IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/VIII, februar 2015, str. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/VIII, februar 2015, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/VIII, februar 2015, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/VIII, februar 2015, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/VIII, februar 2015, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/VIII, februar 2015, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/VIII, februar 2015, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/VIII, februar 2015, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/VIII, februar 2015, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/VIII, februar 2015, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/VIII, februar 2015, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/VIII, februar 2015, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/VIII, februar 2015, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/VIII, februar 2015, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/VIII, februar 2015, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/VIII, februar 2015, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/VIII, februar 2015, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/VIII, februar 2015, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/VIII, februar 2015, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/VIII, februar 2015, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/VIII, februar 2015, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/VIII, februar 2015, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/VIII, februar 2015, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/VIII, februar 2015, str. 24 IRDO konferenca 2015 str. 4 str. 6 Znamka I'Maribor Ne le kraj, ampak naše življenje str. 9 Evropski pakt za mlade str. 12 Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/ VIII MOZAIK IRDO Februar 2015 CSR Europe Nacrtovanje in porocanje o DO Projekt Srce Srcu Zbiranje sredstev za pomoc potrebnim Pogovor z Markom Mitrovicem Pogovor z Kajo Rukav Zaposlitvene možnosti mladih 18.-19.3.2015 - VABLJENI! Foto: George Hodan MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovor-nosti je bil ustanovljen leta 2004 z name-nom raziskovati in pospeševati razvoj druž-bene odgovornosti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izva-jati skupne aktivnosti in kampanje za osve-šcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveni-ji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slovenskim razmeram in potre-bam, hkrati pa omogoca izmenjavo sloven-skega znanja in izkušenj s tujimi strokov-njaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu Uredništvo Glavna urednica: Darija Lorbek Odgovorna urednika: Anita Hrast, ddr. Matjaž Mulej Sodelavci: Barbara Bradac Leskovar, Monika Rajšp, Primož Ademovic Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, poslano na najmanj 200 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okol-ja) so novice v elektronski obliki. Za vsebi-no prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredniš-tva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Namenjeno clanom inštituta IRDO. Vsebine IRDO 4 Vabljeni na 10. Mednarodno IRDO konferenco 2015: »Nacrtovanje in porocanje o DO« 6 INTERVJU: Kaja Rukav: Humanitarni projekt Srce Srcu 9 INTERVJU: Marko Mitrovic: Znamka in slogan znamke I'Maribor 12 Evropski pakt za mlade na podrocju poklicnih vešcin 13 DO v Sloveniji 16 DO v Evropi in po svetu 17 Dogodki, konference 18 Razpisi 20 Založništvo Inštituta IRDO IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti od leta 2006 priprav-lja konference s skupnim naslovom »Družbena odgovornost in izzivi casa«. V ponos nam je, da vas lahko letos povabimo na jubilejno, 10. IRDO mednarodno konferenco. Posvetili smo jo nacrtovanju in porocanju o družbeni odgovornosti. Na njej bomo predstavili znanstve-ne in podjetniške vidike omenjene-ga podrocja ter primere dobrih praks, izpostavili bomo prednosti in slabosti obstojecih teoreticnih in prakticnih vidikov nacrtovanja in porocanja o DO, predstavili primere dobrih praks in prispevali strokovne vsebine za pripravo nacionalne stra-tegije razvoja družbene odgovorno-sti. Poleg tega, da IRDO letos praznuje 10. obletnico konference, je lani dopolnil tudi 10 let svojega obstoja. Oboje bomo proslavili z vecernim programom konference, dne 18. 3. 2015 ob 18.30 uri v mariborski Tkal-ki. Veseli bomo, ce se nam boste na konferenci in praznovanju pridružili tudi Vi. V februarski številki preberite o idejni zasnovi in razvoju destinacij-ske, storitvene in blagovne znamke I'Maribor, ki jo je osnoval Marko Mitrovic, in o srcnem projektu Srce Srcu gimnazijke Kaje Rukav. Ne pozabite preveriti, na kateri razpis se lahko prijavite in kakšne so novi-ce o družbeni odgovornosti v Slove-niji in tujini. Prijetno vabljeni k branju! Clani uredništva revije IRDO Mozaik Spoštovane clanice in clani! 10. IRDO Mednarodna konferenca str. 4 Mednarodna konferenca »Družbena odgovornost in izzivi casa 2015 - Nacrtovanje in porocanje o družbeni odgovornosti«. Popust na prija-ve do 10. marca 2015. Projekt Srce Srcu str. 6 Gimnazijka Kaja Rukav je predstavila projekt Srce Srcu, v okviru kate-rega zbira razlicna sredstva (oblacila, šolske potrebšcine ipd.) za pomoc potrebnim. Evropski pakt za mlade str. 12 Predstavljamo vam kratek povzetek ugotovitev Evropske komisije, CSR Europe in ostalih organizacij glede oblikovanja novih politik na podrocju zaposlovanja mladih. I'Maribor: Kraj in njegovi prebivalci! str. 9 O novi destinacijski, storitveni in blagovni znamki I'Maribor in sloganu znamke »Maribor: Ne le kraj, pac pa naša življenja« smo se pogovar-jali z Markom Mitrovicem. VABIMO VAS NA 10. IRDO konferenco z mednarodno udeležbo Družbena odgovornost in izzivi casa 2015: Nacrtovanje in porocanje o družbeni odgovornosti Novi znanstveni in strokovni pogledi s primeri dobrih praks Maribor, 18. in 19. marec 2015 Castni pokrovitelj: predsednik Republike Slovenije Borut Pahor Spoštovani, Inštitut za razvoj družbene odgovornosti – IRDO v sodelovanju s številnimi partnerji že 10. leto organizira IRDO mednarodno konferenco o družbeni odgovornosti, ki bo pote-kala 18. in 19. marca 2015 na rektoratu Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, Mari-bor. Konferenca bo predstavila kako družbeno odgovornost (DO) nacrtovati in kako o njej/ter z njo tudi porocati. Na konferenci bomo izmenjali podjetniške, teoreticne in strokovne poglede, mnenja in izkušnje o nacrtovanju in porocanju o DO, izpostavili bomo prednosti in slabosti obstojecih vidikov DO, pregledali dobre prakse in družbeno odgovornost obravnavali celostno. Pri družbeni odgovornosti ni poražencev, z njo pridobimo vsi! Podjetjem, organizacijam, posameznikom družbena odgovornost prinaša številne koristi: 1. vecjo lojalnost zaposlenih, 2. manjšo fluktuacijo in absentizem, 3. vecjo motivacijo za delo, 4. vec inoviranja, 5. vecjo produktivnost, 6. rast proizvodnje, 7. vecji ugled in konkurencnost, 8. odlicne poslovne partnerje, 9. zdravo okolje in 10. vec prihrankov ter vec dobicka. Zakaj se udeležiti konference? Ker boste . spoznali, kako postati družbeno odgovorno podjetje, organizacija, posameznik, . spoznali, kako ucinkoviteje nacrtovati in porocati o družbeni odgo-vornosti, . seznanjeni s primeri dobrih praks slovenskih podjetij, nevladnih in drugih organizacij, . navezali nove stike in poznanstva z družbeno odgovornimi podjetni-ki, strokovnjaki, znanstveniki in raziskovalci, . s svojim prispevkom vplivali na izboljšanje stanja v Sloveniji. VABIMO VAS NA 10. IRDO konferenco z mednarodno udeležbo Družbena odgovornost in izzivi casa 2015: Nacrtovanje in porocanje o družbeni odgovornosti Novi znanstveni in strokovni pogledi s primeri dobrih praks Maribor, 18. in 19. marec 2015 Castni pokrovitelj: predsednik Republike Slovenije Borut Pahor Vsako leto mednarodno konferenco obišce približno 200 udeležencev in vec kot 70 avtorjev iz vsaj 7 držav sveta. Na konferenci v letu 2015 pricakujemo vsaj tolikšno udele-žbo. Program konference in dodatne informacije najdete na zgornjih povezavah in na spletni strani inštituta IRDO www.irdo.si. Vljudno vas vabimo, da se udeležite konfe-rence in da sodelujete v razpravah, predstavite svoje ideje in se seznanite z aktualnimi novostmi. Ob vsem tem pa z nami praznujte še 10. obletnico obstoja Inštituta IRDO in 10. oblet-nico IRDO konference, ki ju bomo proslavili z vecernim pro-gramom 18. 3. 2015 ob 18.30 uri v mariborski Tkalki. Veselimo se vaše udeležbe in druženja na konferenci. Nacrtujte in porocajte o družbeni odgovornosti. Spoznajte kako, pridružite se nam na konferenci! O KONFERENCI PRIJAVA NA KONFERENCO PROGRAM KONFERENCE Kaja, stara si 18 let in aktivna za tri osebe. Kaj vse pocneš, s cim vse se ukvarjaš? No, na žalost se je moje »leto polnoletnosti« izteklo, tako da sem starejša in (upam da) tudi pametnejša. Glede na to, da me v tem letu cakata matura in vpis na fakulteto, ki sta prakti-cno že pred vrati, se zadnje case ukvarjam pred-vsem s šolo, seveda pa že nacrtujem aktivnosti za poletne dni, potovanja in pišem seznam idej, ki bi lahko prispevale k boljšemu jutri tako zame, kot za ostale ljudi. Zacela si s projektom Srce Srcu. Kaj je projekt in komu je namen-jen? Res je, avgusta lani sem se odlocila, da mi vec ni všec kruta usoda, ki iz dneva v dan prizadene vse vec ljudi ter jih sili na rob preživetja. Veliko casa pred tem sem razmišljala, kako pomagati ljudem, ki pomoc nujno potrebujejo in kako se prepricati, da bodo pomoc zares dobili. Potem sem poletje 2014 preživela v Angliji, kjer sem na ulicah videla veliko brezdomcev. Kar me je pret-reslo, so bile izpovedi, da so nekateri le leto ali dve starejši od mene, pa nimajo dobesedno nicesar. In ko sem se vrnila domov, sem sama pri sebi rekla »Kaja, pa vendar mora obstajati kakšna pot, da boš lahko pomagala drugim«. In tako sem dobila zamisel, da na Facebook-u naredim stran, na katero se lahko obrnejo dru- Foto: Kaja Rukav, osebni arhiv žine, ki so v stiski, ki potrebujejo stvari in mi jim bomo pomagali. Moram priznati, da sem bila zelo presenecena, ko se je na FB strani odzvalo ogrom-no znanih obrazov iz Slovenije, podprla nas je Tina Maze, Tadej Toš, Janja Vidmar in veliko drugih. Resnicno sem bila zelo presenecena, saj je bila stran narejena z namenom, da cim vec ljudi najde vsaj malo upanja in pomoc, ki ju potrebujejo. Projekt je namenjen tistim, ki potrebujejo pomoc, kot tudi tistim, ki pomagajo. Kaj zbirate in na kakšen nacin podeljujete podarjene stvari? Zbirajo se prav vse stvari: oblacila, igrace, šolske potrebšcine; skratka vse, kar je potrebno za nor-malno življenje. Seveda zahtevamo, da so stvari lepo ohranjene in uporabne. Trenutno zbiranje poteka tako, da se z ljudmi, ki želijo pomagati, osebno dogovorimo kako in kje se sestanemo, se tam tudi srecamo in stvari prevzamemo. Lju-dem, ki pa stvari potrebujejo, le-te dostavimo. Zbrano smo podarili tudi drugim organizacijam. Bistvo tega projekt je, da se ljudem pomaga. Ni cilj biti »javno prepoznaven, oglaševan in hval-jen«, ker si se odlocil pomagati ljudem. Ne, naj-lepše je, ko nekomu pomagaš, pa tega nihce ne ve. Saj pomagaš zato, ker tako cutiš, ker ti ni vse-eno. In pomagaš v zameno za svoj notranji ponos, sreco in mir. Zadnje case spremljam, kako vedno vec dobrodelnih organizacij med seboj tekmuje, ljudje eden drugega obtožujejo in gledajo zviška, ceš, ti si vec v medijih. A poma-gaš zato, da se o tebi govori? Sprašujem se, koli-ko iskrena je potem tvoja pomoc. Sama imam prijateljice, ki bi si po mojem mnenju zaslužile javno pohvalo, pa jih nihce ne omenja v medijih, kvecjemu jim mecejo polena pod noge. Pa kljub temu pomagajo še naprej, ker to pocno s srcem. In prav zato sem toliko bolj vesela zanje in pono-sna na naša prijateljstva. Kaja, kaj je zate v življenju pomembno? Tako mlada si, pa se mi zdi, da si že odkrila svoje pos-lanstvo. Zame so v življenju pomembni ljudje in medclo-veški odnosi; seveda je na prvem mestu moja družina, na katero sem izjemno ponosna in kateri sem hvaležna, saj me podprejo pri vsakem proje-ktu in vsaki ideji. Izjemno pomembni so zame tudi prijatelji. In prav je, da povem da si naše »srcke« deli veliko izjemnih oseb, ki so vse tako skromne in tako velikega srca in zaslužijo si, da se jim zahvalim še tukaj. Tako da, draga moja Anja, hvala, da si glavni srcek, ki spodbuja vse in skrbi, da se srce našega projekta ne ustavi. Deja, Anja, Medeja in Doroteja, hvala vam, da ste veliko srce. Renata, hvala, da sodeluješ pri vsem in rea-liziraš naše zamisli. Hvala tudi vsem, ki so poma-gali, ki pomagajo drugim in ki bodo pomagali, pa naj bo to preko »srckov« ali kakršne koli druge dejavnosti. Poudarila bi, da je zame v življenju pomembno tudi to, da se ljudje znajo povezati in sodelovati. Da ne obupajo ob prvih ovirah, da ne dovolijo drugim, da jim rušijo sanje. Pomembno je, da verjameš v to, kar pospeši tvoj pulz srca, ko razmišljaš o tem. In pomembno je, da smo obcut-ljivi in da znamo odpreti oci za soljudi. Da smo pripravljeni sprejeti vse ljudi, brez predsodkov in brez ocitkov. Da jim damo priložnost in jih pobli-že spoznamo. Mnoge zgodbe nas znajo presene-titi. Mnogi ljudje, za katere smo morda nekoc mislili, da niso »na naši valovni dolžini«, znajo postati naši prijatelji. Kako si zacela uresnicevati svojo idejo? Najbrž je bilo potrebno kar precej truda in volje, idej in pomo-ci. Seveda, nic ne pride samo od sebe. Vendar, kjer sta želja in cilj, tam se najde tudi pot. In ob lju-deh, ki so sodelovali, ki trenutno na projektu delajo veliko vec kot jaz, se da. In kako uspeš uskladiti delo na projektu s šolskimi obveznos-tmi? Namrec, zakljucuješ zadnji letnik Gimnazije Ormož in se pri-pravljašnamaturo. Nic ni težko, ce clovek hoce. Vse kar opravljam s pomocjo drugim, opravljam prostovoljno in s srcem. Pri vsem tem nisem sama, zato to niti ni tako zelo težko in ce si znaš cas organizirati, imaš cas za vse. No, mogoce ga nimaš za žuranje vse noci, za vse koncerte in zabave, za sto ur prija-teljskih druženj. Vendar znaš ceniti tiste dobre koncerte, dobre gledališke predstave, tiste pol ure s prijatelji. Morda je to dobra šola za življen-je. Da znaš ceniti malenkosti, ki pomenijo veliko. Pa ceprav si v oceh vrstnikov morda vcasih neza-nimiv, prevec odrasel, te zanimajo prevec »naporne teme«. Ampak v tem je car, ljudje smo razlicni in vsak ima v življenju svojo prioriteto. Kaj boš študirala? Za študij bom izbrala socialno pedagogiko in psi-hologijo. Obe podrocji sta v mojem srcu velika želja že dolgo casa, ogromno imam nacrtov in idej za delo na tem podrocju, zato bom lahko iz sebe naredila najvec kar se da. Glede samega projekta Srce Srcu imaš zagotovo dolocene cilje. Nam jih zaupaš? Pravzaprav je cilj samo eden: da z delckom pomoci vrnemo vsaj malo iskric v oci ljudem, ki so pristali na robu. Da se ljudem pomaga brez vprašanj in zahtev, brez sponašanj. Pa naj bo to preko »srckov« ali kakšne druge akcije. Mislim da vsi, ki smo se na kakršen koli nacin odlocili, da pomagamo, stremimo k istemu cilju. Da olajša-mo bolecino, se spremenimo v carovnike in caramo upanje in sreco. Da nekomu ponudimo dlan, topel pogled, nasmeh, morda besedo ali dve. Da zacnemo rušiti zidove med ljudmi. In da sami postanemo boljši. V mesecu decembru je imelo društvo Humanitarcek zelo dobro akcijo »30 dni za 30 srcnih dejanj«, katere sem se ude-ležila tudi sama in priznam, da je mesec bil za voljo te akcije bolj caroben prav zaradi tega, ker ni bilo vse v darilih ampak v dajanju sebe. In mis-lim, da se tudi o njih v medijih govori premalo, pa so naredili že toliko dobrega. Rada bi poveda- la, da si vsi »humiji« (humanitarci) zaslužijo spoš-tovanje in zahvalo. Torej, cilj je le en, poti do nje-ga pa ogromno. Pravzaprav je poti toliko, kolikor je src ljudi, ki so se odlocili stopit korak dlje v živ-ljenju. Kako si predstavljaš boljši jutri? Kako lahko vsak posameznik pri-spevakboljšiprihodnostizasebe, bližnje in družbo? Vsak dan je lahko najboljši, ce ga znaš tako živeti, ce se znaš prebuditi z nasmehom na obrazu, ce znaš pozabiti zamere, se nasmehniti samemu sebi v ogledalu in ce znaš ovire premagovati. Ce znaš vstati po padcu in ne izgubiš svoje vere in upanja v sanje. Ker ce si dovoliš sanjati in so san-je tako mocne, da o njih razmišljaš kar naprej, jih je mogoce tudi živeti, ne le sanjati. In vsak posa-meznik lahko prispeva k boljšemu svetu - vendar le zase. Ce zna stopit izven okvirjev, ki jih postav-lja družba. Ce zna razmišljati s svojo glavo in srcem. In ce verjame vase. Vsi ljudje želijo neko idealnost, ljudi brez napak, bogastvo. In ce tega ne dobimo, smo razocarani. Morda pa imamo vse to, le da ne gledamo iz prave perspektive. Napa-ke pocnemo zato, da se iz njih ucimo. Velikokrat pozabimo, da ce želiš ljubezen dobiti, jo moraš znati dajati. Ce želiš imeti prijatelje, moraš biti prijatelj. Ce želiš biti srecen, se moraš znati vese-liti. Ko spreminjamo svoje misli, spreminjamo sebe. In posledicno spreminjamo tudi svet. Življe-nje je lahko tako zelo lepo, ce ga znamo živeti. In zato želim vsem, da verjamejo v svoje sanje in da se zavedajo, da za vsakim dežjem, posije sonce. Vse aktivnosti vezane na projekt Srce Srcu lahko spremljate na Facebook strani Srce Srcu. KAJA RUKAV Projekt Srce Srcu Kaja Rukav je, kot sama sebi rece, preprosto dekle, ki veliko casa posveti šoli; obiskuje zadnji letnik gimnazije, v prostem casu pa predvsem prostovoljno sodeluje pri številnih projektih, je clanica dija-ške novinarske ekipe pri radiu Prlek, sodeluje v gledališcih in je varuška otrok doma in v tujini. Rada plava, bere in piše, izdala je že svojo knjigo, uživa ob dobrih filmih in koncertih, njeno dušo pa naj-bolj osrecujejo potovanja po svetu. A kar je pri Kaji posebno, je njeno humanitarno delo, s katerim prispeva k boljši prihodnosti. Pomaga otrokom, odraslim in starejšim, ki so v socialni in financni stis-ki. Iz obcutka za socloveka, v duhu katerega sta njo in mlajšo sestro vzgojila starša in iz želje po bolj-šem jutri za vec ljudi, je nastala ideja o »projektu« Srce Srcu. Pripravila: Darija Lorbek, foto: osebni arhiv K.R., logotip: Renata Mavsar Marko, kako si sploh prišel na idejo oblikovati znamko I'Maribor Mesto Maribor je zacelo toniti in se še utaplja, zato želim dvigniti pozitivno zavest v mestu, da bo to ponovno plavalo kot pravi vaterpolist. Pokoncno, hitro in agilno. V marketingu sem našel odgovor, kako svojemu mestu pomagati. Odgovor je preprost. Z znamko. Zakaj? V današ-njem casu je znamka mesta najmocnejše tržno orodje sodobnih mest. Z znamko poenotimo, poenostavimo in razširimo. Z znamko lahko uspešno gradimo na vecji skladnosti in povezo-vanju organizacij, ljudi, projektov itn. Zavedam se, da bosta v prihodnosti šteli predv-sem dve komponenti znamke, in sicer stopnja integritete oziroma naše vrednote in naša kom-petentnost oziroma kaj znamo. To je treba na nek nacin pokazati in sprejeti, in najboljši možen nacin, da to dosežemo oziroma prikaže-mo, je z znamko. Z znamko I'Maribor lahko pokažemo in združimo skupne moci, s katerimi bomo ustvarjali lepšo prihodnost. Prav tako pa imata mesto Maribor in njegova širša okolica malo, oziroma skoraj nobene krovne znamke, ki bi predstavljala naše mesto na globalen, enos-taven, prepoznaven, energicen, vabljiv in zani-miv nacin. Ker se še nismo uspeli dovolj global-no identificirati oziroma se predstaviti na pri-meren nacin v turisticnem in ekonomskem smislu, to predstavlja problem. Zato sem kot Foto: Marko Mitrovic rešitev tega problema razvil znamko, oziroma des-tinacijsko znamko I'Maribor, ki predstavlja enos-taven in globalen nacin promocije in delovanja našega mesta z okolico. Kaj predstavlja znamka I'Maribor? I'Maribor ni samo slogan oziroma logotip. »Slogo« (slogan in logotip) samo predstavlja ide-jo, destinacijo, oziroma znamko I'Maribor, ki združuje ljudi v mestu Maribor in okolici. Znam-ka omogoca povezovanje, bolj ucinkovito delo-vanje ter globalno prepoznavnost mesta Mari-bor z njegovo okolico. I'Maribor znamka je prav-zaprav naše mesto, smo mi vsi in so vsi tisti, ki v njega verjamejo in v njem kakorkoli delujemo. Tisti, ki delajo in se trudijo za dobrobit našega mesta Maribor. Tudi udeleženci vseh dogodkov, ki jih Maribor gosti v tem letu in jih bo v prihod-nosti, nekako sodijo sem. I'Maribor predstavlja idejo o boljšem in lepšem Mariboru. Da se mu vrne nekdanja slava, vendar na drugacen nacin. Ne vec v industrijskem smislu, pac pa v intelek-tualnem: v smislu intelektualnega povezovanja z Evropo in prakticne izmenjave informacij ter izkušenj s pobratenimi mesti. Z znamko želimo povecati in dvigniti raven trajnostnega razvoja, povezovanja, napredka in prepoznavnosti naše-ga mesta Maribor na evropski nivo, delovati želi-mo »glokalno«. Verjamemo v dejstvo, da si lah-ko s skupnimi mocmi ustvarimo lepšo prihod-nost za domacine in bolj vabljivo destinacijo za turiste. Kakšne storitve ponuja znamka I'Maribor in v cem se razlikuje od ostalih znamk? V cem je edins-tvena? Znamka I'Maribor predstavlja in promovira mes-to Maribor z okolico kot destinacijo, prav tako pa predstavlja izdelke in storitve s podrocja Maribo-ra in širše okolice. Izdelki so zapestnice, majice, kape, nalepke, vžigalniki, magnetki in mnogi dru-gi, vsi z logotipom znamke I'Maribor, pa tudi dru-gi lokalni izdelki v tej destinaciji, na primer pre-hrambeni, tekstilni, rokodelski itd. Med storitve pa štejemo inovativne marketinške rešitve na podrocju mestnega in destinacijskega marketin-ga, promocije, povezovanja, usmerjanja, razvijan-ja inovativnih in kreativnih idej, ter razna izobra-ževanja in svetovanja s podrocja marketinga, pra-va intelektualne lastnine, managementa itd. Znamka je edinstvena v tem, da smo s to znamko prvo in edino mesto na celem svetu, ki se promo-vira na takšen nacin. To je argument, ki kaže na to, da je znamka inovativna in ima dodano vred-nost. Znamka I'Maribor nudi izkušnjo in edinstve-no doživetje, te enostavno »trofi« v srce, ker vsak nosi v sebi Maribor, in vsak je I'Maribor, zato ver-jamem, da je mocnejša od ostalih znamk, saj vse-buje veliko mero pozitivnega mariborskega patri-otizma. Kakšna je vizija znamke I'Maribor? Želimo si, da bi znamka I'Maribor v mestu in Slo-veniji v treh letih postala najbolj prepoznavna krovna, destinacijska, blagovna ter storitvena znamka mesta Maribor z okolico, ki omogoca povezanost in prepoznavnost mesta Maribor, na razlicnih podrocjih, ki pa jih je potrebno izboljša-ti, iztržiti ter oplemenititi. Vizija resda predstavlja izziv, a je hkrati navdihujoca in plemenita, izhaja iz nas samih, zato verjamem, da tudi uresnicljiva. Želel bi poudariti, da bistvo znamke ni v denarju, oziroma materialnih sredstvih, ampak v kreativ-nem potencialu, kompetencah in talentu – tako individualnih kot kolektivnih, s katerimi lahko spremenimo naše mesto na bolje. Prav vizija o boljšem Mariboru nas motivira k doseganju cil-jev. Tudi slogan znamke je zelo priv-lacen. Tako je. Slogan MARIBOR: »Ne kraj, pac pa naše življenje,« ima zelo pomembno vlogo. Je enosta-ven in prepoznaven, kaže pa na to, da ni pomem-bna samo destinacija oz. kraj kot taki, ampak kakovost življenja v tem kraju. S svojim globljim pomenom slogan ustvarja dodatne asociacije, odpravlja dvoumnost ter povecuje zavedanje o tem, da želimo razvoj, napredek, povezovanje, torej bolj kvalitetno življenje v mestu. In seveda prepoznavnost samega mesta v Sloveniji in tujini. Slogan nagovarja prebivalce mesta Maribor. Kakšno vlogo pa imajo Maribor-cani (in tudi drugi, ki želijo sode-lovati) pri razvoju znamke I'Maribor? Kako lahko sodelujejo pri uresnicevanju vizije? Vsi prebivalci mesta Maribor in širše okolice so vljudno vabljeni k sodelovanju in ustvarjanju znamke I'Maribor, ne glede na to, katera znanja imajo. Od mlajših do starejših. Vsak lahko pris-peva svoj delež znanja, kreativnosti in svobodo-miselnost, za dobrobit vseh nas. Samo s skupni-mi mocmi nam bo uspelo. Naj ljudje bodo to kar so in naj prispevajo to, kar najbolje znajo. V znamki I'Maribor uporabimo vse, odprti smo do vsega, do enakosti, prav tako pa tudi do drugac-nosti. V prihodnosti se bodo odvijali razni dogodki in promocijske akcije, kjer bomo pred-stavili posameznike, organizacije, s cim se ukvar-jajo in na kak nacin delujejo. Možno se bo vklju-citi na vec nivojih in v razlicnih smereh delovanja znamke. Uraden poziv bomo kmalu objavili, prav tako pa tudi vse pogoje in možnosti za sodelova-nje v znamki I'Maribor. Medsebojna pomoc je vedno dobrodošla in ce kdo vidi kakršnokoli možnost, kako bi lahko z vkljucitvijo v znamko I'Maribor s svojimi izdelki ali storitvami prispeval k napredku, razvoju, povezanosti in prepoznav-nosti mesta Maribor, predlagam, da nas kontak-tira, na facebook strani (IMaribor) ali preko e-pošte (imaribor@gmail.com). Povejmo, pokažimo in razširimo glas o najlep-šem mestu na svetu, na globalen nacin! MARKO MITROVIC I'Maribor: MARIBOR: »Ne le kraj, pac pa naše življenje« Mariborcan Marko Mitrovic, magister marketinga, se zaveda, da je prava moc sveta znanje. Zato je oblikoval znamko I'Maribor, ki nosi slogan Maribor: »Ne kraj, pac pa naše življenje,« s katero želi v mestu in okolici povezati posameznike in organizacije ter dvigniti pozitivno zavest v mestu s pomoc-jo kompetenc, znanja, idej, storitev in izdelkov, ki jih mesto nudi. Znamka ne pomeni zgolj mesta Maribor kot turisticno destinacijo, temvec pomeni srce Maribora – to pa so njegovi prebivalci, ki mestu želijo napredek in razvoj. Marko se poleg marketinga ukvarja še s pravom intelektualne last-nine, managementom in psihologijo ter je vaterpolist. Zaveda se, da je dobra ideja valuta prihodno-sti in deluje v smeri pozitive, kar je pokazal tudi kot udeleženec programa Model M 2014. Pripravila: Darija Lorbek, foto: osebni arhiv M.M. »Znamka je edinstvena v tem, da smo s to znamko prvo in edino mesto na celem svetu, ki se pro-movira na takšen nacin.« Na decembrskem seminarju o EU politiki, ki ga je organizirala CSR Europe, so udeleženci seminarja dali mocno podporo težnji CSR Europe k vzposta-vitvi »Evropskega pakta za mlade«, s katerim bi postavili nove standarde na podrocju poklicne kvalifikacije, s cimer želijo povecati možnosti za zaposlitev med mladimi, kot tudi ustvariti nova delovna mesta. O tem, kako bodo mladi pridobili nove in prave izkušnje ter vešcine, so razpravljali evropski politicni odlocevalci, izobraževalci, clani CSR Europe ter predstavniki multinacionalnih podjetij kot so HP, IBM, Johnson&Johnson, Mic-rosoft, Samsung, Telefonica in drugi. CSR Europe je tako izpostavila, da so projekti na tem podroc-ju izjemno pomembni in potrebni, Evropski pakt za mlade pa bodo zagnali v novembru 2015. Na uvodnem delu so udeleženci seminarja raz-pravljali o pripravah Evrope na kulturne spre-membe v izobraževanju. Izpostavili so nujnost bolj integriranega pristopa podjetij in izobraže-valnih institucij, še posebej bi morala podjetja imeti vec možnosti pri pripravah kurikuluma in uporabnih vešcinah. Prav tako predlagajo, da bi vsaka srednja šola morala skleniti partnerstvo z vsaj enim podjetjem, da bi zagotovila prenos veš-cin iz teorije v prakso. Omeniti velja tudi premaj-hno povezovanje podjetij z raziskovalnimi usta-novami. Univerze bi morale poleg svoje odlicnos-ti ocenjevati tudi, kakšen je njihov dejanski vpliv. Na panelu 1 so predstavniki multinacionalnih podjetij poudarili, da je za prihodnost izobraže-valnega sistema nujna vkljucitev profesorjev in uciteljev v poslovno okolje. Partnerstvo med šolami in podjetji stabistvenega pomena, za kakovosten prenos znanja, mentorstvo in vzpos-tavitev novih nacinov vodenja. Mladi se morajo v šoli nauciti vešcine, ki jih podjetja dejansko zah-tevajo od svojih zaposlenih. Ucitelji in profesorji bi se morali seznaniti z novimi pristopi in pripo-mocki tudi na podrocju informacijske tehnologi-je. Brez spodbujanja inovativnosti in podjetništva ni razvoja in ni novih delovnih mest. Foto: »Building European Pact for Youth«, European Policy Seminar, Executive Summar, CSR Europe Panel 2 je bil namenjen postavljanju temeljev Evropskega pakta za mlade. Na dveh okroglih mizah so mnenja soocili predstavniki organizacij in Evropske komisije. Na podrocju zmanjšanja brezposelnosti mladih se izvajajo številni progra-mi in ukrepi, tako na evropski ravni kot tudi na ravni posamenznih držav. Mladi morajo imeti možnost lažjega prehoda od izobrazbe do dela. Stremeti moramo k izvajanju kakovostnih pripra-vništev po celotni Evropi. Ob koncu so udeleženci seminarja povzeli nekaj kljucnih izhodišc in smernic za nadaljnje delo: . potrebujemo mocnejše sodelovanje med podjetji in izobraževalnimi institucijami; . slediti moramo razmeram na trgu dela, saj se danes zahtevajo poklici z drugacnimi vešcinami in znanji, kot jih mladi pridobijo skozi izobraževalni proces; . spremljati moramonovosti na podrocju informacijske tehnologije; . ustvarjati ustrezne pogoje za podjetja, da le-ta lahko ustvarijo nova delovna mesta in . oblikovati konkretne pristope za reševanje problema dolgotrajne brezposelnosti. Evropska komisija in interesne skupine gradijo »Evropski pakt za mlade« na podrocju poklicnih vešcin »Building European Pact for Youth«,European Policy Seminar, Executive Summar, CSR Europe Pripravila: Monika Rajšp Rastoce drevo poslovne odlicnosti v Sloveniji in Evropi Poslovna odlicnost v Sloveniji v vsej svoji velicini raste in se razvija ter krepi svoje korenine vse od leta 1998 dalje, ko je bil sprejet Zakon o priznan-ju Republike Slovenije za poslovno odlicnost. Od takrat pa do danes, ko mineva že dobrih 17 let, je bilo po modelu odlicnosti v Sloveniji ocenjenih blizu 100 organizacij, tako iz zasebnega kot iz jav-nega sektorja. Kaj sledi na podrocju poslovne odlicnosti v Evropi in v Sloveniji v prihodnosti? Shema Ravni odlicnosti EFQM nam sporoca, da ne gre vec za to, ali organizacija »naredi nekaj«, ampak je poudarek na tem, kako dobro to nare-di. Vec. Vir: Ministrstvo RS za gospodarski razvoj in tehnologijo. Varuh clovekovih pravic podpisal pogodbe o sodelovanju v Državnem Preventivnem Mehanizmu (DPM) z nevladnimi organizacijami in društvi Varuhinja clovekovih pravic Vlasta Nussdorfer je 19. 2. 2015 javno podpisala pogodbe o sodelova-nju z nevladnimi organizacijami in društvi, ki so bili izbrani pri izvajanju nalog in pooblastil držav-nega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji proti mucenju in drugim krutim, necloveškim ali poniževalnimi kaznimi ali ravnanju. Na razpis Varuha, ki je bil objavljen decembra 2014, se je prijavilo 8 nevladnih orga-nizacij, danes jih je pogodbo javno podpisalo sedem, in sicer Društvo za razvijanje prostovolj-nega dela Novo mesto, Mirovni inštitut, Novi paradoks, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC, Humanitarno društvo Pravo za vse, Slovenski karitas in SKUP - Skupnost privat-nih zavodov. Kasneje je pogodbo podpisala še Zveza društev upokojencev Slovenije. Vec. Vir: Varuh clovekovih pravic RS. 6. dan za spremembe Menite, da naša družba ni namenjena v pravo smer? Se vam zdi, da se vedno bolj poudarja individualizem in sebicnost, medtem ko je soli-darnosti vedno manj? Bi radi kaj spremenili, pa ne veste kako? Slovenska filantropija vabi na akcijo DAN ZA SPREMEMBE!, ki bo potekala 28. marca 2015. Gre za dan, ki ga bo Slovenija posvetila izkljucno prostovoljskemu delu. Pove-žete se lahko podjetja, obcine, javni zavodi, nev-ladne organizacije in posamezniki. Vec. Vir: Slo-venska filantropija – Združenje za promocijo prostovoljstva. Prava ideja z Mikro podjetjem IDentiks karticni sistemi d.o.o V oddaji Prava ideja na RTV Slovenija so v cetr-tek, 26. 2. 2015 govorili o celostnih rešitvah za kartice, evidentiranju in o tem, kako prepoznati prave potrebe kupcev. Mikro podjetje IDentiks je tudi prejemnik nagrade za družbeno odgovor-nost Horus, zato je beseda tekla tudi o tem, zakaj podjetja na dolgi rok brez družbene odgo-vornosti ne morejo uspešno poslovati. Svojo izjavo sta podala direktorica Inštituta IRDO Anita Hrast in prof. Matjaž Mulej. Posnetek si lahko ogledate tukaj. Vir: RTV Slovenija, Prava ideja Predlogi k spremembam Zakona o prostovoljstvu Ministrstvo za javno upravo je v medresorsko usklajevanje poslalo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostovoljstvu. Slovenska filantropija bo kot nosilka Slovenske mreže pros-tovoljskih organizacij oddala zbra-ne predloge posameznih clanic mreže in jih zbi-ra do 15. marca 2015. Vec. Vir: Slovenska filan-tropija—Združenje za promocijo prostovoljstva. Socialna kapica: povedati preprosto Le tri odstotke tistih, ki so že slišali za socialno kapico, je poznalo njen pomen, je pokazala omnibus raziskava, ki jo je na januarski seji UO predstavila mag. Nataša Mohorc Kejžar, direkto-rica podjetja IPSOS. Na podlagi ugotovitev in zas-tavljenih ciljev združenja na podrocju nižje obdavcitve dela je bila na seji ustanovljena delo-vna skupina, ki bo izoblikovala nadaljnje korake za uveljavitev drugacne obdavcitve plac najbolj produktivnega kadra. V skupino so se vkljuci-li Marjana Lavric Šulman, Futura DDB, Igor Mer-vic, SPAR Slovenija, Jožica Rejec, Domel, in Cvetka Selšek, SKB banka. Vec informacij: mar-jana.lavric@futura.si. Vir: Stanovsko združenje menedžerjev Slovenije. Zlate gazele potrebujejo zavzete in talentirane ljudi Najboljša in najhitreje rastoca podjetja, ki so bila vse od leta 2009 prepoznana za zlate gazele, so v leto 2015 stopila zelo optimisticno. Ob obcutni rasti prihodkov se obeta tudi dodatno zaposlova-nje. V mariborskem Lumarju IG, zlati gazeli 2009, kjer so lansko leto zakljucili z 11,5 milijona evrov prihodka in imeli skoraj 700 tisocakov evrov dobicka ter so s ponovnim odkupom podjetja sami svoj gospodar, bodo ob širjenju na nove trge zaposlovali predvsem komercialiste. Ce bodo pri sklepanju novih poslov uspešni, bodo morali trenutno 59-clansko ekipo najpozneje v letu 2016 okrepiti še s tehnologi, konstruktorji, vodji gradbišc, monterji, tesarji in mizarji. Vec. Vir: gazela.dnevnik.si Foto: http://www.gzdbk.si Velika humanitarna akcija Cisto vesel-je Med 16. in 21. marcem 2015 bo na zbirnih mes-tih po vsej Sloveniji potekala akcija Cisto veselje, namenjena zbiranju odpadnega materiala s humanitarno noto. Z akcijo organizatorji želijo poleg ozavešcanja o pomenu zbiranja in loceva-nja odpadnih materialov, državljanom omogociti tudi, da po svojih zmožnostih doprinesejo k bolj-šemu jutri za otroke v stiski in med ljudmi širiti zavest o solidarnosti. Ves nabran odpadni mate-rial bo ovrednoten, izkupicek pa namenjen za pocitnice otrok s custvenimi in vedenjskimi mot-njami iz družin v stiski. Ti otroci namrec za vklju-cevanje v organizirane prostocasne dejavnosti potrebujejo dodatnega spremljevalca, strošek tega pa mnogokrat ostane na plecih staršev, ki si tega ne morejo privošciti. Vec. Vir: Gorenje Surovina d.o.o. Socialni partnerji so podpisaliSocialni sporazum za obdobje 2015 -2016. Socialni sporazum je temelj za doseganje široke-ga družbenega soglasja o prihodnjem razvoju Slovenije. Je kljucni element socialnega dialoga, katerega osnovni namen je doseci soglasje med socialnimi partnerji - delodajalci, sindikati in vla-do - o temeljnih zavezah in aktivnostih v letih 2015 - 2016, ki bodo usmerjene v: . nov razvojni zagon za nova kakovostna delo-vna mesta, . zmanjševanje brezposelnosti s poudarkom na ranljivih kategorijah, . krepitev konkurencnosti poslovnega okolja za vzdržno gospodarsko rast in povecanje glo-balne konkurencnosti Slovenije, . ustvarjanje pogojev za zagotovitev ohranitve in razvoja ekonomske in socialne varnosti ter ucinkovitega sistema socialnega varstva, . dosledno spoštovanje nacel Resolucije o nor-mativni dejavnosti pri oblikovanju in sprejemanji zakonodaje, . krepitev in razvoj ekonomske demokracije, . krepitev notranjega povpraševanja, . krepitev optimalnosti, ucinkovitosti in kako-vosti javnega sektorja, . ureditev sistema dolgotrajne oskrbe in oseb-ne asistence uvedba aktivnosti za odpravo krize vrednot v družbi. Vec. Vir: Vlada RS. Socialni dialog Vlada RS si bo skupaj s socialnimi partnerji priza-devala za povrnitev zaupanja ljudi v državo in njene temeljne stebre državotvornega delovan-ja, politicne, družbene, kulturne, socialne, finan-cne, gospodarske in druge. Z namenom krepitve socialnega dialoga tako na nacionalni ravni kot na ravni podjetij si bo priza-devala za: . ustrezno vkljucenost in zagotovitev sredstev za krepitev socialnega dialoga socialnih partner-jev v financni perspektivi 2014-2020 in iskanje drugih možnosti za stabilno, kvalitetno in ucinko-vito delovanje socialnih partnerjev, . vkljucevanje primerov dobrih praks, ki so jih socialni partnerji razvili v okviru projektov, ki so se izvajali v programskem obdobju 2007–2013, . aktivnejše vkljucevanje socialnih partnerjev v pripravo strateških dokumentov v okviru Evrop-skega semestra. Osrednje mesto vodenja socialnega dialoga je Ekonomsko-socialni svet, ki bo tudi v letih 2015 - 2016 zagotavljal ustrezen okvir za razpra-vo. Ekonomsko-socialni svet je tristranski organ socialnih partnerjev in vlade, ustanovljen zato, da obravnava vprašanja in ukrepe, povezane z ekonomsko in socialno politiko, ter druga vpraša-nja, ki se nanašajo na posebna podrocja dogovar-janja partnerjev. V casu gospodarske in financne krize je vloga ESS in sodelovanje socialnih part-nerjev še posebej pomembno pri iskanju uravno-teženih rešitev, ki bodo prispevale k izboljšanju položaja posameznikov in podjetij tako z vidika socialne kot ekonomske situacije. Vec. Vir: Vlada RS. Eko iz Argentine ali lokalno iz sosednje vasi? Vemo, da bi vsi najraje oboje, pa na žalost slo-venska ponudba eko sadja in zelenjave niti pribli-žno ne zadosti povpraševanju. Kljub temu da smo zagovorniki eko pridelave kot edine, ki pod-pira cloveka in naravo ter dolgorocno ne ustvarja vec škode kot koristi, ne moremo mimo dejstva, da tudi eko trg dobiva vse vec znacilnosti global-nega gospodarstva, pri katerem so v ospredju dobicki, ne pa clovek in narava. Verjetno se vsak izmed nas vpraša, kaj lahko pricakujemo od belu-šev, ki morajo do nas pripotovati iz Južne Ameri-ke. Že letalski prevoz zagotovo traja nekaj dni, nato morajo vse skupaj prevažati do veletrgov-cev, od tam pa do prodajnih mest. Stroški prevo-za in hladilnic zagotovo dalec presegajo stroške pridelave, kakovost takšnega živila pa iz dneva v dan kopni. Kaj pri tem pomeni dejstvo, da ima eko zelenjava za tretjino vec vitaminov, ce jih že na poti izgubi vecji del? V kolikšni meri bo naše zdravje zares podprl paradižnik, ki ga še zelene-ga obirajo, ali korencek, ki so ga tako mocno gnojili (cetudi z organskimi gnojili), da je ves voden ter že po nekaj dneh gumijast in plesniv? Vec. Vir: zazdravje.net Foto: Chrizzel Licence Samoocenjevanje po modelu odlicno-stiEFQMjekljucnoorodjezaspopads krizo V Slovenskem združenju za kakovost in odlicnost (SZKO) so mnenja, da lahko uporaba samoocen-jevanje po modelu odlicnosti EFQM pomembno prispeva k izboljšanju stanja v Sloveniji, o cemer so prepricani tudi predstavniki politike in javne-ga ter zasebnega sektorja. Preberite njihova mnenja na spletni strani SZKO. Vir: SZKO Pilotna delavnica programa Izzivi mladim presegla pricakovanja udele-žencev V petek 30. januarja 2015 se je pod okriljem jav-ne agencije SPIRIT Slovenija uspešno zakljucila prva pilotna delavnica programa Izzivi mladim. Sedem ekip mladih je teden dni pod strokovnim vodstvom reševalo in na terenu preverjalo kon-kretne izzive sodelujocih podjetij ter jih nato predstavilo predstavnikom podjetij. Sodelujoci mladi in podjetja so delavnice ocenila zelo pozi-tivno in pozdravila prizadevanja agencije po tovrstnem povezovanju mladih in podjetij. Vec. Vir: Spirit Slovenija Odpoklic izdelka Bio-polenta Dobavitelj Bio Si d.o.o. obvešca o odpoklicu polente, ki prihaja iz Nemcije, ker so v njej odkri-li sledove alkaloidov. Vec. Vir: Zveza potrošnikov Slovenije DO v Sloveniji Displaying Evropa mora ohraniti vodilno vlogo v družbeni odgovornosti podjetij Ceprav je Evropa vodila pot v razpravi o družbe-ne odgovornosti, mora zdaj preoblikovati celotno strukturo prejemkov po trgih, socialne in okolj-ske cilje, meni angleški evropski poslanec Richard Howitt. O tem je govoril 3. februarja 2015 na forumu EU o družbeni odgovornosti podjetij, ki je potekala v Bruslju. Vec. Vir: euroactiv.com Ali se bo družbena odgovornost prilagodila ali umrla? Zanimivo razmišljanje o prihodnosti družbene odgovornosti v podjetjih je zapisal Marc Stoiber. O tem, kako je družbena odgovornost pogosto nekoliko getoizirana znotraj korporacije in se pogosto »igra v peskovniku sama s seboj«. Pri tem pa nosijo odgovornost osebe zadolžene za DO v podjetju, ker ne znajo prepricati vodilnih v drugih oddelkih, kot so finance, inženiring itd, zakaj je za njihov razvoj DO pomembna. Celoten prispevek preberite tukaj. Vir: triplepundit.com Hrana in toaletne potrebšcine brez embalaže V Berlinu že nekaj casa deluje trgovina Original Unverpackt (dobeseden prevod bi bil: originalno nepakiran), ki želi s prodajo izdelkov brez emba-laže potrošnikom omogociti tako imenovano predcikliranje, s katerim preprecimo, da bi odpa-dek, ki bi ga bilo treba reciklirati, sploh nastal. Kupiti je mogoce prakticno vse: od testenin, stro-cnic, kosmicev in oreškov, do jogurta, mleka, vina, piva in olja, ne gre seveda niti brez obilice sadja in zelenjave. Brez embalaže so na voljo tudi toaletne potrebšcine. Le kupci morajo na obisk s svojimi plasticnimi posodami, steklenicami za veckratno uporabo, lesenimi košarami in platne-nimi vreckami. Vec. Vir: cekin.si Evropske poslovne nagrade Maja 2015 bodo na svecani podelitvi nagrad podeljene Evropske poslovne nagrade, ki se podeljujejo pod pokroviteljstvom mednarodne revizijske hiše RSM International. Z nagrado želi EK nagraditi najbolj izstopajoce primere uspeš-nosti podjetij oziroma podjetnikov. Drugi krog tekmovanja bo potekal od 3. 3. do 16. 4. 2015, kjer se bo glasovalo za zmagovalca in prejemni-ka naziva. Iz Slovenije se za omenjeno nagrado potegujejo Ljubljanske mlekarne. Vec. Vir: Ljub-ljanske mlekarne. Ameriška podjetja odškrnila del dobicka za lepši jutri Najbogatejši Zemljan in ustanovitelj Microsofta Bill Gates je lani namenil poldrugo milijardo dolarjev oziroma kar 1,3 milijarde evrov prek dobrodelne organizacije Bill & Mellinda Gates Foundation k izboljšanju kakovosti življenja v državah tretjega sveta. Sredstva so bila usmer-jena predvsem v odpravljanje ekstremne lakote ter napredek na podrocju javnega zdravstva in lažje dostopnosti zdravil, prometne in telekomu-nikacijske infrastrukture ter izobraževalnih pro-cesov. Seznam 50 ameriških podjetnikov, ki so razlicnim dobrodelnim organizacijam lani namenili najvec sredstev, je sestavil washington-ski casopis Chronicle of Philanthropy. 50 najbolj radodarnih ameriških pomembnežev je lani skupaj primaknilo 4,6 milijarde dolarjev. Vec. Vir: philanthropy.com Podnebno-energetska vizija EU z napakami V sredo, 25. 2. 2015 je Evropska komisija z obja-vo težko pricakovane strategije za Energetsko unijo postavila podnebje in energijo višje na politicno agendo EU. Predlog za Evropsko unijo predstavlja nekakšno dvojno vizijo. Po eni strani predstavljena strategija prioritizira nacrt umika od fosilnih goriv in dajanje vecjega pomena obnovljivim virom energije in ucinkoviti rabi energije. A žal po drugi strani Komisija poudarja tudi diverzifikacijo dobave plina ter potrebo po izgradnji plinske infrastrukture, tudi za izkorišca-nje nekonvencionalnih fosilnih virov, in ne izklju-cuje premoga. Vec. Vir: Focus društvo. DO v Evropi in po svetu Zakaj se odlociti za naravno in ekološko kozmetiko? V torek, 3. marca 2015, ob 17. uri humanitarna organizacija Soroptimist International, Klub Maribor organizira predavanje Zakaj se odlociti za naravno in ekološko kozmetiko?, ki bo v Gla-zerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor. Predavanje bo potekalo v dveh delih. Najprej bo Danica Štefok, strokovna sodelavka za kemijo in agrokemijo na Fakulteti za kmetijstvo in biosis-temske vede ter ustanoviteljica certificirane koz-metike EkoDana, govorila o nevarnih kemikalijah v kozmetiki ter o pomenu uporabe naravne in ekološke kozmetike za naše zdravje, potem pa bo Marina Koren Dvoršak z Inštituta za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru povedala nekaj o tem, kako na trgu prepoznamo ekološko kozmetiko in kaj se pri proizvodnji kontrolira. Ob tej priložnosti bodo možnost nekatere ekološke izdelke za nego kože tudi preizkusiti. Vec. Vir: Ekoportal.si »Mladi in zaposlovanje –vešcine 21. stoletja«, strokovni posvet AmCham Slovenija organizira strokovni posvet na temo mladih in zaposlovanja, ki bo potekal v sredo, 4. marca 2015 v Austria Trend hotelu Lju-bljana. Je težava v pomanjkanju delovnih mest ali v neprimernem znanju in kompetencah mla-dih? Na posvetu bodo pri iskanju rešitev/odgovorov sodelovali: predstavniki Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnos-ti, CMEPIUS-a, Ekonomske fakultete v Ljubljani, Zavoda za zaposlovanje RS, AmCham Delovno pravne komisije, predstavniki mladih, ki so brez-poselni, mladih, ki so se takoj po koncanem izob-raževanja zaposlili, predstavniki kadrovskih oddelkov vecjih slovenskih in tujih podjetij, mla-di tik pred koncanjem izobraževanja in ostali udeleženci. Vec. Vir: Epeka.si. Dnevi energetikov 2015 Dne 21. in 22. aprila 2015 bo v GH Bernardinu v Portorožu potekal osrednji energetski dogodek v Sloveniji, kjer bodo predstavljene novosti in trendi iz podrocja energetske ucinkovitosti. Prip- ravlja se bogat program z domacimi in tujimi strokovnjaki s podrocja energetskega manage-menta. Vec na povezavi. Hkrati je odprt razpis za prijavo prispevkov za Dneve energetikov 2015 in razpis za energetske nagrade 2015. Vir: GBC Slo-venija. Konferenca trajnostnega razvoja in trajnostne gradnje CISBAT 2015 CISBAT 2015, konferenca trajnostnega razvoja in trajnostne gradnje okolja bo potekala v Lausanni, Švica, od 9. – 15. septembra 2015. The Solar Energy and Building Physics Laboratory vsaki dve leti organizira konferenco. Na njej izmenjujejo mnenja raziskovalci iz akademskih in industrijskih okolij, kot tudi drugi strokovnjaki, ki delujejo na podrocju obnovljivih virov energije, trajnostnega razvoja, gradnje in urbanizma. Vec. Vir: GBC Slo-venija. Svetovni kongres konopolje Panonia - zavod za alternativne in kmetijske ras-tline s poudarkom na ekologiji in podnebnih spremembah je neprofiten clan projekta Evrop-skega razvojnega centra tehnologij za konopljo /(ETDCIH) in uradno objavlja razpis v okviru proje-kta: Svetovni kongres konoplje, ki bo potekal v Sloveniji od 23.8. do 28.8.2014. Namen projekta je implementacija aktivnosti inovacij kot gonilne sile mednarodnega trajnostnega razvoja gospo-darstva, pospeševanja podjetništva in kmetijstva. Vec. Vir: World Hemp Congress Slovenia 2015. 3P: Pripravljeni na podjetniško pot Brezplacni dogodek z naslovom: »3P: Pripravljeni na podjetniško pot« bo potekal 10. 3. 2015 v Lju-bljani. Na dogodku boste lahko izvedeli vse o podjetništvu in financnih spodbudah, raziskovan-ju trga in testiranju idej, primerih dobrih praks. Vec. Vir: podjetniski-portal.si Dogodki, konference Razpisi Turnir socialnih inovacij 2015 Inštitut Evropske investicijske banke razpisuje natecaj za najboljše projekte na podrocju social-nih inovacij, ki se nanašajo na boj proti brezpo-selnosti, marginalizacijo ali skupnosti z manj pri-ložnostmi ter spodbujajo dostop do izobrazbe na razlicnih podrocjih: od izobraževanja do zdravja, naravnega in urbanega okolja, preko novih teh-nologij, sistemov in procesov. Rok za oddajo pri-javnice je 21. 3. 2015. Vec informacij o nagradah in prijavnih rokih je na voljo tukaj. Vir: Inštitut Evropske investicijske banke Javno povabilo -Usposabljanje na delovnem mestu 2015 Zavod RS za zaposlovanje je objavil Javno pova-bilo – Usposabljanje na delovnem mestu 2015. Za javno povabilo je na voljo 8 milijon evrov sredstev, od tega jih 85 % prispeva Evropski soci-alni sklad. V okviru programa lahko delodajalci na konkretnem delovnem mestu usposobite brezposelne, prijavljene v evidenci brezposelnih oseb najmanj 3 mesece. Oddaja ponudb na jav-no povabilo je mogoca najdlje do 1. julija 2015 oziroma do porabe sredstev. Na razpis se lahko prijavi pravna ali fizicna oseba, vpisana v Poslov-ni register RS, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. Vec. Vir: ZRSZ Za nove zaposlene in inovativne izdelke Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo namenja podjetjem, ki imajo sedež ali registrira-no podružnico v obcinah Osilnica, Semic, Met-lika, Kocevje, Crnomelj, Loški Potok in Kostel nepovratna sredstva za zacetne investicije v Pokolpju. Rok za oddajo prijave na razpis je 17.3.2015. Najvec tock prinesejo dodatne zapo-slitve, število zaposlenih v podjetju za nedolocen cas, bonitetna ocena podjetja ter namen investi-cije. Najvec tock dobijo podjetja, ki bodo pro-izvajala nove izdelke, ki so produkt lastnega razvoja. Kot pri vseh razpisih je tudi tukaj pomemben vpliv na okolje ter že sklenjene predpogodbe. Pošljite povpraševanje na Tiko-Pro d.o.o. Za socialno podjetništvo v Pomurju Ministrstvo za gospodarski razoj in tehnologijo je objavilo Javni razpis za spodbujanje projektov socialnega podjetništva v pomurski regiji. Pred-met razpisa je sofinanciranje projektov v social-nih podjetjih v pomurski regiji. Cilj je podpreti projekte, ki bodo spodbujali sodelovanje ljudi in prostovoljsko delo, krepili inovativnost družbe za razreševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov, zagotavljali dodatno ponudbo proizvodov in storitev, ki so v javnem interesu, razvijali nove možnosti za zaposlovanje ranljivih oseb na trgu dela. Ministrstvo bo sofinanciralo do najvec 50.000,00 EUR po projektu. Rok za oddajo prijave na razpis je 19.3.2015. Pošljite povpraševanje na Tiko-Pro d.o.o. Vec. Vir: Priznanja za najboljše inovacije 2014-2015 Gospodarska Zbornica Slovenije (GZS) je objavila regionalne razpise »Priznanja za najboljše ino-vacije 2014-2015«. Pravico do prijave na razpis imajo vse gospodarske družbe, podjetja, sa-mostojni podjetniki posamezniki, samostojni ino-vatorji in poslovni subjekti z drugimi organi-zacijskimi oblikami (npr. zavodi, instituti, fakulte-te …), ki so registrirani v Sloveniji. Prijavitelj se prijavi na razpis v regiji, v kateri ima uradno pri-javljen sedež poslovnega subjekta. Podjetja lahko prijavijo tehnološke inovacije, torej nove inova-tivne proizvode, izboljšave ter nove tehnologije proizvodnje. Prijavijo lahko tudi inovacije, ki izhajajo iz netehnoloških podrocij, to so storitvene, organizacijske, procesne, socialne ino-vacije, inovacije na podrocju trženja, idr. Vec. Vir: GZS. Javno povabilo k partnerstvu pri pro-jektu »Slovenija na EXPO Milano 2015« Z javnim povabilom želi narocnik pridobiti poslo-vne partnerje s podrocja razlicnih gospodarskih dejavnosti za celovito predstavitev Slovenije na svetovni razstavi, ki bo prvic v zgodovini organizi-rana v neposredni bližini Slovenije, sosednji Italiji, ki je ena najpomembnejših gospodarskih partne- ric Slovenije. To poleg splošne in turisticne pred-stavitve Slovenije predstavlja izredno priložnost za ucinkovito gospodarsko promocijo. Svetovna razstava EXPO bo od 1. 5. do 31. 10. 2015 pote-kala v Italiji, v mestu Milanu. Osrednja tema raz-stave je »Hrana za planet - energija za življenje«, v okviru te zelo široke teme pa številne vsebin-sko povezane podteme: zdrava prehrana, zelen življenjski slog, ekološke inovacije, zelene tehno-logije, trajnostni razvoj. Pri projektu lahko sode-luje pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki ima interes sodelovati na svetovni razstavi v okviru predstavitve Slovenije, pri cemer mora biti vsebina njegove predstavitve, promocija proizvodov, storitev… vsebinsko povezana z osrednjo temo razstave ter vsebino predstavitve Slovenije. Rok prijave: Narocnik bo interes za sodelovanje sprejemal predvidoma do 28. 2. 2015. Vec. Vir: Spirit Slovenija. Javno povabilo delodajalcem za izved-bo delovnega preizkusa za mlade Namen aktivnosti je mladim brezposelnim omo-gociti, da svoja znanja, spretnosti in vešcine prei-zkusijo na konkretnem delovnem mestu, deloda-jalci pa lahko z delovnim preizkusom bodocega sodelavca oziroma sodelavko spoznajo in preiz-kusijo. Program vkljucuje mlade brezposelne, stare do 29 let, ki so prijavljeni v evidenci brez-poselnih oseb na Zavodu. Na voljo je 1 milijon EUR sredstev, subvencija za eno osebo znaša cca 800 EUR. Prijavi se lahko vsak delodajalec, ki je pravna ali fizicna oseba, vpisana v Poslovni regis-ter RS, ima vsaj tri mesece pred oddajo ponudbe s pogodbo o zaposlitvi zaposleno vsaj eno ose-bo, delodajalci, ki so v delovni preizkus že vklju-cili tri ali vec brezposelne osebe. Rok prijave je do porabe sredstev oziroma najkasneje do 10. 9. 2015. Vec. Vir: nepovratna-sredstva.eu. Horizon 2020: Smart Cities and Com-munities V okviru prednostne naloge »družbeni izzivi« programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 je objavljen javni razpis v okviru teme »zanesljiva, cista in ucinkovita energija«, in sicer za podrocje pametna mesta in skupnosti. Rok za prijavo: 5. 5. 2015. Vec. Vir: Razpisi.info (CNVOS). Horizon 2020: Growing a Low Carbon, Resource Efficient Economy with a Sustainable Supply of Raw Materials V okviru prednostne naloge »družbeni izzivi« programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 je objavljen javni razpis v okviru teme »podnebni ukrepi, okolje, ucinkovita raba virov in surovin«, in sicer na podrocju spodbujanja gospodarstva, varcnega z viri, in trajnostne rabe surovin. Ozna-ka razpisa: H2020-SC5-2015-one-stage. Rok za prijavo: 21. 4. 2015. Vec. Vir: Razpisi.info (CNVOS). Horizon 2020: Call for Competitive Low-Carbon Energy V okviru prednostne naloge »družbeni izzivi« programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 je objavljen drugi javni razpis na podrocju konku-rencne nizkoogljicne energije. Do financnih sred-stev v okviru programa Obzorje 2020 so upravi-ceni: (a) vsak pravni subjekt s sedežem v državi clanici ali pridruženi državi ali ustanovljen v skla-du s pravom Unije; (b) vsaka mednarodna evrop-ska interesna organizacija; (c) vsak pravni subjekt s sedežem v tretji državi, ki je navedena v delov-nem programu. Rok za prijavo: 5. 5. 2015. Vec. Vir: Razpisi.info (CNVOS). Javni poziv za dodelitev mentorskih mest raziskovalnim programom v letu 2015 Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republi-ke Slovenije razpisuje Javni poziv za dodelitev mentorskih mest raziskovalnim programom v letu 2015. Predmet Javnega poziva za dodelitev mentorskih mest raziskovalnim programom v letu 2015 je dodelitev mentorskih mest razisko-valnim programom v letu 2015 in dolocitev okvir-nega števila mentorskih mest raziskovalnim pro-gramom za cas trajanja raziskovalnih programov od leta 2015 dalje. Realizacija tega razpisa za leto 2015 je predvidena v okvirnem obsegu 169 men-torskih mest, kar okvirno letno pomeni 5.070.000 EUR. Javni poziv je namenjen raziskovalnim orga-nizacijam, ki izvajajo raziskovalne programe in imajo statusno obliko zavoda. Za raziskovalni program je dovoljena samo ena prijava, ki jo odda maticna raziskovalna organizacija. Rok pri-jave je do 5.3.2015. Vec. Vir: CNVOS, arrs.gov.si VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJ-NOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vpli-vu na razlicna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se poveži-mo pri iskanju rešitev in njihovem udeja-njanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgo-vornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883, Fax: 02 429 71 04, e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.odgovoren.si, www.chance4change.eu