Program ZK zunanje trgovine Podpora delavskega razreda in delovnih ljudi za dosledno uresničitev sklepov in politike ZK, sprejete na VII. kongresu ZKS in X. kongresu ZKJ, obvezuje nas komuniste, da se organiziramo za izvedbo stališč in sklepov VII. kongresa, za dosledno uresničevanje delegatskega sistema, samoupravljanja in samoupravnega sistema v TOZD ter reševanja gospodarskih in družbenopolitičnih vprašanj tako, da bo položaj delovnega človeka in delavskega razreda v novem političnem sistemu tak, kakor je opredeljen v ustavi. Zato se morajo delavci skupno z zvezo komunistov boriti za uveljavitev te ustave. informator glasilo delovne skupnosti ■ emona | ljubljana ■eto 5 junij 1974 št. 40 Programska osnova OOZK mora zagotoviti kontinuiteto dosedanje dejavnosti. Dopolnjuje naj se v skladu z ugotovitvami in potrebami, ki se bodo sproti pokazale v neposredni dejavnosti. OOZK — TOZD — Zunanja trgovina sprejme za S v polnimi jadri poletje Globtour prodaja 30.000 postelj od Kopra do Ulcinja — Morje °d maja do oktobra — Letos rekordno število gostov — 25.000 LJUBLJANA, junija — »Letošnjo sezono bolje prodajamo, kot smo lansko, saj imamo do konca septem-j)|ra zakupljenih 30.000 postelj, in sicer od Kopra do “kinja,« pravi Davorin Ferligoj, direktor Emona TOZD Globtour. Kar zadeva naše hotele, K| nastopajo kot samostoj-ne TOZD, poslujemo z nji-rrii na istih principih kot 2 drugimi, to je čisti raču-ni dobri prijatelji. O kakš-posebnih bonitetah ne 1 mogel govoriti, razen saveda o tesnejšem ponovnem sodelovanju, ki je 2notraj tako velike delov- ša organizacije kot je na- nujno. pe govorimo o portoro-hotelih, potem je naš lviera v primerjavi z dru-|jlnii letos samo za 15% vi9ni| cene (in je bil med rvimi popolnoma zaseden P' 11- junija), medtem ko ^ drugi dvignili penzion-5^eo cene tudi za 30 do ^o, zato mi imamo go-i e- Po mojem mnenju ta-0 hudih skokov tuji trg ne Prenese. Kot že *e*on0 Kot slabše kot prejšnja leta, medtem ko smo pri avstrijskih, belgijskih, švicarskih in francoskih gostih na lanskoletni ravni. Tudi pri Skandinavcih smo nekoliko slabši. Smo pa ob vsem tem prav v Zahodni Nemčiji letos zabeležili izreden porast gostov kar za okrog 40 % več kot lani. Tudi Čehov in Madžarov bomo letos gostili precej več kot prejšnja leta. Bistvena prednost je v tem, da smo s svojo ponudbo in aranžmaji razte- gnili poletno sezono od zgodnje spomladi v pozno jesen, tako da letos računamo na rekorno bero gostov: 250.000 ali 30.000 več kot lani. Ob tem naj poudarimo, da gre pri večini za štirinajstdnevne aranžmaje. Precej sob smo zakupili pri zasebnikih. Največ v Sloveniji in v Istri (okrog 8.000). Glej Globtourovo počitniško ponudbo! Bolj ali manj znano je, da kljub naravnost pravi množici turističnih agencij pri nas predstavljajo veliko jugoslovansko trojico Kompas, Globtour in Atlas, saj pokrivajo nad 80 % vsega jugoslovanskega turizma. bodoče delo naslednji akcijski program: • Idejno-politično izobraževanje članov ZK OOZK si bo organizirala izobraževalno delo tako, da bo sleherni član ZK, tekoče proučeval aktualne družbeno-politične teme. Predmet politične pozornosti članov ZK naj bodo vprašanja, ki zadevajo položaj delovnega človeka v združenem delu. Bistvo samoupravljanja, spoštovanje ustavnosti in zakonitosti. Samoupravne pravice delovnih ljudi naj bodo osnova za vzgojo vseh delavcev. Idejno-politično izobraževanje delavcev v duhu marksizma naj da osnovo za aktivnejše delovanje v TOZD. Člani ZK se morajo še bolj odločno boriti proti vsem težnjam, ki nasprotujejo marksistično-sociali-stični opredeljenosti delavcev in zlasti mladine. • Kadrovanje in kadrovska politika OOZK se bo še nadalje borila, da bo kadrovanje in kadrovska politika v TOZD sestavni del dejavnosti vseh delavcev, v vseh organiziranih oblikah samoupravnega in političnega odločanja, skrbela bo za načrtno obnovo članstva ter samoupravnih teles in se zavzemala, da se vključujejo v tej dejavnosti TOZD najnaprednejši in najzvestejši delavci. Sprejemanje novih članov, delavcev in mladincev mora biti načrtno in dolgoročno. Posebno skrb je posvetiti mladim delavcem. Pomagati jim moramo oblikovati njihove poglede in lik samouprav-Ijalca. Pri konkretnem izvajanju kadrovske politike se bo OOZK odločno zavzemala ADREJ MARINC NA IHANSKI FARMI Predsednik republiškega izvršnega sveta Andrej Marinc in republiški sekretar za kmetijstvo Milovan Zidar sta v sredo 22. maja obiskala prašičerejsko farmo v Ihanu. Čestitala sta direktorju TOZD prašičereja Ihan inž. Lucijanu Krivcu za mednarodno Liebigo-vo nagrado Christian-Albrechtove univerze iz Kiela. Gosta sta si ogledala farmo in se nato s predstavniki te TOZD zadržala v razgovoru o novih tehnoloških rešitvah in nekaterih splošnejših kmetijskih vprašanjih. rečeno, letošnjo prodajamo bolje, ^ srno na primer lansko. - e| čekov: • Mekinda Lenard, oseb-na številka 12765, zapo-slen v TOZD trgovina na veliko, transport, je 12. 5. 1974 prijavil, da je izgubil hranilno knjižico številka 19992; • Roj Štefka, osebna številka 13771, iz TOZD ^esna industrija Zalog, je 23- 5. 1974 prijavila izgubo čeka, ki glasi na 730 ^'n- ček je bil izdan 1. 5. 1974; • Pezdir Martina, osebja številka 48777, iz marata na Celovški 407 v NObljani, je 29. 5. 1974 Pojavila, da je izgubila hranilno knjižico številka 87098. Prosimo vsakogar, ki si asti ali zagotovo ve, kje nahajajo izgubljeni do-kurrienti, da to prijavi na uPravo Hranilno kreditne ^užbe, Emona Ljubljana, Miklošičeva 4. Vodja H KS: Ernest Krume Ste že bili na Trim stezi? TOZD Riviera Portorož — depandansa »Jadranka« 6 : s KOLIKO SMO ZBRALI ZA POČITNIŠKO REKREACIJSKI % CENTER EMONE? • Za počitniško rekreacijski center Emone smo prispevali, kolikor je pač • kdo mogel in želel. Tako smo postavili temelj, katerega bomo utrjevali, ga širili in potem nanj gradili. Vsekakor zdaj že lahko rečemo, da imamo sklad • za izgradnjo počitniškega centra našega podjetja. In koliko smo zbrali? J Zap. št. TOZD, DE Število zaposl. Zbrano prispevkov Povprečje na zaposlenega 1. Generalna direkcija 11 3.150.— 286,37 2. Poslovalnica Gunclje 5 250.— 50,00 3. Mesna industrija Zalog 450 6.870,— 15,26 4. Finančna direkcija 89 7.680,— 86,29 5. Biro ekonomske propag. 28 300,— 10,71 6. Market Celovška 63 6 120,— 20,00 7. Inženiring 23 240,— 10,43 8. Market Mengeš 15 570,— 38,00 9. Grosist 630 3.480,— 5,52 10. Globtour 85 1.180.— 13,88 11. Kooperacija 32 2.600,— 81,25 Skupaj je v skladu 26.440.— dinarjev. >»••••••< Čim več objektov, naprav in rekvizitov se nam po-ta, tem hitreje in laže se bomo odločili za športno iJ1Stvovanie Pr‘ nas vrste objektov nimamo ravno v *itn *U' Ne zmanjka nam prstov na rokah, ko štejemo Q0 ske bazene, telovadnice. V Sloveniji imamo komaj ce|08 rn* Pokritih bazenov na prebivalca, kar je malo 0 *a nerazvite dežele. °kor Obijam in bližnji ga ICi Pa smo v zadnjem q ,u bobih več TRIM stez, Je in Maribor imata po °> na Bledu pa je že d|'e časa. V*orec naših TRIM stez je švicarski. Tam so imeli leta 1971 že kar 138 takšnih stez. Ugotovili so, da eno stezo obišče dnevno poprečno 400 ljudi vseh starosti. Kaj sploh je TRIM ste- za? To je nekaj kilometrov dolga pot, ki vodi skozi gozd, ob poti so razne prepreke, pri katerih so table z napisi in slikami, ki pojasnjujejo gimnastične vaje. TRIM steze lahko uporablja vsakdo, ob vsakem času, brezplačno. Ni potrebno članstvo v društvih, vsakdo brez nadzora drugih krepi svoje zdravje. Vaje niso enostranske, temveč zajemajo celo telo, najpomembnejše pa je to, da se gibljejo v gozdu na svežem zraku. Vaje so razporejene tako, da sprva razgibavamo vse telo, sledijo vaje za moč, okretnost in vzdržljivost, nato pa vaje, ki postopoma razbremenijo organizem. Ogrevanje, obremenitev in ohlajevanje uravnava še hoja in tek. Vsa vadba na TRIM stezi traja 45 minut. Odločite se za obisk TRIM steze! Srečali smo se v Ljubljani za Kozjansko in Kumrovec Tudi letos je bila v Ljubljani solidarnostna prireditev V Ljubljani se dobimo za Kozjansko in Kumrovec. Velika zabavno glasbena prireditev je bila 9. junija od 15. do 21. ure ploščadi pred Maximarke-tom. Nastopali so številni najbolj znani slovenski glasbeniki zabavne glasbe, Ljubljani se dobimo za Kozjansko in Kumrovec je bila Emona. Prireditev je minila zelo uspešno, po predvidevanjih je šlo na žiro račun za razvoj Kozjanskega in dograditev spominskega doma v Kumrovcu ...??? Za dobro organizacijo imata s strani Emone kot folkloristi, pevci in humoristi. Na tej maratonski prireditvi so vsi nastopali brezplačno, dohodek je namenjen za Kozjansko in Kumrovec. Letošnji pokrovitelj solidarnostne prireditve V pokrovitelja velike zasluge tovariš Janko Velikonja, ki je bil tajnik prireditvenega odbora in tovariš Srečo Dragan, ki je poskrbel za zelo lepo in učinkovito oblikovno rešitev plakata, vabila in nalepk. Naučimo se plavati Komisija za šport in rekreacijo pri MS ZSL in MZTK se pridružujeta vsesplošni slovenski akciji »NAUČIMO SE PLAVATI«. Ker nam je znano, da je visok odstotek odraslih neplavalcev v delovnih organizacijah, vam posredujemo program, kje in kdaj se lahko odrasli neplavalci naučijo plavati. Eno izmed načel TRIMA je tudi: Nikoli ni prepozno. Vsi tečaji bodo v večernih urah za zaprtimi vrati in pod vodstvom plavalnih učiteljev. PROGRAM PLAVALNIH TEČAJEV: Kopališče Datum Organizira Cena Prijave in informacije KOLEZIJA 1.8.1974 Plavalni klub Ljubljana 150,00 (9 dni) PK Ljubljana, Hajdrihova 21 a, tel. 62-420 KODELJEVO 1,—12. 7. 1974 Odbor za športno rekreacijo pri TTKS Moste-Polje 70,00 (10 dni) TTKS Moste-Polje Koblarjeva 34, tel. 44-107 KODELJEVO 15—26.7. 1974 Komisija za šport in rekreacijo — TRIM servis 70,00 (10 dni) MZTK, Tabor 14 tel. 322-529 ali blagajna kopališča KODELJEVO 19.—30.8. 1974 Komisija za šport in rekreacijo — TRiM servis 70,00 (10 dni) MZTK, Tabor 14 ali blagajna kopališča tel. 43-561 ŠTERN 24.6. 1974 TTKS Ljubljana-Bežigrad vstopnina za 10 dni TTKS Bežigrad, tel. 312-176 ali blagajna kopališča VEVČE 1.7. 1974 Plavalni klub samo vstopnina vodja kopališča Rekreacija v TOZD trgovina na veliko Temeljna organizacija združenega dela trgovina na veliko je zagotovo najboljša enota v Emoni, ko mislimo na športno dejavnost in organiziranost. Povprašala sem Miro Težakovo, ki je »ta glavna« športnica na Šmartin-ski 102 (in tudi sicer!), s čim vse se ukvarjajo Emonci — grosisti za rekreacijo, pa mi je naštela skoraj vse športne panoge. V kegljanju so zelo uspešni, imajo celo svojo žensko nogometno ekipo, da o moških ne govorimo, pa košarko, namizni tenis, streljanje in šah. »Sodelujemo na tekmovanjih, če le moremo. Doslej smo se udeležili vseh občinskih tekmovanj v skoraj vseh panogah. In to upešno!« pravi Mira. Seveda se najbolj ponašajo s pokali z emonskih športnih iger. Zaslužili so si lep ZADNJA VEST: prehodni pokal kot najboljša TOZD, pokal v ženski kegljaški konkurenci, v namiznem tenisu pri moških in pokal za pingponkaša —• posameznika. Razen tega so zasedli kar štirikrat drugo mesto. Ni kaj reči! Emona kot celota zdaj v moški in ženski konkurenci nastopa v košarkarski TRIM ligi, ki jo organizira komisija za šport in rekreacijo pri mestnem svetu Zveze sindikatov Slovenije in mestni zvezi za telesno kulturo. Za prijavnino je bilo treba dati skupaj 85.000 starih din. Ker odbor za šport in rekreacijo pri Konferenci sindikata Emone nima denarja, je vsoto plačala sindikalna organizacija TOZD trgovina na veliko. (Pri njih so namreč za športno dejavnost v letu 1974 odobrili star milijon in pol). Za zdaj dekleta in fantje zmagujejo in ko bodo, na primer, dobili pokal, čigav bo? Seveda v trgovini na veliko pravijo, naš bo, saj smo dali denar! Ampak tudi v maloprodaji pravijo, da je naš in tudi v zunanji trgovini in v skupnih službah bi lahko rekli, da je naš. Je že tako, da je veliko laže reči, da smo zaslužili pokal, kot pa za prijavnino odšteti nekaj deset tisočakov. Zdaj in že večkrat se je pokazala potreba po skupnih sredstvih za šport in rekreacijo, namenjeno članom našega kolektiva. V tako velikem podjetju kot je Emona, rekreacija nikakor ni več stvar nekakšne elite, manjšine, temveč nas vseh. Naloge odbora za šport in rekreacijo so obširne: da oblikuje, usklajuje, vodi, organizira in nadzoruje celotno rekreacijsko dejavnost v podjetju in v TOZD. To niso majhne dolžnosti, vendar zvodenijo, če delajo trije, štirje ljudje samo z dobro voljo in sem pa tja celo ob očitkih, češ, toliko časa porabiš za ta šport. Emoni nagrada za samoupravljanje LJUBLJANA, 27. junija — Poleg listine Združenje samoupravljalcev je Zveza sindikatov Slovenije potrdila priznanje in nagrade samoupravljalcev za 1974 med predlaganimi 80 delovnimi organizacijami iz SRS — petim kolektivom — med njimi tudi Emoni. Nagrado je sprejel Jože Pentek, predsednik zbora delegatov TOZD. SPOMINI NA INTERNACIJO Hude sanje sem nekoč imela. Sanje, — da naša, soba nič več ni bila čisto bela. Na svojih stenah nešteto, kot kri rdečih pikic je imela. Skozi njena okna ni več gledal beli dan, — a strop njen je bil ves z mrčesom posejan. Drugi dan, — še ni bil čisto svetel dan, ko pri vratih stal je trop neznan. Vstanite! in notri nas spustite, tak bil je njih ukaz hladan. Je misli sto, skozi naše glave šlo, a roka se je tresla, ko ključ je k vratom nesla. Potem pa v našo sobo so vstopili in vsak kotiček pretaknili. Pa našli niso tisto, kar so iskali, veeno pa so nas v zapore odpeljali. In celica, kjer poslej naš dom je bil, je bila mala — le par korakov si lahko po njej storil. Namesto okna, — mala linica, lina, — le tolikšna, da videla sem krpico neba, — a sonca prav nikoli. Od takrat mi druščina samo moj mali sin je bil — in pa otrok, ki ni se še rodil, — a bil je živ. Pa sinek je prosil; mamica pojdimo domov, saj doma je ostal, moj boben nov. Povej mi mamica zakaj prišli smo semkaj stanovat, jaz rajši šel bi se domov igrat. In mamica povej; zakaj tu mleka, kruha ni, in moje posteljice, kjer se sladko zaspi. Je lakota huda jemala moči, sta žeja in mraz nam kazala osti. Bili so dnevi hudi, — še hujše noči, saj žejne bile so stenice — naše krvi. Ko dan se je storil, ki v celici bil je le mrak. ob pogledu na stene, zgrozil bi se vsak. Je sitih stenic po stenah lezlo cel trop, hitele so tja, kjer je bilo vse polno razpok. Tedaj pa zečel se je pravi pokol je čevelj v rokah bil — morilski mi kol. Če stene v celicah morda nekdaj so le bile bele, poslej, kot v mojih sanjah nekoč, nešteto krvavih so pikic imele. Res, strašni so takrat časi bili, naj rod zdaj človeški vsaj — v miru živi. HANA ŠKERLAK l-*******************-************-********* ZADNJE POROČILO: Globtour comp. Unis-turist Medrepubliško poslovno tehnično sodelovanje na področju turizma širše odpira vrata v Jugoslavijo in v svet — 1.000 rent-a-car avtomobilov SARAJEVO, junija — Sredi meseca sta Globtour in Unis-turist, kot ena izmed temeljnih organizacij Unisa, podpisala petletno pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju, kar pomeni, da je naš Globtour prva republiška turistična organizacija, ki je »skočila« v težnji za napredkom čez preozke republiške meje. Unis-turist ima 20 poslovalnic po vsej državi. Skupaj z Globtourom sta zdaj prisotna skoraj povsod po državi. Uniš razpolaga z okrog 1.000 avtomobili za rent-a-car službo (vse VW iz svoje tovarne, mercedese in audije), s katerimi bo Globtour zapolnil vrzel v dosedanji svoji ponudbi, kakor je posebej poudaril Davorin Ferli-goj na tiskovni konferenci v Ljubljani. Globtour računa, da bo že prihodnje leto realiziral 15 do 20 tisoč rent-a-car dni. Obe turistični organizaciji bosta nastopali skupaj ter si med seboj delili delo, kapi- tal, investicije itd. Unis-turist predvsem potrebuje sposobno organizacijo za velike ponudbe inozemskega turizma, mi pa bomo izkoriščali njihov rent-a-car park itd. Gre za velike načrte, kot so povezovanje z izseljeniško agencijo Kollander iz Clevelanda, organizacijo počitnic za nemške delavce v SFRJ (več 100 tisoč!), k čemer bosta oba partnerja morala pritegniti še tretjega organizatorja. Potem nastopajo tu velike možnosti organizacije turističnih potovanj znotraj države itd. Več o tem bomo poročali prihodnjič. Kršitev delovne dolžnosti Po 6. točki 71. člena pravilnika o delovnih razmerjih je Jožefa Kirm zagrešila hujšo kršitev delovne dolžnosti. 23. in 25. aprila 1974 je namerno začasno vzela iz blagajne HKS v Maxi-marketu 1.770,00 in 2.110,00 dinarjev ter s tem neupravičeno uporabila zaupani ji denar, čeprav ga je nato vrnila. Odbor za varstvo delovnih dolžnosti pri delovni skupnosti skupnih služb je Jožefi Kirm izrekel javni opomin. Zahvala Ob izgubi moje drage mame se iskreno zahvaljf' jem sindikalni podružnici-Prašičereja Ihan za darovan venec in članom kolektiva za izraze sožalji' za izkazano pozornost in udeležbo na njeni zadnji poti. Vsem najlepša hvala za vse! Vera Markič Zahvala Ob težki izgubi nepozabnega očka se iskreno za' hvaljujem za poklonjeno cvetje kolektivu TOZD Mesna industrija Zalog, najbližjim sodelavkam Štefki, Heleni in Minki ter tovarišu Hudarinu. Hvala vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremil' na zadnji poti. Tilka Intihar informator glasilo delovne skupnosti - »mona ijubija0* Emona Informator — Izdaji komisija za Informiranje Prl zboru delegatov TOZD Izhaja enkrat mesečno Ureja uredniški odbor: g|av' ni urednik Jasna Novljan, odgovorni urednik Janko Velikonja, tehnični urednik Tatjana Lapajne, Zora Subaji • Miran Blaha, Inž. Milan Bra' čika, Marko Potokar, Franc Žunko — Uredništvo: LIJ1 Ijana, Kersnikova 2, tej,frLa 31A.fi.55- Inf. 212 — TiS*