar si bo človeško srce poželelo. Kraj, čas, daljava, zlato, vse to bo zgubilo pomen, kajti vse to bomo premagali z atomsko energijo in svet tako uredili, da bodo vsi srečni in bodo vsi imeli vsega dovolj. To se bo pa uresničilo samo tedaj, če bo ljudi srečala pamet, če ne bodo atomske energije uporabljali za to, kako bi drug drugega uničili, če ne bodo tudi naše Zemlje, ta atom vesoljstva, razbili, in če ne bodo nas same razpršili v atome. Če . .. če... če ... Torej če..., če vsega tega strašnega ne bo, potem, nas čaka zlata atomska doba, ki bo ustvarila na svetu take stvari kot jih še ni bilo in nad katerimi bomo mi strmeli tako, kot bi danes strmel kakšen očak Izak ali Jakob, če bi ga postavili znova na svet. Predolgo in pusto bi bilo naštevati, kaj vse bodo ljudje imeli in kaj vse si bodo lahko privoščili. Naj bo dovolj, da omenimo, da bodo največ stvari imeli tisti, ki bodo imeli največ stvari za razbijanje. Torej bodo najbogatejše dežele, ki imajo danes največ rudnin in kamenin. Tako upajmo, da Koroška ne bo med zadnjimi. Tudi nikogar več ne bo mogoče, »farba-ti«, kako živijo ljudje v Pekingu ali Mo-ßkvi, kajti dnevni popoldanski sprehod v New York ali Tokio bo nekaj navadnega. Zasedbene cone (če še bodo?) in državne meje bodo zgubile svoj pomen. Zaljubljenci bodo imeli sestanke na luni, seveda v neosvetljenem delu, mladi pari pa ne bodo šli na ženitovanjsko potovanje v Italijo ali na Jadran, marveč na Mars in na druge planete, prosto po okusu. V splošnem bodo ljudje veliko potovali iz kraja v kraj, ker bo časa za zabavo in potovanje veliko. Kajti vsakdanje današnje trdo delo za proizvajanje življenskih potrebščin bo postalo nepotrebno. Nadomestili ga bodo z atomsko energijo. Hrano bomo pridobivali na kemičen način, ne več tako kakor, danes s trdim kmečkim delom. Bo pa hrana veliko preprostejša kot sedaj, vsebovala bo pa vse potrebne snovi, ki jih ima ali celo nima naša sedanja hrana. Uživali pa bomo hrano konzervirano v obliki kroglic, čokolade, bonbonov. Vse to bomo lahko nabavili že v trgovinah pripravljeno. Kuhati ne bo treba, niti krožnikov pomivati. Zato bodo tedaj zlati časi za služkinje. Ker ne bo treba kuhati, ne bo treba pripravljati drv ne premoga in ljudem se ne bo treba več ubijati' v rudnikih globoko pod zemljo. Za zimo (potrebno toploto bomo dobili iz nekaj atomov. V splošnem bo potrebna le malo telesnega dela, več pa duševnega, možganskega. Zato se bodo zaradi spremenjenih okoliščin tudi ljudje na zunaj močno spremenili. Razlika med nami in atomskimi ljudmi bo taka ali celo večja kot je med nami in jamskim človekom. Ker ljudje ne bodo velikih napornih telesnih del opravljali, ne bodo tako močnih mišic in kosti kot so danes. Nekateri udje, n. pr. mali prsti na nogi in roki bodo o- (Nadaljevanje in konec.) Peterček je rasel v krepkega dečka. Tudi on je bil že opazil ribiča in večkrat prosil mater, da bi se smel igrati z njim in se z njim voziti v čolnu. Mati je bila na razpotju. Kako naj dopusti, da bi se njen sin igral s človekom, ki ga je bila tako brezobzirno zavrnila? Vendar pa se ni upala svojemu otroku odbiti želje. Preveč ga je ljubila. Ribič je bil neskončno vesel, ko ga je Peterček pričel obiskovati. Vzgojiteljica ga je pripeljala vsako jutro in ga prišla iskati šele, ko je postalo vroče. Gospa Vilma je kmalu spoznala, da bi boljše druščine dečko nikjer ne imel. Prekipevala je veselja, ko je. še zvečer v postelje! pripovedoval vesele doživljaje. Otrok je mladega moža zelo vzljubil. Postala sta nerazdružna prijatelja. In tako se je zgodilo, da je tudi mlada gospa sinu na ljubo postala prijaznejša. Ob lepih dopoldnevih, ko sta oba ribarila v bistri vodi, ju je gledala z balkona in se jima smehljala. krneli. Uveljavila se bo samo vitka linija. Zaradi nove hrane tudi trebušnikov več ne bo. Ker zobje ne bodo imeli s konservirano hrano in raznimi kroglicami posebnega dela, bodo počasi okrneli. Naslednji rodovi pa bodo že brezzobi. Kdor bo še zobe imel, bo veljal za pol divjaka. Podobno bo z lasmi. Povečalo se bo duševno delo, mišljenje, ljudje si bodo pogiagali bolj z možgani kot z rokami, zato bodo postali zelo brihtni, duhoviti, učeni — in plešasti. (Kajti učenjaki so plešasti!) Glava bo zaradi povečanih možganov dobila večjo, okroglo obliko. In kot lepotica ne bo več veljala sedanja blondinka ali brunetka s kodri, ampak lepo zaokrožena glava s čim glad-kejšo in svetlejšo plešo. Plešasti bodo namreč že otroci. Na slike sedanjih ljudi bodo gledali kot mi na divjake iz Tasmanije. In kako dolgo bodo živeli atomski ljudje ? Odgovor: Dokler njihovi atomi ne razpadejo ali pa jih drugi ne razbijejo v kaj bolj koristnega. Kdaj se bo vse to godilo ? Tedaj ko bodo že iz navadnega cestnega kamna naredili žgance, iz Drave mleko in iz Pece sirovo maslo. A. N. Janez je Peterčka vodil tudi v svojo kočo in mu razkazoval svoje borno imetje. Grajski deček se je čudil, da je tukaj vse tako majhno, tako ljubko in prijazno. Najrajši je posedal pri zajčkih. Posebno je vzljubil majhnega zajčka z dolgo belo dlako, ki mu je dal ime Belček. Vroče si je želel, da bi ga tudi on imel. Vedno bi se igral z njim. Nenadoma pa je Peterček zbolel. Mati je bila silno žalostna. Noč in dan je stala ob njegovi posteljci, ga bodrila in kratkočasila. Vroče je molila k Bogu, da bi sinko spet ozdravel. Karkoli bi bil zahteval, bi bila storila zanj. Peterček je to vedel, zato jo je nekega jutra, ko ga je bil ravno izmučil kašelj, zaprosil s slabotnim glasom:. »Mamica prosi Janeza, naj mi podari zajčka. Če bi imel njegovega Belčka, vem, da bi takoj ozdravel.« Ko je žena slišala sinovo željo, se je globoko zamislila. Kaj naj stori? Vedela je, da jo Janez še vedno ljubi, čeprav ga je odbila. Zato je dejala sama pri sebi: »Kako naj grem k njemu in ga poprosim za živaljco, ki mu je pravtako draga. Brezobzirno bi bilo od takega poštenjaka vzeti nekaj. Saj je že itak ubo-žen.« Vedela pa je, da bi Janez takoj ugodil dečkovi želji, zato ji je bilo še bolj nerodno. Končno je zmagala ljubezen do bolnega otroka nad vsemi pomisleki. Odločila se je, da ne bo nikogar pošiljala, temveč bo šla sama tja in dobrega mla-rheniča prosila, naj napravi veselje otroku. Odgovorila je dečku: »Ljubček moj, potolaži se. Jutri bom šla sama k Janezu in ti prinesla zaželjene-ga zajčka.« — To je otroka tako pomirilo, da je mirno spal vso noč. Naslednjega jutra se je veliko boljše počutil in tudi vročine ni imel. Po zajtrku je gospa Vilma odšla s svojo prijateljico k ribiču. Ravno je plel na svojem majhnem vrtiču. Ko je uzrl dami, se je močno začudil. Hitel jima je nasproti in ju vljudno pozdravil. Vilma je oklevajoč spregovorila: »Bog te blagoslovi, Janez! Prišla sem, da se opravičim za vse, kar sem tvojemu ljubečemu srcu prizadejala. Ali lahko ostaneva danes z mojo prijateljico pri tebi v zelenem smrekovju?« Da je Peterček bolan, in da si želi njegovega zajčka, ni hotela takoj povedati. Ribič je ponižno odvrnil: »žlahtna go-spaj Ne spominjam se, da bi me bili kdaj razžalili. Nasprotno, če bi vas ne bilo, bi nikdar ne spoznal lepote življenja. Zares me zelo veseli vaš obisk, toda jaz siromak vam ne bom mogel bogve s čim postreči.« Poprosil je dami, da bi se sami zabavali na vrtu ali šli na sprehod po gozdiču, medtem ko bo on pripravil kosilo. Sedaj, ko je bilo treba nekaj pripraviti, se je šele zavedel v kakšno ziadrego ga je spravil nenadni obisk. Da bi spekel rib, to se mu je zdela prevsakdanja jed. Nemirno je begal sem in tja po koči in premišljeval. Kar se je zazrl v zajčjo stajico. Belček je mlad, rejen zajček! Odprl je vratca in ga potežkal. »Kar primeren bo, da dostojno pogostim mladi dami«, je z zadovoljstvom ugotovil .. . Nesrečni Janez, ko bi ti vedel, kakšno usodno napako si napravil, ko si ubil Belčka! — Hitro ga je odrl in očistil ter vrgel v ponev. Zraven je spekel mladih sočnih krompirčkov in natrebil sveže solate. Pogrnil je mizo z belim prtom in veselega obraza odšel k damarpa ter ju povabil k mizi. Ob beli cesti križ stoji Po beli cesti mož hiti od boli čelo, je zorano. Teman oblaček čez oči, izdaja duše bol neznano. Gb beli cesti križ stoji, simbol sveta trpečih boli. Pred njim dekle mlado kleči, a Bog sam ve, čemu tu moli. Zastane potniku korak, molče pred križem se odkrije. Napravi z roko križa znak, obup srca v molitev zlije. Dekle v moža se zastrmi, v notranjosti srce se zgane in skrita solza iz oči, na suho zemljo kane. Naj te ne moti moj prihod, potopi mimo se v molitev, s prebodeno roko Gospod,' 'sprejema vročih solz daritev. Ob beli cesti križ stoji, simbol sveta trpečih boli. Zdaj dvoje src pred njim ječi, bolesti Bog ne bo izdal nikoli. Franček Kolarič Ne gospa, ne njena prijateljica nista slutili, da jesta prav Belčka, radi katerega sta prišli na obisk. Janez jima je stregel z vso vljudnostjo in obe sta hvalili dobro jed. Ribič je pospravil mizo in povedel dami v leskovo utico, ki si jo je bil sam napravil, da bi še malo pokramljali. Vilmi se je zdel čas primeren, da razodene namen svojega obiska. »Janez, ali se spominjaš preteklosti? Ti si me morda smatral za trdosrčno, toda moja dostojnost mi ni pustila, da bi ravnala drugače. Morda se boš jezil tudi, ko boš izvedel, po kaj sem prišla. Toda če bi bil ti oče, bi razumel mojo skrb in stisko ter bi mi oprostil. Edinega sima imam, a težko je obolel. Prosil me je za nekaj, in zato sem prišla k tebi. Zase bi nikdar ne prosila, a želja bolnega otroka mi je sveta. Ne vem, če mi boš dal, kar te prosim, ker je tudi tebi drago. Dobro veš, kako je Peterček rad imel tvojega Belčka.« Janez prebledeva, gospa pa nadaljuje: »Zdaj ko- je bolan, ga hoče imeti pri sebi. Bojim se, če ne ugodim njegovi prošnji, da se bo žalostil, kar bi kvarno vplivalo na njegovo zdravje. Zato te prosim, podari mi Belčka! Na moj dijamantni prstan zanj. Morda rešiš s tem mlado življenje. Vedno ti bom hvaležna.« Ko je Janez zaslišal željo blage gospe in spoznal, da je ne more več izpolniti, ker so Belčka pravkar pojedli, se je bridko razjokal. Gospa Vilma je napačno razumela njegove solze. Mislila je, da se tako težko loči od prijazne živalice. Zato je hotela oditi. . »Gospa, mnogokrat, ko sem trpel zaradi ljubezni sem mislil, da mi je sreča sovražna. Toda vsi žalostni trenutki mojega življenja so nič, spričo nesreče, ki sem jo. pravkar povzročil sam. Vi želite od mene nekaj, kar vam ne morem več dati. Ko sem namreč zaslišal, da hočete obedovati v moji borni koči, sem ubil Belčka v nadi, da sem ravnal pametno. Toda sedaj ko vidim, da bi ga moral imeti za plemenitejše namene, me zelo, zelo boli in vest me bo vedno pekla zaradi moje lahkomiselnosti.« Gospa Vilma ga je najprej grajala, ker je ubil takšno dragoceno živalico ženski na ljubo, nato pa jo je ganila njegova dobrosrčnost, ki je bila tolikšna, da je presegala vso njegovo revščino. Nenadoma se je ustrašila, kaj poreče ubogi deček, ko bo zvedel žalostno resnico. Nemudoma je odšla domov. »Mamica, ali si mi prinesla Belčka?« je Peterček vzkliknil, čim je odprla vrata. Težko je gospej Vilmi in ne’ ve, kako bi pričela. Božajoč njegove kodre mu s solzami v očeh pove, kaj se je zgodilo. »Oh, nikdar več ne bom videl Belčka«, deček obupno zahlipa. Hud kašelj strese njegovo telesce in potne kaplje mu stopijo na čelo. Gez tri dni odide med nebeške krilatce. * Mlada vdova bridko obžaluje izgubo otroka. Nič je ne veseli več, nič je ne. more potolažiti. Golobčki zaman čakajo vsako jutro na svojo dobrotnico. Janez ne ribari več. Doma ostaja in življenje se mu zdi brez smisla. Le drevesa v gaju sprašuje, zakaj je tako nesrečen’ Po dolgem, dolgem času se gospa Vilma zopet spomni nanj. Njegovega siromaštva ne vidi več, saj ga njegove dušne vrline delajo bogatega. Kaj pomaga njej vse ogromno bogastvo, ko pa nikogar ni, ki bi mogel zvabiti na njene ustnice smehljaj. Njegova zvesta ljubezen zdajci zažari' kot luč pred njo in ona sledi skrivnostnemu glasu srca. Smehljaj Lep zgodnjejesenski dan je bil tedaj; dan, ki ga ne bom pozabila. Mogočna drevesa v častitljivem grajskem parku so že rahlo rumenela. Mehka, božajoča otožnost je lebdela nad prelepim vrtom ob njem. Rože, ki jim nisem' vedela imena, so rastle ob gredah ih hrepenele po življenju. Skoraj skrit med bogastvom zelenja se je naenkrat odprl očem lep grad; ne mrtvaškosiv in srednjeveško silen, pa tudi ne moderno razkošen in nerazumljiv. Prva misel, ko ga je pozdravilo oko, je bila: Lepo je bivati tod, blagor jim, ki jim je dom! V izbrano urejeni čakalnici sem nato čakala gospo. Tisoč zanimivosti, sto drobnih umetnosti; a nad vse me je prevzela velika stenska oljnata slika: Petletno dekletce s šopkom poljskih rož v rokah in s tako iskreno prisrčnim smehljajem na ustnih in v očeh, da mi je postalo toplo — in hudo. Dekletce, to ljubo dekletce, kdo si pač in kje živiš? Kje trosiš svoj čudoviti smehljaj? Si morda ljubljeno dekle in te zavida in išče svet, si morda že mlada mamica in si prižgala s svojim nasmehom lučko sreče v svojem domu ? Si se morda na nevarni življenjski poti že izgubila ? Misli so se utrinjale, roka pa je listala po lepo urejenih in ilustriranih revijah na mizi. In —• kdo bi mislil — v ta aristokratski dom se je utihotapil tudi misijonski list. Vzamem ga v roke in ga prebiram .. . Sredi lista me zaustavi lepa, a pretresljiva slika: Mlada misijonska sestra med strahotno izmaličenimi gobavci. Ni sonca nad sliko, pač pa jo ožarja smehljaj poosebljene dobrote male misijonarke. In kako je ta smehljaj podoben onemu mlade deklice tam na oljnati sliki... Misijonar-kine lepe oči gledajo razdejano in gnijočo bedo; njene mehke roke, ki bi jim pristo-jali knežji prstani, brišejo gnojno sokrvico z ostudnih ran. Njen božajoči smehljaj, ki bi mogel osrečevati in osvajati, ta smehljaj velja odvratnim obupan-cemi; In njeno srce, ki utriplje v mladem, po življenju in ljubezni hrepenečem bitju, to srce/ ki mora biti tako lepo in bogato, komu razsipava svojo ljubezen? Gobavcem, ki ni na njih nič lepega, skoro nič več človeškega, samo razdejanje in trohnenje v živem telesu? Ali je sploh mogoče ljubiti gobavca? Od daleč, v sočutju morda, toda od blizu, iz oči v oči iskreno ljubiti in se smehljati kot ta mlada misijonarka ? ... Ali je mogoče biti med gobavci srečen? O, njen smehljaj odgovarja, njen smehljaj pripoveduje, prepričuje: Mogoče je, mogoče! Ta je srečna, čeprav gleda smrti v obraz vsak dan in bo neki dan morda tudi sama — gobavka med gobavci... Misel je v grozi onemela ... Stresla sem se. Saj ni mogoče, da bi ta topli smehljaj srečne mladosti ugrabila- najstrašnejša bolezen. Ni mogoče, da bi te prijazne ustnice razjedala gniloba. To se ne sme zgoditi! ... Toda — tudi to spada k popolni misijonski žrtvi, tudi to. Potem naj se le zgodi, če je božja volja taka. Vsa sem v globokih mislih. — ------- Tedaj se odpro vrata. Zdrznem se in list mi omahne iz rok. V sobo stopi gospa, vsa v črnini. Na bledem, umirjenem obrazu ji trepeče smehljaj. A ta obraz in ta smehljaj: ne morem oči in misli odvrniti od njega. Kako je podoben onemu na ustnih mlade deklice in misijonarke ... Gospa je opazila moje začudenje: »Kaj tako gledate ? Vas je prevzela slika male, smehljajoče se misijonarke med gobavci?« »Oprostite, res. — Gospa, ali je ...« »Da, moja edinka, moja Roža Marija, moja ljubljenka... Ona je — —« Dolgo sva stali nemo in skozi solze - zrli v smehljaj Rože Marije... (Stopili sva na vrt in v park. Govorili sva o njej in njeni žrtvi in . njenem smehljaju. —-------- Ko sem odhajala, so vrhovi mogočnih smrek in trdni grajski stolpi žareli v zahajajočem soncu... Minil mi je dan; lep je bil. Minil je dan tudi njej — Roži Mariji — med gobavci na daljnem otoku. A njej je minil neskončno bogatejši od mojega ... BELČEK Sušimo sadje! Letošnja sadna letina obeta razmeroma dober pridelek na sadju. Posebno jabolka so letos ha Koroškem dobro obrodila in je drevje težko obloženo skoro povsod, kjer ga ni oklestila toča. Pri obilju pridelka se pa kaj rado dogodi, da ljudje ne vedo dobro, kam bi s sadjem. In potem vidimo, kako gre tudi tako sadje, ki bi ga bilo mogoče porabiti v bolj donosne namene, kar na splošno in počez v stiskalnice in preše. Nihče nima namena, da ibi kmečkim sadjarjem odrekal pravico, da si od pridelka nekaj vzamejo tudi z.a tolčenec in mošt. Nekatere sadne vrste, kakor n. ,pr. razne sorte hrušk — moštnic, se sploh ne dajo dobro porabiti .za kaj drugega, kakor za napravo mošta. Tako sadje se kajpak vse stolče in stisne v mošt, ki ga kmečka domačija mora nekaj imeti v kleti. Mošt je za žejo zelo dobra in zdrava pijača; trdo kmečko delo se zares komaj more zmagovati ob — vodi. V zadnjih letih je pa mošt moral v celoti nadomestovati tudi vino. Zato je njegova važnost še zrastla. Torej nismo proti napravi mošta. Nasprotno! Prepričani smo, da pri kmečki hiši mošt mora biti. Toda smo pa proti temu, da se za stiskalnico odbira in uporablja tudi tako sadje, ki ga je v ta namen škoda, ker ga je mogoče drugače koristneje Porabiti. Z moštom človek gasi žejo — in to je vse! Vsi pa vemo, da ima sadje precej snovi v sebi, ki vsebujejo hranilno vrednost. Te snovi pridejo seveda najbolj do veljave, če sadje uživamo v surovem stanju. Zato ne moremo dovolj priporočati našim kmečkim ljudem, naj kolikor mogoče veliko zdravega in za prezimova-hje sposobnega sadja shranijo za zimo v surovem stanju. Nekaj navodil v tem oziru bomo podali enkrat pozneje. Za to je časa še dovolj. Danes bi pa radi opozorili naš kmečki svet na sušenje sadja. V ta namen naj gospodarji in zlasti tudi gospodinje porabljajo take vrste sadni pridelek, ki za shranitev čez zimo ni sposoben, ker ni trpežen in bi v sadni shrambi prehitro dogorel in pričel gniti. Sem spadajo razne Vrste zgodnjega in polzgodnjega sadja, zlasti še takega, ki slabo prenese prevoz (transport) in 'se skoro nič ne drži. Te sadne vrste tudi za na trg niso bogve kaj; ljudje se jih branijo, ker jim prehitro Shije jo. V današnjih časih, ko ni sladkorja, da bi sadje kuhali za bompot, ga je Pač treba pojesti presnega. Potrošniku to-rej preostaja pravzaprav samo ena moškost: da namreč sadje čimprej poje. To bi samo na sebi ne bila težka stvar — če bi hiestni gospodinji venomer ne rojile po Slavi skrbi, kaj bo potem, ko ne bo ne sadja, ne zelenjave . . . Skrben človek pač vodno misli na zimo. Če takrat ni kaj ^jati v lonec in postaviti na mizo, tt> vam 5e težava in mizerija! Pri teh skrbeh za zimo se nam zdi ,predig o sušenju sadja naravnost odrešilen. Odrešilen za vsako kmečko hišo prav lako, kakor za vsako mestno in delavsko. Sadje, ki ga posušimo, izgubi v glavnem samo vodo, dočim druge sestavine ostanejo v njem. Zlasti izredno važna snov, ki jo predstavlja sladkor v sadju, ostane v posušenem sadju ohranjena. Vsi vemo, kako izvrstno se človeku prileže skodelica kuhanega suhega sadja, ki mu v krhljih nudi prijetno in redilno hrano, sladka pijača je pa tako imenitna, da ni, da bi človek o tem govoril! In kar je poleg tega še posebej omembe vredno: suho sadje (krhlji) se v suhem prostoru nič ne kvari. Lahko ga imaš notri prihodnjo jesen prav do drugega sadnega pridelka. Meni se zdi, da bi tudi poleti v vročini marsikdo bil izredno zadovoljen, če bi dobil na mizo takele eno merico »škreblejeve vode«. Ne rečem, dvakrat, da bi marsikdo take »vode« ne zamenjal rad za mošt. .. Boste rekli: vse to je res in prav. Ali s sušenjem sadja so velike sitnosti in mnogo je dela s to rečjo. Je resnica, da je delo! Tudi to je res, da je s preša-njem nekaj manj dela. Sicer vam — kot rečeno — prešanja nihče ne odreka, vendar bi bilo v teh za prehrano domačije in mestnih ljudi tako klavrnih časih greh, prešati drugačno sadje, kakor to, ki je v resnici le za stiskalnico. Te vrste' pridelka je letos povečini tudi dovolj. Zato naj pa velja za kmečkega sadjarja pravilo; kar je sadja sposobnega zu sušenje, naj se deloma posuši doma, deloma naj se pa stavi na razpolago prehranjevalnim oblastem, kar ga doma ni mogoče posušiti. Gospo-darsko-prehranjevalne ustanove v deželi naj bi pri razdeljevanju tovrstnega sadja med potrošnike še posebej opozorile, naj ljudje nekaj dodeljenega sadja tudi posušijo za zimo. Kako sadje sušiti? Najpriprosteje ga sušiš na soncu ali na zakurjeni kmečki peči ali pa na štedilniku. Prej ga je pa treba narezati na primerno velike koščke in po možnosti očistiti. Tako očiščeno in posušeno sadje je pravcata slaščica. V večjih količinah pa sadje sušimo v sadnih sušilnicah, ki jih je tudi po Koroškem videti pri marsikaterem kmetu. V sušilnicah gre delo hitreje od rok. Pri sušenju mora pač biti navzoč človek, ki ima v teh stvareh nekaj skušnje. Sicer se mu sadje rado sežge ali pa se premalo posuši. Ena sama dobra sadna sušilnica lahko zadostuje, da nasuši dovolj sadja vsa vas. V Sloveniji so v letih pred vojno zgradili z javno podporo na stotine skupnih sušilnic, ki so jih upravljali odbori sadjarskega društva v tistem kraju, ali pa druge kmečke organizacije. Ljudje so se z velikim zanimanjem oprijeli sušenja sadja in so se dobrodelni gospodarski in socialni učinki kmalu pokazali celo v normalnih časih. Zlasti je sadna sušilnica vodila dokaj uspešen boj zoper žganjarski kotel. Trenutno to vprašanje na Koroškem ne pride v poštev, ker je oblast kuhanje sadja v žganje v celoti prepovedala. Toda prepoved je časovno omejena. Kadar je bo konec, bo brez dvoma akcija za graditev sadnih sušilnic imela tudi isti pomen, kakor drugod. Morda bi bilo prav, da bi se vodilnejši kmečki krogi zanimali za ta problem že sedaj. Vprašanje ni samo gospodarskega in prehranjevalnega značaja, marveč ima tudi velik narodnostni pomen. Trezen narod, čigar mladina se ne vdaja žgani pijači, je trden in odporen. Ko govorimo o sušenju sadja, pomislimo tudi na svoj narodnostni položaj in storimo vse, da narod ostane zdrav in močan. Ne delajmo tako Ni dolgo tega, ker sem hodil po polju in ogledoval razne kulture. Krompir je — pozne sorte seveda — povečini še prav lepo zelen in so njive še pokrite s krompirjevo cimo. Koruza vsa še zelena in dodeluje svoje storže. Eden in drugi sadež je sredi dozorevanja. A kaj je opaziti? Nekateri gospodarji so očividno tega mnenja, da je treba krompirjevim rastlinam pomagati do zoritve s. tem, da še čisto zelene krompirjeve grmušlje prav ob tleh porežejo. In so to tudi v resnici napravili. Požeto krompirjevko so lepo zložili v ostrvi in jo bodo porabili — posušeno — v posebne gospodarske namene. Iz življenja rastlin je splošno znano, da črpajo potrebne snovi za svoj razvoj in doraščanje iz zemlje s pomočjo listov, kjer se vrši takozvana asimilacija, ali po slovensko : presnavljanje, ali še bolj točno prilagojevanje hranilnih snovi. Celoten postopek takšnega presnavljanja povzročajo v listih sončni žarki. Rastlina ohranja po naravnem zakonu svoje liste zelene vse sad — saj za sad dokler ni do kraja dotlej, dokler se njen gre! — še razvija in dodelan. Ne pozabimo nikoli, da veljajo ti naravni zakoni tudi za krompir in za koruzo! Pri koruzi se pa pogosto opaža, da jo nekateri kmetje, še vso zeleno, nad storži obrezujejo in vrhne odrezane dele krmijo živini. Nekaj res izda zelena turškovina pri krmljenju živine. Toda pri turščici gre za isto stvar, ki smo jo zgoraj povedali. Rastlina potrebuje zelene liste za svoj razvoj v storžu, kjer se razvija in dozoreva zrnje. Kaj se zgodi, če krompirju porežeš zeleno cimo, koruzo pa prikrajšaš s tem, da si ji odrezal vse glavne zelene liste? V tistem hipu se presnavljanje v. rastlini čisto ali pa vsaj deloma neha. Namesto, da bi se krompirjevi gomolji še naprej debelili, se njih rast ustavi; namesto da bi se koruzno zrnje na storžu še naprej zalagalo z redilnimi snovmi ,se ta proces pretrga. Ali ni škoda na pridelku veliko večja, kakor pa korist, ki jo imaš od požete krom-pirjevke ali od porezane zelene koruznice? Škoda na pridelku je tem večja, čim prej si pri rastlinah odstranil zelene dele? Kdo bo morda opravičeval ta postopek, češ, saj ravno to hočemo doseči, da so sadeži prej zreli. Toda postaviti si je treba resno vprašanje: zakaj pa naj bi bili prej zreli? Pri krompirju bolj zgodnja zoritev ne pride v poštev, ker je na splošno dovolj zgodaj zrel, tako da je zemljo za njim Še mogoče pravočasno obdelati in zasejati. Je pa sploh vprašanje, koliko se s takim ravnanjem zoritev pospeši. In če se pospeši, ali ni to v škodo kakovosti pridelka in njega trpežnosti? Pri krompirju nam igre ravno- za to, da nam spomladi čim dalj zdrži. Cim bolj naravno in polagoma pa sadeži dozorevajo, tem bolj so odporni proti boleznim in tem bolj trpežni. Tako je končni rezultat ta, da pridelaš — če si krompirjevko obrezoval — manj sadeža in da je pridelek kakovostno slabši. Turščica pa ima sploh dovolj časa, da na njivi dozoreva. Tu in tam se res dogodi, da jo osmodi zgodnja slana, ali to še vedno ni za njeno normalno dozorevanje tako kvarno, kakor če si ji še popolnoma zeleni odrezal polovico stebla s skoro vsemi listi. Ko govorimo o teh rečeh, naj omenimo še eno stvar, ki jo je tudi vredno vzeti v misel. Ker v poletnih mesecih pri marsikateri kmetiji primanjkuje krme za prašiče, se ženski svet z vso vnemo loti obtr-gavanja listja pri pesi (roni) in pri zelju. Dokler tako obtrgavanje ostaja v pravih mejah .rastline nič ne trpijo; saj se obtr-gavajo le zunanji listi, ki so za razvoj že brez pomena. Toda če ženske obtrgavajo preveč v živo in puščajo rastlini komaj nekaj peresc, ji s tem močno škodijo pri razvoju gomolja, oziroma pri tvorbi glave. Razlog za škodo je isti, kakor smo ga omenili pri krompirju in pri koruzi. Ne delajmo torej s takim nepravilnim ravnanjem količini in kakovosti tako važnih pridelkov škode! Dobro seme — velik pridelek V zadnjih dneh je koroška kmetijska zbornica objavila glede preskrbe s semenjem sledeči oglas: »Koroška je že od nekdaj potrebovala za kritje svojega žitnega semena dobave od ziunaj. Ker taka dobava trenutno še ni mogoča, je razumljivo, da s samim pridelkom v lastni deželi normalna potreba ne bo mogla biti pokrita, tem manj, ker je bila letošnja žetev vse prej. kot dobra. Male količine semenskega žita, ki so na zalogi za razdelitev, morajo biti prihranjene za one obrate, ki se zavoljo zelo slabe žetve ne morejo sami oskrbeti. Njim je treba v prvi vrsti pomagati in setev omogočiti. Kmetje, ki jih to zadene, naj takoj javijo svojo potrebo po semenskem žitu svojemu krajevnemu kmečkemu zastopniku, ki bo potrebe svoje občine poslal okrajni kmetijski Zbornici. Kdor je pridelal lastno žilto, mora zase semensko blago kriti iz. lastnega pridelka. Semensko žito bo mogoče izmenjati samo med kmeti samimi. Kdor uporablja za setev lastno ali izmenjano žito, naj ga ne zamudi na čistilnici (trierju) brezhibno »Dela je pa precej. .Seveda kamenje akko sede tolčeš. Prav, pa pridi. Pridna močna pa tudi. Kdaj bi rada začela?« »Koj v ponedeljek, če vam je prav.« °tija bi najraje kar pri priči ostala, toda korala je še nazaj. Škovinčevim mora podati, posebno še Marjeti. Hudi bi bili, 10 bi kar tako zginila kakor Tine. Lovrenc si je zapisal njeno ime: Rotija °deržaj, delavka, Prtovč št. 4. p Lotlej ji je natočil še kozarček likerja, °tija ga je spila na dušek. »Boglonej!« »Za božji Ion. V ponedeljek pa pridi.« . Ko je Rotija zaprla vrata, se ji je zdelo, sonce dvakrat jasnejše sije. Zdaj bo že Prtovškim jezikom se bo ognila vse kaz^ej’ dokler se ne bo greh jasno po- .- 'kedaj bo pa že zavoljo otroka lahko ^ eaesla vse, o čemer bodo ženske čenčale. saka stvar nekoč mine in tudi ta bo. Ih frileia 111 videla. Iskati ga pa ni hotela. sD'l a^na i€ Na MošenjSki planini je a samo latvico mleka in pojedla kruh, Sa je^ nesla s seboj, kajži je bilo tiho in tudi vest je molka^' Lotiji že dolgo ni bilo tako dobro akor to noč. ka nei