^^ 1 ' 1 ' i.. ■ • i'' i ^ ■ . . ■■.■■•*■ *
Detektivi v Cleveland« na delo.
W 1
ZVEZINA VLADA JE POSLALA V CLEVELAND POSEBNE DETEKTIVE, OA PREIŠČEJO AGITACIJO OLAJNOV INDUSTRIAL WORKERS OF THE WORLD MED DELAVCI V TOVARNAH.
—Ameriška vlada je poslala t ^Cleveland več skrivnih detek-i itov iz Waishi^gtona, katerih ■»posebna naloga je paziti na iPbgitatorje I. W- W., ameriške K (pol-anarhistične organizacije.
■	-Ti agitatorji baje hodijo med Rj delavci in jih h.u j ska jo, naj pu-
b stijo delo v onih tovarnah, kjer L se izdeluje vojne »potrebščine I za zaveznike. Kot tndijo za-stapniki zvezine vlade, je or-| ganizacija I. W. W., razposlala vec'kot 400 ajgentov okoli Kdevelandskih tovaren, da huj-1 skajo delavce na vstajo. Glav-* ni agitatorji so B. Rothfisoher, L P. Fishbine, Paul Pika, A. To-i j rok, L. Herman, John Ifcika in B E. Mihalyi. Večina izmed teh 'Mažari. Charles De Woody, I v4lavni zastopnik detektivske I 4šluilbe v Clevelandu, katero je
■	/organizirala vlada Zjed. držav, |vse je izjavil, da agitatorji v Cle-
|f velandu kršijo temelje amet;i-li ške pravice ter da se mora vla-§|da (potruditi, da izpodbije tla ■i; tem agitatorjem. Večina agi-I) t a tor j ev odi. W. W. niso am< B|;rišflci državljani, ampak tujciv ( ki ih^čejo zasejati seme nezado-voljtiosti med Amerikanci. U-/ sluJbenci, iki"pripadajo k I. W. RALl so v nevarnosti, da zgube KiJbje delo. Vlada Zjed. držav HriL trudi, da nihče, ki priznava ■pncšpe I.'W. W. ne dobi ame-■p&ega papirja, se je izjavil ■Charles De Woody.
I —Naše zavedno narodno dr. K|Nfl>rgdlne Slovenke," št. 137 Ijjtvrm $c> na zadnjem banketu ^FlSprffa iff&rffe pn posen-j I Jmean ple«u $20, katero svoto liso darovale za iSloveAski Na-
■	rodni (Dbmi. Čast .takemu za-Ijfvednemu ženskemu društvu^
[kateremu je v resnici mar napredek naroda.
—V tiedeljo, 14. maja, se vr-■il seja dr. Slovenski Sokol. K ' -^Sledeči Slovenci so dobili Kpretečeni četrtek državljanske < Kpajpirje na Common Pleas sod-■yniji: Matija, Osvaldf, Andrej ■j Klemene, 'Rud. La<vrinovič, t Anton Peternel, Frank Kerzi* B šnik, Josip Košmerlj. Častita-Ono novim ameriškim državlja- 1
—/Za. šolskega števca je bil P|^novan od1 mestne vlade John
Bic, ml: On ima dolžnosti 1 rJP^isati vse šolske otroke, ki ' ■se nahajajo v vardi 23. preemkt j
1—Posebni odposlanec Jugo- \
■	slovanskega Odbora v Londo- J Ku, na« rojak dr. Niiko Zupanič j pe mudi v Cleveland^, kjer o- 1 I stane 'še dalj časa. Ob biku je po- 1 Bgmezne slovenske družine in, ■fleluje z -vsemi močmi iza našo r K v ar. Iz Clevelanda se (poda \ Budi v druge slovenske našel- ^ ■btoe. (Rojake, ki se niso mogli r ■ildeldžlitti veličastnega shoda c Bb8. aprila, opozarjamo na nje- r Bov govor, (katerega je ^mel r
Bb ddtični ipriliki, in .kateri go- ^ Kot izide v naši številki v sre- n
' j—Slovenska naselbina v Cle- i Btrelandiu se množi. Glejte, kaj u mL prinesla teta štorklja našim I Rojakom tekom zadnjih dveh t Bitij: Starišem 'Dufbič na Btock- v Kjre "Rd. deklica, starišem Smr- n Bil na 43. cesti dečka, starišem Hjvter na 63. cesti deklico, sta- n Hitim Zgonc, na Prosser ave. v ■VekHico, starišem Dejak na 55. n Best i ddčka, stairišem Peč^ardklF ■la 5 h. cesti dečka, starišem Do- č Bildkar na Hale ave. dvojčke, v ■m deklici, starišem Torkar p Bf Aetna, dečka, starišem Ko- n ML na W. 113th St. deklico, sta- st fcim^Drganc na St. Clair ave. v Bklfco, sttarišem Oberstar na v B, teti dečka> starišem Ore- ® Kk na 47. cesiti deklico, starih ^Kazdrh na 67. cesti de- p
la klico, starišem Rosner na St. k- Clair ave. deklico, starišem ih Unetič na E. 77. st dečka, sta-ia rišeni Kuhar na 80. cesti dete čka. -Mnogo izaroda, da'foi vsi e. srečni bili!
—Anton Fidel na 702 E, i- 156th St. je dobil stavbeno do-:r voljenje iza gradnjo hiše v zne-ie sku $1400.
a- —.Poročila sta se Mihael r- Spe Ilir iz 15229 Saranac Rd. 1- in štefania Bezek. Bilo srečno!
—'Louis Flinn je našel v so-j- .boto na Eufclid ave. certificiran ^ ček za $10.000. Lahko ibi' ga porabil. Toda nesel ga je na banko, kjer 30 mu rekli "Thank n you" in mož .poštene duše je h od^el brez vsakega dejanskega y> plačila. Pač grdo od bogatinov.
—.Meseca avgusta se vršijo 'e primarne volitve. Pri teh voli-v* tvajh'fl>a bodejo morali Cleve-f landčani ponovno voliti za iz-1_ dajo bo»icfov v svoti $3.^00.000, l" da se popravi in podaljša 87 cest v Clevelandu. Nekateri so proti temu, da bi >se volivce zopet nadlegovalo, toda taj-v' nilk avtomobilskega kluba Cal-^ ey se je izjavil, da bodejo volivci glasovali tudi za sedem ' milijonov, če se 'gre za dobro
e cyesto. Najbrž pa ni tako. v
—Voda Latest Erie je tako umazana, d!i je zdravstveni na-čelnik Bishop mnenja, d'a -mesto ne bi smelo letos dopustiti r kopanje v jeizeru.
7 —V [xfndel}ek se bo glaso-
žijtoif «lM)ni.itwiHiiri ifatm
dovoli povišana ipTaca uslu'z-
0	foencem cestne železnice, Re-L- pulblitkanci bodejo glasovali' za L' površ«nje, toda demokrat je so
se izjavili, da hočejo imeti po-Prej garancijo, ali ostane tri-centna vožnja ali ne. Niso pro-" ti $532.000, katere dobe uslužbenci železnice na povišanih ii plačah, toda ži^pan naj garan-e tira, kakor tudi komponija, da
-	se votžnja ne <bo povišala.
j ' _
—'Žalostna zgodba se pripo- ! 4 veduje iz iPorthsmoutih, O. 1 ^ Tann so (prijeli Roy Jordana pod sumnjo, da je usifrelili svojo ženo, ker ni hotela vstati, da j
1	bi mu skuhala zajutrek. V so- 1 j boto pa s*> pripeljali male o-
i troke ustreljene matere pred : j sodnika, ifi hipoma vstane, 3 j t letni sinček Fred in zajeclja: 1 Georgie, zakaj /si pa mamo u- < <bil? Geopgie je osemletni sin 1 Jordana. Georgie je ipobesil 1
-	glavo, potem pa (priznial, da je 1 ustrelil mater, jker se mu je j puška sprožila.	1
1 —Rojaki, berite naš list! No-' ročite se! Oni} ki ste naročeni 1 in ,posojuijete list drugim, po-■ vejte jim, naj se naroce. Današ- * 1 nji dogodki so velevažni, in J k danes je človek Ibrez časopisa 1 neveden, zapeljan in ponrilovar 1 ' nja vreden. Vse, kar se važne- * ' ga zgod'i v politiki, na dlruištve- r nem polju, v družbi, v mest«, ® vse dobite takoj v listnj, in m- ^ formirani ste o vseh vaižnih in s upoštevanja vrednih dogodkih. J List, ki s»haja danes enkrat na ' teden, je brez veljave. Naš list a vam hodi trikrat na teden red- a no v 'hišo, če se naročite.
—Večerna šola za driavlja- ^ ne je vsak pondeljek in četrtek c v Gndinovi dvorani ob pol os-mih zvečer. Poduk je zastonj. Rojaki, postanite državljani, in če nimate še prvega papirja, vzemita ga takoj. Ne ve se, kaj v pride, in nečemo, da bi kdlo iz- r med Slovencev trpel, kadar na- r stopijo kritični časi. Ameriška v vlada paizi na nezaželjene ne- r vedndžle, ki se poganjajo v sJvoji g amoti In nevednosti za Avistri- p 'jo, in jih tx> znala v času krize r prijeti. TVjfltanite državljani! n
NEMČIJA SE JE UDALA
AMERIŠKI VLADL
NEMČIJA JE POSLALA ODGOVOR NA AMERIŠKI UL-1 TIMATUM. NEMŠKA VLADA SE JE POPOLNOMA UDALA AMERIKI IN PREPOVEDALA SUBMARL NOM TORPEDIRATI POTNIŠKE LADIJE.
iWashington, 6. maja. iPred-51 sed'nik iWilson.je dobil danes uradno besedilo nemškega od-'■<> govora na ameriško noto. Be-sedilo je prišlo potom kalbla preteklo noč, in posebni irradL niki so delali vso noč, da so raz-šifrirali nemško noto. Nem-1- šlki odgovor na ameriški pro-test je tak, da ni liiipne nevar-)- nosti za vojno med Nemčijo in n Ameriko, dasj predsednik Wil-a son še ni izrekel svojega mne-a nja glede note. Toliko je go-k tovo, da se je Nemčija udala e na vseli 'konceh 1 in krajih, v a strahu, da ne bi ameriška vla-r. da v resnici napovedala vojno o Nemčiji.
.Kajzerjev odgovor je kapitulacija.
<JjHfshington, 6. maja. "Mi 7 imamo predsednika, ki ne gle-'i da skozi angleška, niti nemška
-	očala, pač pa skozi ameriška I- očala," se je izrazil senator t- Pomerene iz diržave Ohio.
"Predsednik je Nemčiji pove-n dal, kaj zah.teva od nemške dr-0 zave, in odigovor nemškega kajzerja je popolna kapitulaci-
0	ja pred Ameriko^ Nemčija ni hotela in ni mogla imeti voj-
-	sik? z Ameriko, in zato je nem-
1	ški odgo\'or " tak, da morajo z
njim .biti zadovoljne Zjed. dr-
* _ it % zia»ve.
. Kflkše.n ^jf sedaj položaj?
Ameriški položaj napram a Ncnčiji je danes sledeč: iBred--j sednik Wilson je zadovoljen z . odgovorom Nemčije, v kate-. _ rem odgovoru" pravi nemška _ vlad^ d>a je izdala nova pove-lja submarinskim (poveljnikom, } da ne smejo več torpedirati potniških parnikov brez svari-i la. Predsednik Wilsen si je nadalje pridržal pravico, da pre- 1 kine diploniatično razmerje z
-	Nemčijo, kakor hitro Nemčija
. prekrši svojo sveto ofeljubo. i l Kakor hitro Nemčija torpedira 1
-	en sami potniški, parnik brei t 1 svarila, tedaj (predsednik \Vil- i
-	son prekine diplomatične raz- 1 ■ mere z Nemčijo, čemur zna t l slediti vojna. Nemčija nadalje s i pravi v svoji noti, da naj Zjed. I : države prisilijo tudi Anglijo, 1 • da se ravna ipo pravilih med- r 1 narodnosti. Predsednik Wilson ( i bo nadalje vprašal Nemčijo ali { t v resnici misli tako, kolt je na- š
pisala v noti, ali ima zraven j
kake 9krivne* namene. -	c
£
Od kajzerja je odvisno. s
Washington, 6. maja. Pred- ^ sednik Wrilson ni še podal svo- 11 jega konečnega mnenja, kaij on r misli o nemški noti, pač pa bo P počakal, da se zbere iprihodnji torek kabinetna seja, pri kateri Se bo odločilo, (kako naj sprejme ameriška vlada nemški odigovor. Predsednik Wil- k son, ki je miroljuben, se je iz- n javil, da bo počakal, ali bo v Nettičija držala svojo*besedo k ali ne. Zato je tudi gotovo, da n ameriška vlada ne bo odgovo- Z rila na nemško noto, ampak bo p čakala na Nemčijo, d&i dokaže, j« če v resnici mifcll it o, kar je obljubila Zjed. drž&vam
Kaj je Nemčija obljubila?
i v	Ul
iDel nemške note ameriški jt vlacK se glasi: V očigled sva- 61 rila in dokazom odi strani a me- v riške vlade je nemška vlada po* &i vzročila, da 'so dofeili subma- 54 rinski poveljniki noya povelja, p glasom katerjh ne smejo tor- v pedirati potniških parnikov, b rairven če se slednji z dborože- o no silo -ustavljajo submarinom. k
--Ta izjava Nemčije je jasen
s dokaz, da hoče Nemčija ugodi-
-	ti Zjetf. državam, ker če se ne
-	bi udala, bi gotovo sledila voj-a na, in vojne z Ameriko se Nem-L čija najbolj boji. -
0
Nemčija hoče mir?
1- Washington, 7. maja. Pred-
-	sednik W ilson je dobil od kaj-11	zerja lastnoročno pismo glede
-	vojnega položaja.v Evropi. V
-	tem pismu nemška vlada, ozi-r roma kajzer jasno namiguje, a j da je I.Vemčija sita vojske, in da v	je pripravljena skleniti mir,
-	jx>d količkaj ugodnimi' pogoji. 5 Pričakfuje se, da ibo predse<lnik
Wilson v iknatkem izdal oklic na vse narode, ki se nahajajo v vojni, v katerem dklieti bo vprašal, če je čas ugoden za : mir.
House gre zopet v Evropo.
1	iP'redsednik Wilson polaga r toliko -važnost na nemško mi-
rovno prizadevanje; da se je
-	odločili, dia od|poš 1 je" tretjič v
-	Evropo svojega rzaupnika pol-i	k'ovnika House, da obiščej vse
-	vlade, ki se nahajajo v ^jojni. i	V Belo hišo je prišel včeraj tu-
-	d i monsi gnefr Bonzano, pape-
-	žev delegat v Zjed. državah, in 1	je hotel s predsednikom govt*-
-	riti. Toda predsednika Wilson ria ni biHo, in oddal je njegove-man tajniku Tumtiltyu l^eb--110 papeževo pismo, ki je bilo
j pozneje izročeno .. predsedniku.
Slednji ni hotčl [povedati, kaj : piše papež. Najlbrž glede miru.
" Kaj mislijo Nemci o Wilsonu. 1
Berolin, 7. maja. Malcsimili-, jan Harden, splošnp znani u>-i red-nik nemškega lista "Zu-
•	kun ft", je napisial članek o ■ Wilsonu, in. v tem članku piše
•	tako: Nemčija se mora sramo-: vati svojih lj.udij, ki sramotijo 1 ameriškega predsednika Wil-
, sona, kajti sramotenje ni no* 1 beno znamenje junaštva'. Pred-: setfnik Wilson je vselej delal rz osebnega prepričanja, (ker je vedel, da je tako prav, kakor dela^ Ak^e moremo mi zoper- ' stavljati proti velikemu, svo- , bodnermi amerišlkemu narodu, | katerega votli tako značaj en , mož, kot je predsednik Wilson ? t Ce je' bil predsednik Wilson prepričan, da je Nemčija kr- , šifa mednarodne postave s svo* jo submarinslko kampanjo, tedaj je bila dolžnost ameriškega ipredsednika, da se je oglasil. Nemci morajo dati kredit ! Wilsonu, kot prvemu zagovorniku hiuimanitete in mednarod- , nirti pravic, katere je Nemčija ^ pogazila v tej vojni.
Kaj piše ostalo nemško 1
časopisje. • i
j
.Nemško časoipisje le .malo . komentira nemški odgovor a- j, merišfci vladii Iz vseh se spre- s vidi, da' Nemci niso zadovoljni, r kajti nemška vlada je premilo č nastopila in se je preveč ud'ala r Zjed. državam. Iz tega se skle-, pa", da Nemčija želi
mir, ker jo I r je vojska že preveč utrudila. s
Splošen utia.
Splošen utis nemške note v I utradnih krogih ameriške vlade -je, da Nemčija feli mir in zajto se je udala poJhu ameriške 1< vlade in spremenila svoj način j subnuarinskega iboja. Nemčija v se j'Gk , vOsvojeni odgovoru jako t ponižala, ker se je zbala so- v vraištva Zje<J. dlržav. iWWson c bo izjavil svoje uradino mnenje p o nemški noti prihodnji torek,k ko se vrši kabinetna seja. 'v
Pismo slovensknea ujetnika iz Sibirije.
Tjumen, Sibirija, 28. marca.
Dragi prijatelj! Tvoje pismo sem 20. marca dobil in me je zelo Razveselilo, pismo od prijatelja liizl mladih let, s kalterim
1	sva se skupa,j igrala v onih lepih
-	letih, ko smo bili brez skrbi v
2	Rakitni na Klanou. Solze pri-
-	dejo človeku v oči, ko se spo-» mni tistih lepih časov. Kje stni
sedaj ? Daleč, daleč od doma. Jtiz .sem služil pri 47. polku v Gorici. Služil sem eno leto. Ta-
-	ko sem imel za služiti še dva
-	meseca, ko je nastala vojna. »-Naš regiment je odšel v Gali-> c i jo proti Rusom.
(Kaj smo prestali, ti ne 1110-, rem popisati,' Po tri, štiri dnij 1 nismo dobili ničesar jesti. Kro1-, glje so ipa padale kot dež, itako . da se čudim, kako sem ostal c živ. 26. avgusta, 1914, smo bi-c li prvič v ognju. Zjutraj pred-
3	no smo šli v ogenj, nas je (bilo ) pri kompaniji ,360 mož, živeče^ i nas je pa živelo »še 90. Mprali
smo se uniakniti 28. do 30. avgusta smo bili /ropet v ognju. Zopet smo morali iti precej na-'zaj. Dne 8* 9. xo. in m . septembra smo zopet prišli V ogenj. , To je bilo še hujše k^ikor prej. "r Noč in dem so grmeli topovi.
•Naši ljudje so padali kot muhe. , 11. septembra so nas Rusi ob-" kolili. Ni preostajalo nič dru-_ zega kot iti v ujetništvo. Sicer pa ža koga bi se vojskovali? x Za Nemce, ki so naši največji sovražniki? Če so oni hoteli imeti vojsko, naj se pa sami vojskujejo!
Ko sem prišel na rusiko stran ) so mi ruski vojaki dali kruha ln mesa, potem pa so nas gnali v j Rusijo in odtod v Sibirijo. Reči moram, da se mi v ujetništvu dobro 'godi. Rusi so ^es do-. bri ljudje. In proti njim naj bi se vojskoval, ki so kaikor naši " bratje, Iki govore skoro isti je-" zik kot mi? Mi smo Slovani, ' Rusi so Slovani! Bog daj, da ' zmagajo Rusi in razbijejo na-1 šega vraga, fNfcmca in Turka! ' Rečem ti, da si srečen, iker ti * ni bilo treba služiti avstrijskega cesarja. Da tbi bil jaz vedel, ' da <1>g vojna, bi jo tudi pobrisal , ' h Avstrije!
Vedno smo bili Slovenci v . Avstriji izoperstavljeni, vedno , je bil Nemec prvi, naj se pa sedaj sani vojskuje. V ujetništvu mi je samo to hudo, ,ker ne dobim ipis^m od1 doma. 18. mese- 1 cev 'sefn ^ že tu, pa sem dobil < tri pisma.	*	<
Pozdravim tvoje brate in , tvoje isestfe in vse znance iz ( Rakitne,	t
tvoj Anton Kržič, j
. Konce n t raci jon lager 8. Ro- i ta, 13-277 Tjuimen, Sibiria, To- < bolsk gulbernija.	I
To ipismo je dobil Cleveland- c čan Anton Kržič na 43. cesti. Iz pisma se vidi, kakšen duh veje pri avstrijskih vojakih, ka- 1 ko >se zavedajo, da so Slovani, i in kako silno hudo in gnjusno 1 jim je boriiti se proti Slovanom I
-	Rusom. Iz pisma se vidi, ka- r ko Riusi skrbijo za ujetnike, da š so pravi naši bratje f Kaj po- fc reče na to naše slovensko c. kr. j časopisje v Ameriki, ki še ved^x: no prinaša fraize fanatičnih c. s kr. rabljev iz Avstrije? Ali jifh c ni sram pred <tem priprostim t slovenskim izavednim rojakom, v ki jih jt tako silno osramotil, p k^ -se poganjajo za Nerrace in Tu rke ?
' ■ ■ v
—Tat prvega razreda je mož d ki je okradel advokata Ainger- I ja v Williamson poslopju. Ad- k vokat Ainger je tega tatu pred I tremi tedni tako uspešno z ago- q varjal pred isodnijo, kjer je bil c obdlolžen tatvine, da je bit o- š proščen. Sedaj pa je tat prišel jk odvetniku in mu odnesel novo suknjo in ktofopk l	n
Ofenziva zaveznikov
na vseh frontah,
__v
ZAVEZNIKI SE NA VSEH BOJTŠCIH PRIPRAVLJAJO NA OGROMNO OFENZIVO. ZADNJI POSKUS ZAVEZNIKOV NA VSEH FRONTAH, DA .POTISNEJO (NEMCE -NAZAJ.
ti Ofenziva zaveznikov.
v Amsterdam, 7. maja. Tekom
-	prihodnjih trideset dnij ft>ode-
-	jo začeli zavezniki na vseh bo-t jiščih hkrati z ogromno ofen-.. živo, kakorsnje še ni videla se-v dajna vojska. INlemce bodejo
>	prijeli na balkanskem bojišču, a 11a rui-kem in na francoskem .. zajedno. To prepričanje vlada
-	v vseh glavnih mestih Evrope. Nemci delajo z vso živaihnostjo
^ ma svojih frontah, poj>ravljajo j sla'be točke in se pripravljajo za defenzivo, tako v Rusiji, v
□	Franciji, kakor na Balkanu, 1 ker tiudi Nemci so prepričani,
-	da začno. zavezniki iz dolgo obe-
-	tano ofenzivo.
□	Kje bo prvi udarec?
t Splošna špekulacija je, kje li bodejo zavezniške armade naj-1
-	prvo udarile. Mnogo Jih je i', mnenja, da bodejo iprvi udarci'
padli na Balkanu, kjer so se za-j
-	vezniiki polastili več grških j. mest, katera potrebujejo za j. Sv6je operacije. Drugi vojaški i. kritiki trdijo, da se bo ofenziva
pričela pri Lensu, kjer stoje
-	Angleži, ki so že lansko leto
-	skušali tam skozi prodreti. Na r tej fronti se Nemci z vso silo ? in naglico utrjujejo.
ji Zavezniki hočejo poskusiti li	svojo moč.
li iDlasi prihaja iz Berolin a poročilo, da je Nemčija voljna 1 skleniti mir, venda^JBi^||yM|
1 pretT iWlll^ilWiflroMMlr
v	ne preskusijo v?e svoje vojaške
-	moči v skupni ofenzivi, če se
-	zaveznikom ofenziva ne too po-
-	srečila, ne ida bi g-Ioboko se za-i	jedlf v nemške vrste, tedaj na-i	stane novo'premirje ali pa se
-	začnejo mirovni dogovori. » Kako je pri Verdunu?
1 . Nemško časopiisje je prene-
*	halo pisati o bojih pred Verdu-j nom. Splošno se s-odi, da so 1 Nemci mnogo svojih teških to-
*	pov premestili izpred Verduna
*	na ({ruige važne tooke, kjer pri-1 čakujejo napada. Za Nemce je
bitka pri Vefrfun-u gotova, ker se absolutno rie da ničesar več
>	doseči. ^
Zadnji poskusi Nemcev. 1 Francozi poročajo uradno i: ' Pariza, da so Nemci 5. maja z vso silo napadli francoske postojanke pri hribu 304. Francosko poročilo pravi, da Nemci niso še ves čas naipada na Verdun streljali s tako številnimi topovi kot pretečeni petek. Francozi so se morali umakniti iz več svojih strelnih jarkov,' toda do francoskih postojank' Nlemqi niso »mogli radi prehu'-dega ognja iz strojnih pušk*. Zamorci se puntajo. Iiz Carigrada prihaja poroči- ■ lo, da so se spuntali zamorci,/] imenovani Fur, ki stanuijejo v: Dorfurju, 500 milj južno od, Kartuna. Njih glavar Imam ko-raka s 6000 kamelami in voja- <\ štvom proti angleškim posad- 1 kam v južnem Egiptu. Pokrajina Darfur šteje kakih 4.000- ] 000 prebivalcev, (ki so zamor- . skega rodu, pomešani z Arab- 1 ci, in iso znani kot jako fana- 1 tični mohaimeda«ci. Njflhl gla- j var je proglasil "sveto vojsko" j proti Angležem'.	. |
V Jadranskem morju. \* ilz »Rima se poroča, d!a je $ več lašikih zrakoplovcev prire- j dilo uspešen, napad na mesito J Drač ob Jadranskem morju, j kjer se nahajajo Avstrijci. Iz i Dunaja pa se ravno tako poro- 1 ca, da so avstrijski zrakoplov- 1 ci napadli mesto Avlona v la- 1 ških rokah in mesto Brindisi. 1 Med Nemci in Agleži. r . t London, 7. maja. Nemški \ naptadi proti- angleškim pošto- 1
jankam od Armentieres, so bi-1 li uspešni. Nemci so dobili več
-	ujetnikov in dva topa. Angle-
-	ški napadi pri Givenchy $0 bili
-	odbiti. Na fronti pred Lille na-
-	padajo Angleži z vsemi silami.
>	Več brigad novega vojaštva , je došlo v to okolico. Najnvcč-1 nejše nemške postojanke pri
1 Lille in pri Lens so v nepre- -
stanem angleškem ognju. d Rusi kritizirajo Wilsona. 3 Petrograd, 7. maja. Ruski
I	časopis "l-Vovoje Vremja" piše ir j sledeče o Wilsonu: Wilson se , je tskaizal kot največji ljubitelj :, I miru, zato pa Nemci teptajo
-	po njem, kjer le morejo. Nem-1 ci njemu v zasmeh teptajo v [prah vse božje in človeške po-,
e stave. V tem o«iru bi moral bi-
-	ti Wilson bolj odločen, ker si-' e.cer vm boflejo Nemci zrastli
i preiko glave.
-J Kruh iz lesa v Nemčiji.
II	Edward Roentgen, ki je do-1 spel i^ Berlina v New York na 1 ladiji Noordam, se je iztjavil, da
1	Nemci ■ mešajo žaganje v pše-
2	nico za kruh. Ta kruh, se je i izjavil Roentgen, je jako sfci-a bega okusa, in človek ga mora
3	pojesti cel hlebec, da dc»bi toliko redilne snovi kot iz dveh navadnih kosov.
Na kavkaškem boji&ču. Petrogracll, 6. inaija. OdkiLr
; Glavna sila turške armade je
-	zbramai ipri Erziganu, in sodi se,
-	da bodejo Rusi tukaj najprvo
-	napadli, in da se bodejo Turki ! postavili tu z vso silo v bran.
Turki nikjer ne morejo v ofenzivo in jasno "je, da bodejo eku-. šali braniti samo tri zgorej oz-
. Hačena mesta. ;
>
o
Bitki v Meksiki.
Čete Zjed. držav so ubile 43 Villovih banditov in jih ujele 75, ne da bi en sam ameriški vojak bil ranjen.
Namiquippa, 6. maja. Konjeniški oddelek ameriške armade, 230 močan, pod vodstvom majorja Howzee je pre- , ^senečil Villove bandite pri Ojo , Ajzures in jih napadel- Kot poroča general Funston, je bilo 42 Villovih banditov ubitih, mnogo ranjenih, in 75 so jih Amerikanci žive dobili v roke. Med ubitimi je tudi Villov ge-1 neral Felipe Angeles* -Major i Hawzee je dofoil sled banditov zjutraj in je bil takoj prepričan, da se morajo nahajati v bližini. Jezdil je ves dan in ponoči,- dokler ni zadel na nje. Meksikanci so počivali ob nekem potoku in so večinoma spali, ko so Amerikanci udrli na nje. Niti en ameriški vojak ni bil ranjen. Nekaj bamditov je pobegnilo, in Amerikanici jih preganjajo. Valovi bandi-tje »so šteli 400 mož. General Carranza je pojavil (generalu Obregonu, ki se pogoja z ameriškimi generali v E1 Paso, da je odobril pogoje med Ameriko in Meksikb,\in da naj general. Obregon podpiše. Me* ksikanska vlada privoli v delno porabo meksikanskih železnic za ameriške vojake in *qe-ksikanska vQada je obj/ednestv tudi dovolila, dia bo uspešneje pocfpirala ameriška^ armado pri lovu za Villo.
rt 17vrv ANnWA amfrvka
IZHAJA V PONDEUEK, SREDO IN PETEK.
. _ i ....... ■ i. i.
NAROČNINA«
Za Amm-iKfi - J2JO Ža Clrt/d. po poJtifJ.OO JZa Extrcpo - £J~5Q PwowiMfio it*x>iiK.a. - 5c
Vm pUmZ dopisi bi denar ui M polili« u: "CleT«l«nd.ko Ameriko",
•11» ST. CLA1E AVE. N. B., CLEVELAND, OHIO_
EDWARD KAUSH. Publisher._ • LOUIS J. PIRC, Editor.
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
Read ty 25.000 Slovenians (Krainers) in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign tn language only.
X -r=rr TELEPHONE CUY PWfNCETQN 1BO	•' *
Entered as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland. Ohio under the Act of March 3rd, 1879.____^^_
No 54- Monday' May, 8. 1916.
Zakaj Nemci pri Verdunu ne zmagajo ? ,
FRANK H. SIMONDS.
Ncmci so napadli Verdu«, potem 3tO so skoro eno leto in pol mirovali v Franciji. Nemci so hoteli dab id na Francoskem odločilno bitiko, ali pa vsaj do-1>er v^jhi uspeli, m©d reko Rc-no in med morjem. Kaj so Francozi mislili o nemškem napadu na Verdun? bledeče: Nemci so bili mnenja, da so se Francozi naveličali vojne, prvič ker francoska ofenziva v septembru lanskega leta ni imela pravega uspeha, diriigič iker Angleži še do danes niso prišli z vso (potrebno silo na •pomoč Francozom* (tretjič, '(Nemci* so mislili, da če hitro zmagajo pri Verdunu, če vzamejo Verdun, ponudijo Francozom I a hike mi--rovne ipogoje — status quo — Fracozi Ibi (pwg&je sprejeli in prenehali <z vojsko, ki je vzela že toliko stotisoč najboljših francoskih mož.
Lc berite ndmšlka uradna poročila, pol-uradna poroči-la, nemško časopisje in poročila, katera so Amerik an ci pošiljali iz Nemčije, in iz vseh teh iporo-oil Ibodfcte videli, da so Nemci y resnici *ako mislili. Nemčija bi bila silno zadovoljna, če ibi Ijila Francija pripravljena — ne odstopiti še več sveta ali plačati kako vojno odškodnino, ipiač pa sprejeti mirov.ne pogoje, (ki Ibi piuistili Francijo ta-l loo kot je 'bila pred vojno. Nemčija je vedela, da Anglija še sedaj ni pripravljena,*d'a bi podala aiadostno pomoč Franciji, kot svoji eaveznici, in Nemčija je nadalje iračunala na to, da bo Franoija, poražena v veliki bitki, prizadeta radi padca velike trdnjave, Ihrez angleške pomoči, postala obupna nad bojem, v Ikaterem je sama največ tnpela.
Nemčija je nadalje -budi vedela; da Rusija ne bo mogla pomagati) Franciji s tem, da začne ofenzivo, kajti tla na ruskem Ibojišcu so vtem času preplavljena z močvirji, in Nemčija je lahko odposlala več veteranskih divizij iz ruskega bo-t jišča, kakor je lahko (potegnila tudi nekaj polkov iz Balkana. Z eno besedo, Nemčija je precej pravilno računala, da bo s hitro zmago in občutnim udarcem napram Francozom, slednje izrinila iz vojne, in če Francozi odnehajo, tedaj je nenvslka zmaga ravno toliko kot dobljena.
In poleg tega je Verdun pri Nemcih jako razvpit. Če Verdun pade, bi to silno fanatično upljivalo na nemško ljudstvo, kot na voditelje. Pomniti moramo, da pomeni Verdun za Nemce veliko več kot navadna trdnjava,' Verdun je mesto, kjer se je pred II. stoletji rae-bilo nemško cesarstvo. Ves novi nemški nacijonalizem sloni na dejstvu in na želji, da se zopet ustvari ogromna Nemčija, kaikor je ibila pred 11. stoletji pod Karlom Velikim. Kdor vzame Verdun, vzame Pariz, zavzetje Verduna ibi bil krasni vojaški uspeh, in še več, izav-zetje Verduna bi bilo INemcem simbol, da se nemške sanje o večjem cesarstvu uresničijo.
Pomniti pa moramo tudi, da so imele vse zidn^e nemške o-fenzive sa/m en namen: ne zavzeti še več dežela, aimpalk delovati za skoraj s en mir. -Silni napori Nemcev proti Rusom velikanski naval na Srbijo, grožnje, da pričnejo Nemci operirati v Suez in Egiptu — vse to se je oglaševalo nemškemu nairodu, da kakor hitro Nemčija doseže, potem bo mir. Vse-
lej, kadar se jV nemška armada polastila kakega večjega dela, se je oglaševalo, da ko Nemčija doseže in spolne to delo, da nastane unir, seveda v korist Nemčije. Rusko armado se bo popolnoma .^bilo, uničenje Srbije povzroči dohod Nemcev v Carigrad in oslabitev angleškega mpljiva, in sedaj bi nigral • Verthi« (premagati obulbo-žano Francijo, in Francija, kakor SS je kajzer sam izjavil, "je najbolj nevarni nasprotnik Nemcev."
Ali so imeli Nemct prav, ko so račiunali, da hiter, usipešen in strašen udarec prisili Francijo k miru? Jaz nisem prepričan o tem. In nikogar nisem dobil v celi Franciji, ki bi te-my vnjel. Toda dejstvo je, da so Nemci to vrjeli, in da so v to prepričanje uložili vso svojo energijo. Z eno (besedo, obleganje Verduna je bilo večje politične važfnosti kot vojaške. Obleganje \Jerduria je bij, napor Nemcev, da zlomijo moč Francije, kajti Nemci so bili prepričani, da se je Francija že naveličala boja, in da se bo rada udala.
* ZAKAJ JE BIL VERDUM NAPADEN?
Zalkaj iso si Nemci izibrali Verdfum kot glavno napadalno točko?- Večina čitateljev smatra Venchm kot predštražo
Francije, vrata v ^Plariz, in glavno trdn}avo,T(i od Luksem-burga dO Švice 'brani vzhodno mejo republike. Ko je nastala vojna, je ibil Verdun najmočnejša trdnjava Evrope. Zakaj so torej Nemci sklenili, da napadejo bas Verdun?	(
Vzrok je jalko enostaven. Prvi meseci vojne so pokazali, da trdnjave v današnjiih časiih niso zanesljive. (Padle so velike trdnjave kot Liege, Antwerp in »Maubeuge. Padci teh trdnjav so pokazali, da so topovi v svoji moči hitreje napredovali kot" trdnjave. In kar se je zgodilo v prvih mesecih vojne na z&padu, se je pokazalo lansko poletje na vzhodu, ko je ena ruska trdnjava za drugo padala. Zatorej so tudi Francozi po bitki pri Mami zapustili forte trdnjave Verduin.Vse topove so pobrali iz fortov. Te topove so premestili v nove, skrite postojanke, in forti niso imeli nobenega pomena več. Verdun je bil samo ena točka v dolgi vrsti strelnih jarkov, ki so se razprostirali od Severnega morja do Švice; Forti so zgubili vso veljavo. Forti iso se morali uda t i sisteimii strelnih jankov, in Verdun so branili strelni jarki, skrite jame in možje.
<V druigi vrsti pa je bilo jako težavno zakladati Verdun z živili, streljivoni in moštvom. Pred vojno ste se stekali v Verdun dve železnici. Prva je bila dvotirna in je prihajala.iz Pariza ter vodila naprej piroti Me-tzu, druga pa je prihajala severno po Meuse dolini, na Pa-riz-Nancv črti. Ko so Nemci meseca septembra, 1914 zavzeli mesto St. Michiel, so to zadu njo železnico odrezali od mesta. Ko so'se Nemci umikali ob Mame, so se utstavili pri Va-rennes in Montfaucon, in iz teh postojank je nemška težka artilerija obvladovala. Pariz-Verdun železnico, ki je postala radi tega nerabna kot komunikacijsko sredstvo z Verdu-ndm.
Francozom je torej za Verdun preostajala le mala ozkotirna ipix>ga, ki je prihajala se-
promet. Verdtin je bil torej iz-: oliran, kar se tiče železniške
( zveze, in armada, ki je (branila ( Verdun, je bila'odvisna edino Od transportov, motornih trnkov. Ta transport je zadostoval, dokler je Verdun branila le mala posadka, toda aH naj bo ta transport zadosten v trenutku, ko Nemci postavijo preid Verdun 2000 topov in četrt milijona armade? Ali bi mogla Francija poslati' dovolj strejji-va, vojaštva, topov in Iživeža obleganim četam? Nemci so bili trdno prepričani, da Francozi tega ne zmorejo. In francosko vrhovno poveljstvo je bilo ravno ' takega mišljenja, kot bom pozneje dokazal.
Konečno, Verdun je bil važna točka za Nemce. Bil je konveksna črta, obrnjena proti Nemcem. IPoVsod so INernci prodrli dalje proti zapadu in jugu, le Verdun jih je ustavljal. Ko so Francozi napredovali lansko leto v Champagne, so se borili na patalelni črti z Nemci. Kolikor bolj so Francozi napredovali proti nemški črti, toliko bolj so'bila njih desna in leva Ikrila ogrožena, da pridejo v nasprotni ogenj Nemcev. Francosko napredovanje > je bilo enako slučaju, če bi kdo s pestjo sunil v blazino. Uda se 11a enem koncu, toda na drugih straneh ostane paralelna. Francozje so v resnici napredovali v Champagne, fcoda bili
so hipoma izpostavljeni sovražnemu ognju od vseh stranij. ?Ceka tmarokanska armada je v resnici prršla preko druge obra-mbene črte, toda v kratkem je Ibila popolnoma uniče-* nas ker so Nemci koncentrirali ogenj svojih topov od treh r stranij na napadajoča armado.
Ko so Nemci napredovali proti Verdunu so enostavno pro drli zajedajočo se francosko črto v nemške vrste. Nemci so samo vzravnali svojo bojno črto in se jim ni bilo treba bati francoskega topovskega ognja od stranij.. To bodete najbolje razumeli, če pogledate na mapo. Verdun in Ypr'es ste dve jalko slabi točki v francoski ob-rambeni črti, ikar se tiče vojaškega* stališča, kajti tu so Francozje neprestano izpostavljeni teškemu napadalnem« Og-n j tt.
Toda1 pomniti moramo, da so to -stvari vojaškega pomena, ne stvari, katere vsakdo irafcu-me, kajti Nemec, oziroma nemškemu ljudstvu pomeni Verdun vrata v Pariz, velikansko trdnjavo, in padec Verduna bi na Francoze silno upi jI v al, in utrdil bi nemški kredit po celem svetu. Da rečemo z eno besedo, točka? t. j, Verdun, o katerem misli ves svet, da je.naj-Ivuijša trdnjava, je najslabša točka za obrambo. V fortih ni bilo topov, skrajno' nezadostna zelezniška zveza je podobna ničli, toda iluzija pridobitve Verduna je bila ogromua. Mo-raličen uspeh, ki bi ga pridobili Nemei iz Verdunonh, bi odstranil vse te slalbosti.
JOFFRE iPROTI OBRAMBI VERDUNA.
Sedaj pa preidem na točko, o kateri se bo še dolgo debatiralo in razpravljalo. Podal bom mnenja odličnih Francozov. Ko so Nemci z vso,silo pritisnili na Verkktn, je bil general Joffre, vrhovni poveljnik vse francoske armadte, in pa z njim vse vojaško francosko poveljstvo, za to, da se obramba Verduna popolnoma opusti. In francoski generali niso samo tega izagovarjali, ampak so po vzgledu angleškega generala Frencha, ki je ukaza! vojakom umakniti se izpred Ypres v flanekrski bitki, tudi ukazali, da se francosko vojaštvo umakne izpred Verduna, in temu povelju generala Joffre se ima opisovati nemški uspeh pre^ Verdunom, ko so osvojili fort Douamont, radičesar so |N!eni-ci mislili, da 'bo vsa trdnjava v najkrajšem času padla v njiih roke.	,
Toda Joffre radi tega povelja ni Storil ničesar napačnega. Joffre je previden, mož in on kolikor mogoče firani dragoceno življenje svojih vojakov. Joffre je mislil sledeče: "Umaknemo se za nekaj milj, poteg-
i njava pred 42cm topovi nima t nobene vrednosti, in se borimo > v ozadju pod' bolj ugodnimi
okoliščinami. Ce Francozi predajo Verdun Nemcem, ne bi to pomenilo ničesar drtizega kot predati neflcaij milj francoske zemlje. Kar šteje v današnji vojni je to, če sovražnik prebije fronto nasprotnika. Kdor se samo umakne za par milj * ali napreduje za par milj, ninna to v splošnem nobenega pomena.
Joffre je mislil, da če drži .Venetom, pomeni to za francosko armado zgubo mnogo tisoč vojakov, če pa opusti Verdun, ni to nobene vojaške vrednosti, kajti hribovje na jugu Verduuiia je i z v rs t no'pripr av 1 j e-no za obrambo. Za temi hribi Francozi lahko koncentrirajo svojo artilerijo. Tako so mislili mnogo dnij v Londonu in v Parizu, da bo Verdlun izpraznjen, in v Berolin-u, kjer so bili istega mnenja kot Francozi, so že računali, kdaj pride nemška armaria v Verdun. Zato so Nemci čimdalje hoije in z več-jilmi masami napadali pred Verdunom.; Le berite nemška uradna poročila in komentacije časopisov od onih dnij. V vseh se izraza trdno prepričanje, da pad<e Verdun v najkrajšem času, kajti Nemci so dobro ve- , deli, da najvišje francosko vojaško poveljstvo ni hotelo braniti Verduna.	1
Toda francoski vrhovni poveljnik to pot ni imel svoje vo- , Ije. Politika se je vmešala zraven. MJnogokrat v zgodovini narodov se pripeti, da je vča- : sih ipolitikar bolj odgovoren za usodlo vojske kot vrhovni poveljnik. In ravno v slučaju Verduna se je skazalo, da so bili politikarji veliko bolj previdni in bistroumni, ikot francosko vojaško poveljstvo. Francoski ministri, senatna zbornica, izbornica poslancev in vsi l>olitični uradniki so hipoma sprevideli ogromrto politično važnost Verduna, politično važnost, ki je dalelko nadlkrilje-vala vojašiko važnost. Politikarji v Parizu so zzačeji premišljevati, kaiko ogromne upljive dobijo Nemci, če zmagajo pri Vetxhmu, politikarji so premišljevali; kaj^ bo svet mislil, če Verduin pade, o katerem je vsakdo mislil, da je bolj utrjen kot Gibraltar.
In hipna kriza se je pojavila v Franciji, kriza v političnem življenju republike. Civilna vlada francoske republike je iikazala vojaški mladini: "Ver-diun se mora braniti na vsak način: Verdun se morai braniti, kajti .moralna vrednost Verdtun na je ogromna." In temu političnemu mnenju iso ise podvrgle vojaške oblasti, kajti general Castelnau, ki je za Jof-from prvi poveljnik, je konečno tudi se pridružil mnenju polit ikarjev, (Posledica tega je bila, da je šel general Castelnau v Verdun. Mož, !ki je rešil mesto Nancy, je ob enajsti uri začel z rešitvijo Verduna. S seboj je vzel generala Petain, katerega se bo francoska zgo-<tavinai vedno spominjala kot branilca Verduna.
V Verdunu so mi vojaki in drugi ljtidje pripovedovali o električnem uspehu, katerega je imel prihod teb' dveh francoskih generalov. Ze več dnij se je prebivalstvo v okolici Verduna umikalo predi nemškim napredovanjem. Možje so govorili tden druzemu: "Cest la retraite". — "To pomeni u1-mikanje!" Toda. mahoma je to umikanji ponehalo. Bojna črta je ostala nepremakljiva. Nd bojišče je dospel najslavnejši francoski armad'ni zlbor, 20 zbor, katerega imenujejo "železni zbor." jPrihtajjali' so možje, streljivo, topovi- in zopet toper \l Tekom deset dnij je bila Vsaka nevarnost za Verdun odstranjena, in prvi silni nemški naval pred VencTunom se je izjalovil. Verdun je bil rešen.
(Dalje ^ prihodnjič.)
i	—-o-
—Šest otrok je bilo v soboto povoženih cd dirjajočih avtomobilov. Kljub draginji ga-solima je toliko avtomobilov na cesti, da se jim še starejši človok komaj umika.
(Op. uredništv^) Clane^ kot
je tu priobčen, je spiral Stanley
Wash<burn, sin ameriškega senatorja Washburna iz Minne-
sote. Tekom rusko-^ajponske
vojske si je pridobit znamenito karrjero kot vojni poročevalec, v današnji vojni pa je kot glavni poročevalec londonskega lista "Times" v Rualji. Malo zve-nanjih mož je, ki bi bolj .poznali Rusijo kot jo pozna ,|Mr. Washburn.)
Kar vedo ljudje o Rusiji je ravno toliko kot vedo o plavajoči ledeni gori. Sedem osmin ledene* gore na morju je pod vodo. In pisatelju se zdi, da sedem osmin ruskih del in ertev tekom te vojne se ne razume niti v Evropi, še manj v Ameriki. Celo v Rusiji samo ljudstvo ne ve, radi stroge cenzuire in premale publikacije, koliko je prispevala Rusija k srečnemu izidu vojske za zaveznike. Kdor pozna razmere, ve da ta vojna ni vojna -med Rusijo in Nemčijo. To je vojna med zavezniki in med vrsto vlad, ki so hipnotizirane od' Nemčije, katere vlade so vdahnjene od Nemicev, da le od njih imajo pričakovati nadaljni obstaneic. Nemčija je hipontizirala Avstrijo, Turčijo in Bulgarijo, da poslednje države menijo, da morajo držati' z Nemci, Če hočejo obstati.
Kadar se torej pogovarjamo o položaju vojne na vzhodu, moramo vselej pomisliti, da vsak poraz in vsaka zmaga ruske armade ima velik upljiv na zaveznike. Kateri izmed zaveznikov bo, prizadjal Nemcem ko-nečni udarec, to je brez pomena. Toda važno je, da v tej vojni vsi zavezniki in vsak posamezni skuša oslabiti' Nemca, tako da bo konečno eden izmed njih prizadjal usodepotyl udarec. Brez pomena je, če to stori Rusija, * Francija ali Anglija. Vojni dogodki v Evropi se vsaki teden spreminjajo, in neVnogoče je soditi, kakšen bu koijec.
Da spoznamo rusko vrednost v tej vojni, moramo se ozirati na ves vojni položaj in biti prepričani, da če Rusija zlomi konečno nemško moč pred zidov* jem Moskve in da je dana s tem Francozom prilika, da ddbijo odlično bitko na zapadnem bojišču, da je Rusija pri tem igrala ulogo kot če bi dovolila Ntemcem, da pridejo pred Pariz, potem pa bi Rusija sama končala vojno s tem, da stoji njena armada pred Berolinom. In s tem prepričanjem v glavi,
OBRESTI
SE ZAČNEJO VSAK DAN
VLOŽITE DENAR NA
LAKE SHORE BANK
ia p« pravilih plačamo do dneva« ko poftafnote lir m
4%
Sl Clafr and ftSth/St.
Praapact um) Ht^rm Snpnrior and AddUon.
V
-a Dr. Richter s
je Rusija dosegla nu nkupnjpm
nMcoy11	^
Ruske žrtv^ »o relUe Pari«
Ob začetku vojn« Runi nI* kakor niso nameravali kitko ofenzivo. 'Ruski načrt je bil: 1 braniti) svoje meje, do£l<m ■ je ogromna ruska armada mobilizirala. Toda silni nemicl naval na Pari* je gro*il, dla popolnima zatre moč zaveznikov, in Rusija je v naglici sklenila začeti z ofenzivo proti Vzhodni Pruski. Silna moč tega napada je pripeljala Rttse preko najbolj priljubljene provihcije nemškega kajzerja, in tekom desetih dnij se je BerOlin nu-'
IParlfconi, in io prve nemške »trule lahko gledale silni Eif-felnov itolp v Parrzu, so biU) lifUlljenl, <in §o odlpoalali večji del »V^Ji anmide v Vzhodno itViiiko, da Jo obvarujejo pred Runi, Kiwi pravijo, da so Nemci poilall 6 amiadnih «1)orov na* vithodno bojite*, dlo61m trdijo I'Vancoid, Ja *o blH le itirje. To<lo jfievTtke nimajo mnogo pomena. Kar je nam znanega, da kakor Hitro so nemške čete odpotovale iz Francije, je francoska armada vrgla Nfince nazaj na reki iMarne.
Dal>e na tretji strani.
IfcJ ^^maUai^a zapeka, slaba prebava, otrpla lr6Pr6D3V3a jetra in njeni znaki kakor ne-I	■	čisti jezik, zguba slasti, sploš-
na slabost, slabokrvnost in želodčne neprilike naredijo vas zelo bolne- Zakaj bi ne rabili
SEVERA«
Balsam of Life i
t
I (Severov Življenski Balzam) ob pravem času ter bi stem pre-prečali še bolj slabih posledic? Delovanje tega zdravila je hitro in uspešno. Je tudi tonika. ki uspešno krepča. Zagotovi |Q vam redno delovanje črev ter odpravlja utrujenost, osvežuje J 10 in zmanjša napade. Mirujoči upliv tega zdravila ga stori veli- j b ke vrednosti ▼ slučajih ponavljajoče mrzlice. Okrepčuje sla- \ I botne ljudi ter se zato priporoča Ženskam v času bolezni. Cena 75 centov steklenica.
Rnl V Salad Čil Mr- M Z°bkom\*k, Coburg, Wwtvllk ¥ W j Ind., nam J* pital: "Moj* l«na ja ln>*l* bol v ielodon toda bolečine so pranebst« poUm ko jo r»biU Sovtrov Žl-vljeuikl Hali«m."
Kadar knpujet* zdravil«, iaht«rmjt« vedno 8*T«ror» In glejt«, da jih dobite« Lekar- | 111 narjl viepoviodl prodajajo Severove Pripravke. Ako »luCaJoo lekarnar nima idravti* I |H katerega sahtevate, naročite ga od na«.
W. P. SEVERA CO^ Cedar Rapids, Iowa |
!9_________________________'
CHARLES ARMBRUSTEIC
MESNICA PRVE VRSTE
NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO. 6112 ST. CLAIR AVE.
■y\v,,	A v ■ L	T^Vij vv/H
i j^ASBKipl
«CLEVELAND. BUFFALO, NIAGARA PALLSJ^ TOLEDO, PT* HURON. ALPCNA^gjg^^.
A REAL VACATION The Water Wmy Is the Only Way y	i
«tic] comfort. The freedom of the decks, the eool, refrwhlnn Iske breein. the een-modlous »tate rooms a<Mt uneicelled cutotoe, make life ahoanl these floating pals ess h
source ol enjoyment.	__.V _ - - -
"D. A C. A SBRVICB OUARANTBB"	____
Durtaa Bummer Season the Two Olanu of the Orwt LakM.8tn.CltT ofD^rott glaad
TO MACKINAC ISLAND AND WAY PORTS—From June JSth to Bei>t«nbee l(> h, HPECIAL STEAMER CMCVELAND 'TOJ^ACKIN^C WLMfn. TWO TIllM WEEKLY. NO 8TOP9 EN ROUTE EXCEPT AT OCTIlOIT EVERY TKIP. Dally service tetwsen Toledo and Put-to-Bay. June 10th to September 10th.
YOUR RAILROAD TICKETS ARB ACCEPTED	»
On D. a C. Line steamers (or transportation between Detroit and Cleveland, Detroit
ami Budato. eltfier direction. __ , .	m.« i n.^. J
Send two cent stamp for Illustrated pamphlet and Great Lakes Map. Addras L. 0. Lewis. O. P. A., Detroit. Mich. •
DETROIT ± CLEVELAND NAVIGATION COMPANY
, PHILIP H. MCMILLAN, Pres.	A- A. BCHANTZ. Vlce-Pres. *; Oenl. Mr.
All D. * C. Steamers arrive and depart Third Avenue Wharf. Central
Sf.nd.rd I i m o.
Čistenje in likanje obleka
DOBRO DELO.	NIZKE CENE.
Molka obleke.................$1.00 Žen.kekikUe.................„..S0e
Molke raknje.................$1.00 Ženske dolge snknje.......$1.00
Jopiči................................BOc Ženska obleke.................$1jOO
The DAMM DRY CLEANING Co.
Cant 739-W J 574 £. 55th ST. fe-fJOM
'	A.J. DAMM, poslorodja.
■J. S. JablonsM,
Slovenski fotograf
m St Clair Ave.	MM Broadway
Isdeluje slike sa Senitbe in družinske slike, otroške ■like, po nqjnorejii modi in po niskih cenah. Za $3.00 rrednostnib slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko Y naravni Tclikosti laitonj
m- vse oblo je gakantkano. -m
j	I
i Slovenska Dobrodelna Zveza.
H	(SLOVENIAN MUTUAL BENEFIT ASm)f
Ustanerljana IS.d*.	Inkorpor. 13.tnarca
Mi«. reaai ■ i§M»
J	v driavi Oblo	M™šfK	TdriaviOUo
II	\aiBHHaiHNiHMMawf	^tI^B	^^m^mmmmmmmmmmmmmmammmmmmammmr
Šedež: CLEVELAND, OHIO
m m m ZZI
VRHOVNI URADN IIKI:
PREDSEDNIK: JOHN GORNIK, ,«105 0T. OLAHl AVBNUU. PODPREDSEDNIK: PROMO* KOGOJ, 3004 ST. CLAIR AVE. TAJNIK: FRANK HUDOVBRNIK, 1062 BAST 62nd ST. BLAGAJNIK: JERNEJ KNAUS, 1062 BAST 62fad STREET. VRH. ZDRAVNIK: J. M. SBLliiKAR, 6127 S^. CLAIR AVB.
OOIOAN I K I:
'	' "	»	-	n
Frank M. JAK8IC, 1203 Norwood Rd. Jos, RUSS, 6712 Barvna are. Frank ZORIC, 5909 (Broaaer ave. Frank CERNB, 6083 St. Clalr ave. Anton GRDINA, 6127 8t. Clalr are. Ignac SMUK, 1061 Addison Rd.
Anton OfifIUR, 1168 B. 61st 8t. ' Sate vrhovnega odbora ae vršijo vaako Četrto nedeljo v mesecu ob 9.30 dopoldne v pisarni vrhovnega urada.
Pisarna vrhovnega urada 11052 B. 62nd St drugo nadstropje, daj. Cuyahoga Telefon Primceton 1276 R.
Vsi dopisi, druge uradne stvari ln denarne nakaznice, naj sa pošiljajo na tvrhovne«a, tajnika.	s
Zvezlno glaaiio: "CLEVELANDOKA AMERIKA" _•_ ... . • --.
Nadaljevanje i z 9. ttrini.
Rusi so tpa to francosko zmago drago plačali, >kajte zgubili so skoro vso vzhodno -prusko armado, toda rešili s-o Pariiz. Zgodovina bo svoje^asno to potrdila, in na vsak način bode? jo dobile te ruske žrtve po končani vpjni svoje dostojno priznanje. Z guba Vzhodhe Pru-^ Ske in zguiba cele ai^nade je le 'S ena kaplja v morju ruske po-r žrtvovalnosti v tej vojni, do-čim na drugi je iporaz Nemcev • pfecf Parizom leta 1914 bil o-gromen dogodek. Toliko glede ruskega začetka v evropsid vojni.
Napad proti Calaisu.
Oktobra .meseca, 1914 je nemški generalni štab sklenil
zavzame Varšavo. Kaj se je zgodilo? »Prav ob obzidju Vat* Jave so 'bili Nemci vrženi na-/zaj tja do svoje meje in sicer J ravno ted&j, ko« so začeli z ve-n lilkanslkimj napadi na Calais. In m kaj se je tedaj vršilo na vzho-[ du? Druiga rutfka armada je grozila z napadom Prusije na eni strani in z napadom Sleske na »drugi strani. Ob času, ko so Nemci potrebovali vsakega ■posameznega vojaJka, prodro sflcozi Belgijo, so bili »prisiljeni, v da so zopet odposlali ogromne čete vojakov na vzhodno mejo. Armadni zbor za armadnim zborom je potoval na poljsko bojišče. 1 In na način je bila nemšlka armada večja od ruske nemška armada je imela še enkrat toliko topov in sftreljiva. Rusi so se morali polagoma umakniti na Bzuro na severu do reke Dunajec v Galiciji, boreč se za vsako ped zemlje in uničujoč tisoče in tisoče nemških in avstrijskih vojakov.
Premagani so bili Rusi, pravijo kritiki. Res je, Rusi so se jmnaJknili. Toda kaj se je zgo-Ij^dilo na zaipadnem bojršfpu? Ca-plais je ostal, nedotaknjen. In ^če t>i Nemci vzeli Calais, :bi uničili z enim udarcefn Anglijo, * ker s pa-dcem Calaisa, Angleži absolutno ne bi mogli več prevažajti svojih armad na francosko bojišče.. In kaj so jmeli Nemci ;pdkaizati Aa vzihodu? Njih in avstrijske zgube so znašale do 40.000 mož, in ikaj so pridobili? Nič, razven priliko, da Varšavo znova najpadejo, in napadali so Varšavo -dolgih deset' mesecev. Ne morem »povedati/ koliko mož so poslali Nem ci na vzhodno Bojišče, toda najmanj dvajset armadnih zborov je operiralo proti Rusom. Zopet imamo tu ruski poraz in zmago zaveznikov, in zopet se mora Rusiji priznati, dia je mnogo žrtvovala za zaveznike.
Prvotni boji v Galiciji niso imeli mnogo pomena za korist t: zaveznikov, ker j Avstrijcev ni nihče upošteval za resne boril-I oe, in boji med Rusi in Avstrij-žr ci so bili stranskega pomena. Toda ko so Rusi začeli groziti Slezki, tedaj je ppstala nevarnost za Nemčijo. Nemci so od-1 vrnili to nevarnost s tem, da / so drugič napadli Varšavo, kjer j so bili seveda odbiti, pa tudi , Rusi ipognani nazaj. V tpovra-I čilo so Rusi se vrgli nad; Av-I utrijce, in v prvih <fnevrh me-; seca januarija in februarija leta «1915 ♦ dobimo Ruse v Galiciji, kako podijo Avstrijce preko Karpaitov, in meseca marca je
padla tudi največja avstrijska trdnjava Premysl.
Iz druge strani so Rusi pre-kot Bukovine udrli na Ogrsko. Maiari so bili v paniki in strahu, Avstrija se je zamajala v vseh težavah, notranji polom je pretil od vseli stranij, in Nemčija se je zbaila za svoj lastni obstanek. Ruski uspehi so pripeljali tudi Italijane v vojno. In v mesecu maju, 1915, ko soINfemci tako želeli, da bi udarili z vso močjo na Francoze, so bili prisiljeni, da se zopet obrnejo proti Rusom, ki so iped za »pedjo požirali nemško zemljo. Nemci so pričakovali, da zgine njih vojaška slava radi Rusov.
_(Dalje prihodnjič.)
JEAN CRONES V OHIO.
'Policija v Toledo, Ohio, je mnenja, da se nahaja Jean Crones v Ohio. Jean Crones je oni kuhar, ki je pripravljal obed v Chkagi za banket, katerega se je udeležila katoliška duhovščina s dhicaškim nadškofom. Tedaj je bilo zastrupljenih na»d sto oseb, toda Jean Crones je pobegnil in ga še niso m-ogli najti. Pretečeni četrtek pa je prišel na policijsko postajo v Toledo neki (šofer, ki je izročil policiji bankovec za en dolar, in na tem bankovcu je bil prilepljen mal listek, kakor se dobivajo v lekarni, in navlistku je bila mrtvaška glava s kostmi in ime '*Jean Crones". Šofer se je izjavil, da je dobil bankovec od nekega moškega, katerega je okoli polnoči peljal na Union postajo. Opis tega človelka se precej strinja s pravo postavo Cronesa.
(Pozor članice dr. Svob. Slovenke, št. 2 SDZ.
Tem potom se naznanja vsem članicam, da se igotovo udeležijo redne mesečne seje ii^inaja. Prošene ste,da se gotovo ucfeldlite, ker na dnevnem redu je volitev delegatinje za konvencijo v je'seni. Torej naj ne manjka nobena sestra pri seji, «d*a ne bode pozneje prerekanja,
S sestrskim pozdravom Alojzija Čebular, tajnica.
NAZNANILO.
Članicam dr. sv. Ane, st. 4 SDlZ se naznanja, da se vrši 10. maja, ob pol 8. uri zvečer redna mesečna seja v društvenih prostorih. Na seji se bodo volife delegatinje za prihodJnjo konvencijo. Prosi se vse sestre, da se brez izjeme te seje udeležite, kajti najbolj važno je, da si zvolimo zmožne sestre za dfelegatinje. 'Vsaka članica je dolžna storiti nekaj za društvo vsaj pri volitvah zastopnic. Naj torej nobena ne izostane. Več članic, ki imajo zmožnost za, izborovanje je pri društvu, samo potrebno je, da pridejo na sejo, da bodlo mogle voliti in biti voljene. iKonVencija ni vsak mesec, zatorej je potreba, da pošljemo zastopnice, ka»te-' re .bodo zmožne v resnici svojega posla. Dne 28. maja St društvo udeleži Jprporativno veselice bratskega diruštva Glas Ciev.'Delavcev, št. 9. SIDZ
Sestrski pozdrav
Ivana Gornik, predsednica.
, .....• _■ •_
Iiče se dober (krojaški pomočnik. Plača dnevna;' ali od kosa.
G. Rus, 3698^E. 7$tfo St. (54)
■ ■' .
• ČLANI
iRibnica, št. 12. SDiZ so pro-I sen i, da se brez izljeme udeleže seje v četrit&k, 11. maja ob nk-Vadnem času v Ordinovi dvo-rani'. Ker je poleg važnih druu stvenilh zadev obenem volitev delegata za konvencijo SDZ. iBratski pozdrav tajnik.
Odda se opremljena soba s kopališčem in električno lučjo. 1081 lAddison Rd. zgorej, k front. .	'(56)
POZOR, LORAIN, O.
I Vsem Slovencem v Lorainu ! naznanjamo, da je i MR. IX>UIS BALANtf,
1633 E. 31st' St. I naš polnomočni zastopnik za I Lorain, O. pooblaščen spreje-| imati naročnino, tiskovine in ! oglase in sprejemati plačilo za ! to. 'Priporočamo ga rojakom kot poštenega in zvestega za-"stopnika.
Uprava "Clev. Amerike."
-——-«-—
Naprodaj je čedna hiša in štirje dobri loti. Vse skupaj se proda samo za $1000, in sicer plačate $100 takoj, drugo pa kakor rent. Vprašajte pri L. Rechar, Eudid, O. (54) ,
Naprodaj je dobra hiša za 2 '
družini, 12 sob, se la'hiko prire-
.1	-	o
di v hišo za tri drivzine. Lot 30
X150. Prav nizka cena. 1397 E. !
47th St.__(55) ;
PRIPOROČILO. j
Naznanjam rojakom, da šem	]
se preselil iz 30Q7 St. Clair ave.	,
na 3814 St. Clair ave.. zgorej.	, Priporočam se rojajkom še na-
■dalje za razvažanje pive na	{ dom. Vedno točno postrežem.
Franlk Kbihar, 3814 iSt. Clair	]
ave._ (55)	j
POZOR!	!
*• ■ <
Spodaj podpisano društvo j naznaja rojakom, da priredi ve- ^ lik piknik dne 14. maja na Re- s charjevih' farmah. Rojaki so , Uljudno vabljeni, da se piknika udeležijo. Izvrstna zabava bo j priprayljena za vse. * (54) j
Dr. Dosluiencev. , --- 1
Dr. L L SlEGEI^TEIN
3. NADS. PERMANENT BLDG. 746 EUCLID AVL
blisu E. 9th St.
KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO
Na tali način in s istimi aparati kot zdravijo v
VELIKIH SAN1TORI-JIH V EVROPI
Uradna ure:
9.	d« 4. pop.
7. sv*2. do 8. ini.
10.	do 12 dop. ob nedeljah.
Izrišite ta ogta*, da nt pozabite naslo-Va
li tmb mti, datoalaJ«|MrrM«WuUa> t— mmJmi b mT Mj{lrt«jllh ndnrU. dm m M MN M4NTM.
Vali sdr«TnUki raccpK nwrajoprftlT Ml* Ubnw, kj«r MiJ« hUIm! atlulM pm i»l|l »jetnik«. 1«»dm» tudi pmpaiao i«l»' tm mU«*& prwfanatov, tealf potreb. Ml«, tttiT, ckar ia (bdlnrjt.
Guenthers Sloven. Lekarna,
Addiaon Rd. Togal St Clair Ara.
I	-1
I	>i
MLEKO
'Najboljše pasteurizirano
mleko, dobite pri" Frank Jerid
1166 E.60th ST.
Prodaja se na drobno in debelo. Svoji k svojim!
NAZNANILO.
Cenjenemu občinstvu in slav-' nim društvom I Kot že omen j e-: no, da'priredi tdfr. Glas Cleve-" landlskih pelavcev št. 9. SDZ " vesdlico spojeno z banketom, " na nedeljo, 28. maja, t. 1. v r Schwalbovi . dvorani na 61311 ' St. Clair aive. ob priliki razvit-• ja in blagoslovljen j a nove dru-! št vene zastave, UUjudno nazna-. njamo, da se dobijo vstopnice za banket pri sledečih rojakih I in trgovcih: John Gornik, FVan-- cis iLausohe, Anton Grdina, Lawrence iPetflcovšek, Mike 'Jalovec, Andy Kranjc, John Skuf-1 ca, Jos. Modic, Frank Mlako-vec, Henry Zalokar, Josip Žele, John Cimperman, in pri vseh društvenih bratih;* 1 -May 26)	Odbor.
1 Delo dobijo moškil
1 Takoj dobijo delo možje za navadna in splošna opravila v »tovarni. Dobra plača. Lake E-, rie Iron Co. 915 E. 63rd St. severno od St. Clai ave. ^ (56)
SVOJI K SVOJIM! "
Pozor rojaki!
Vsem cenjenim rojakom naznanjali!, da sem prevzel znani saloon in hotel "Gilbreaht" na 694 E. 152nd St. v CollinwoodL fPri meni dobite vselej sveže pivo, najfinejše vrste, poleglega pa vedno dobro žganje, brandy, slivovka, dtožnik in tir^pi-njevec. Jako dobre smodke za goste. Poleg tega imam okusno kosilo in večerjo vsak dian na razpojago, dober gulaš, pri-sttne kranjske klobase in drugo vedno za prigrizek.
Posebno opozarjam rojake na mnogo dobro opremljenih sob za prenočišče. V sobotah svira v mojih prostorih godba in vrši se dobra zabava. Uljudno se priporočam Slovencem in Slovenkam za obilen obisk in | jim jamčim, da jim boni vedno pošteno postregel. Anton Ser-schen, 694 E. 152nd St. Collin-wood, O.	(iMon-Fri-68)
Naprodaj je izvrstna Jersey krava in tele. Proda se tudi izvrsten pes stražar. Martin Te-kavčič, E. 141st St. in Aspin-wall aive. CollinwoodL (54)
POZOR, COLLI N WOOD.
iNaznanjam rojalkom v Colli nwoodiu, da sem otvoril še eno prodajalno s pohištvom. Vse, kar potrebujete tsed'aj v svoji hiši, -ddbite sedaj pri meni. Ni- 1 kaikor vam ni treba hoditi več 1 v Cleveland) kupovat, kajti vi . sedaj lahko dobite vse, kar že- ; lite, doma v Collinwoocki. Vse-lej bom imel dobro blago v zalogi, tod'a ne predraigo. Priporočam se rojakom v obilen o-bisk in se jim zahvaljujem za 1 vsako naklonjenost.	(58)
CHRISTIAN MANDEL, Železnina in pohištvo. 1 1570a Waterloo Rd.
Išče se ženska za hišna dfla. < Samo en otrok pri družini. Vprašajte na n 14 E. 63rd St.
- (55)
V najem se odda pripravna garaža za avtomobil. Nizek rent. 6303 Carl ave.	(54)
DELAVCI!
Stalno delo dobijo možje, po $2.50 in več na dan. Tudi "piece jwork" zo polnenje sodov in nakladanje soli v kare. Dobra plača. Oglasite se pri
THE UNION SALT CO. E. 65th St. & Lake Shore R'y St. Clair kara.	(57)
Naznanilo in vabilo.
(Na zabavni večer dr. Složne Sesetre, 120 SSIPZ, v soboto, 13. maja, 1916 ob 7. uri zvečer v John Grdinovi dvorani. Igrala bo domačfe- godba na harmoniko. Hesa in zabave rte bo manjkalo. Ob 8. uri skupna večerja. Ob 10, uri se izigra- fin šivalni stroj. Vstopnice so po 75c za moške in 50c za ženske. Kupijo se lahko uri sledečih: Agnes Lunder, 1372 E. 4/ St. Angela 'Markšč, 1368 E. 53 Frances Vesel, 4030 St. Clair ave. Ana Polž, 4926 Ha milto* ave. Cenjeno občinstvo rz Clevelanda in okolice uljudno vabimo na udeležbo. (56}
Naprodaj je jako dobro ohranjen pool table. Nizka cena, z vso opravo. A. Ahčiil, 6218 St. Clair ave.	(54)
Razglas f
Vsem rojakom v Clevelandu . se da v naznanje, da je društvo "Srca Jezusovega" se odločilo sprejemati nove čflane od 16 do 35- leta
vstopnine prosto, in sicer za tri , mesece, april, maj in junij.
Torej kogar veseli postati član tega najbolj premožnega društva v Clevelandu, naj nikar ne odlaša, ampak naj se takoj posluiži ugodne prilike, katera se mu sedaj nudi. Za več pojasnila naj se /vpraša pri predsedniku John Pekolj, I1197 E. 61 st St. ali pri 'Math Oblak,
1235 E. 60th St. June 9) '» 1 ■ --
Delo dobijo ženske!
Dekleta, stara osemnajst let ali več, dobi^> takoj dobro in stalno delo v tovarni. (Plača znaša $1.50 na dan. Lake Erie Iron -Co. 915 E. 63rd St. severno od St. Clair ave.	(56)
DELO! DELO! DELO!
TAKOJ DOBIJO STALNO DELO DELAVCI, DA DELAJO IPRI BATERIJAH. DO BRA PLAČA, PRILIKA, DA PRIDETE NAPREJ. OGLASITE • SE PRI WILLA&D STORAGE BATTERY CO. 280 E. 131st St. blizu St. Clair ave. in na Marquette & Lake side ave.	(59)
ZOBJE!
Kadar igubite en zob, zgubite dva. In ali veste, da kadar zgubite 'dvoje svojih zob, da zgubite takorekoč celo zobovje ?
Manjkajoči zob v spodnji zobni uniči korist zdba, ki je do-tičniemu nasproti v gorenji zobni in narobe. In to vam škoduje na zdravju, kajti brez popolnih zob nikakor ne morete biti popolnoma zdravi.
Jaz vam lahko preskrbim manjkajoče zobe in jih naredim da zgledajo popolnoma naravni.
Dr. F. J. KENNEDY, zobozdravnik.
Uradne ure: Od 9. zjut. do 5.30 zveč. Ob. pondleljkih, četrtkih in sdbotah tudi zvečer. Vse delo garantirano. Zobje se' iz-vlečejo (brez bolečin. Mi govorimo slovensko.	(38)
Naprodaj so štifje dobri konji, vsa konjska oprava, vozovi in dobro dek>. Se proda za ugodno ceno, če se 'hitro oglasite. 4620 St. Clair ave, od 4. ure popoldne maprej.	(54)
Soba s hrano in stanovanjem se išče. IPlonudbe prosim na 5377 Stanard ave.	(54)
Trije krojaški pomočniki dobijo takoj delo. Dva za izdelavo rekelcev, eden za popravljanje oblek. Fr. Poje, 4015 St. Clair
ave.	(53)
■ ■■•»i ■■■■ ■ ■■'■
Sprejme se dečka ki ima veselje do lakirarskega dela. Oglasi naj se na 1175 E. 61st St.
—--- (53)
NAZNANILO.
Spodaj podpisani si usojam naznaniti, da sem odprl svojo takirairsko delavnico in sicer na 1175 E. 61st St. kjer izdelujem vsa laikrrska dela, kar se tiče vozov in avtombbilov. Ob-jednem se pa slavnemu dbčin-sltvu priporočam za vsa dela spadajoča v to obrt. (56)
S spoštovanjem
FRANK KNIFIC, Carriage IPainter. 1175 E. 61st St.
Kje je? Iščem Jožeta Mežnaršiča, po domače Barborjev, doma iz Brezove rebri. Nahaja se nekje v Jolietu. Kdor ve za njegov naslov, je uljudno prošen, da mi ga naznani, ker mu imam važne zadeve sporočiti. Kdor dobi njegov naslov, prejme nagrade $5.00. John Kic, 7725 Ossage ave. Cleveland, O. (56)
V ZEMLJI JE DENAR.
<Napro|d!aj imam vpč lotov, po 259x420. Vocfa in plin je že napeljano, tlak po edem zemljišču. Lahko se proda po $14 čevelj. Bolj varno in veliko koristneje je vaš denar tiložen v zemljišču, kot na najboljši bamki. Svet se nahaja na stop 125^. Za podrobnosti se obrnite na Jim Sepic, 16009 Waterloo Rd. -- (54),
KOGA ŽELITE ZA PREDSEDNIKA?
Letošnje predsedniške volitve bodejo izvanredno -zanimive, enake volitvam tedaj, ko je bil izvoljeg Lin-* coin in se je pričela meščanska vojska v Ameriki. Množica kandidatov se je oglasila. Mi želimo zvedeti za mnenja naših naročnikov o posameznih kandidatih. Naredite križ za imenom onega kandidata, katerega želite, da bi bil zvoljen. Pošljite izrezek v našo pisarno osebno ali po pošti. Kontest se sklene 10. maja, nakar naztiani* ' mo uspeh te "volitve". Glasujejo naj državljani tako v Clevelandu kot po vseh državah.
Debt ...........I j Wilson ......;...[ [
Roosevelt ........| | Sherman ......... |
Hughes ____...... .| I Bryan .. .TT.____'.} ~j
La Follette.......|	Burton .........j
Cummins ........| j F<frd ............ | 7*}
Root .............]	Fairbanks .......|
Piavi starokrajski brinjevec	* .
Cena 6 steklenic . . $6.50 Cena 12 steklenic . . '. $13.00
Cista slivovka kuhana iz pravih
češ pel j. Ona 6 steklenic . $6.50 Cena 12 «ieklenic . . . $13.00
Imamo najtineiši tropinjevec in
drožnik. 1 gal. $2.25, $2.50, $2.75
Pristna rudeča ohioska vina
Galona . . 50, 55, 60 in 65c
Katavba in Delavare vino 80 85c gal.
Vimka potoda ob 5 do 10 gal. velja $1.00, za 25
gal. posoda $2.00. Pri večjih naročilih je »od brezplačen. Te cene to aamo za na debelo. Naročilu naj ie priloži denar in natančni naslov.
■
The Ohio Brandy Distilling Co.
Prva slovanska dražba sa prodajo finih pijač.
6102-04 St. Clair Ave. - - Ckreiud, 0.
^^ ^^^^^^ECTVE E N
s>»—»oaJiyMteadwat»ti ttt—H.	mm—<a»
■ ^fwffff fop i(0Q punning,	i
P -crnr or ewe--* M—aifi«** st^mer.--cmr op bupfaut m
I CLEVELA^JD-Daily^ May lat to»^^15th-BUFFALO g
■S
M T HK C LEVE Lij^^ik JjUFTA L O AT R A	_
TEL. PRINCETON lUt-L
FRANK ČERNF
JI	SLOVENSKA TRGOVINA	Mmd
S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMO-» FONI, SREBRNINO IN ZLATNINO.
6033 St. Clair Ave.
Kadar ielite kopiti dobro uro in drago zlatnino, Columbia grafofone, pjoiče t vseh jesiklh, posebno importirsme alovenake plošče iz atare domovine ter vse v to stroko »padajoče predmete, obrnite ae zaupno na avojega rojaka. Prodajam tudi na mesečna odplačilo. Točno popravljanje ur, zlatnine in grafofonov. Vaako blago jejamčeno.
Zavarujem proti ognju i in drugim, nezgodam j
POSEBNOST t Varnostni boadi sa društvena uradaike j j p« 25c. od $100.00 na lato. — Javni notar. — Pojasnila ln nasveti zastonj.
AUGUST HAFFNER, j
j:	1203 Norwood Road	I
— ..........—■—
JOSIP	SLOVENSia ^
if VUU .	^grebni zavod, zaloga
rari v vi	pohištva, pečij in barv.
/ r I b	Kočije in avtomobili za
Iiiiii|4y	poroke, krste in druge
msmmm	RriJike-
6108 St Clair	^aStrtftfiSlDi
Avenue.	strežba vedno točna in poštena.
KRALJ MATJAŽ.
{ZGODOVINSKA POVEST IZ ŽIVLJENJA SLOVENCEV)
A ndkaj je ukrenil prijor Celesta«, česar pa ni zaupal nikomur. Kupil je sa/histan&e-. mu stražarju glufhemu Tobiju novo obleko, «nu> napolnil žepe | s srdbrnfki in gta poslal iz samostana. iMenihi so le toliko vedelivda je moral gluhi To-bija pred1 od'hodom storiti v samostanski cerkvi' slovesno prisego. Česa se je tikala, niso uganili, vprašali pa tudi niso, vedoč, da je gluhi Tobija pri-jorju Celestinu brezpogojno vdan in da od njega ne bo ničesar izvedeti.
Erazem ni bil v >strailiMki svojo osebno varnost. Sic^^o ga znanci na Vrhniki vabili, naj pride tja, češ, da je tam popol-I noma siguren, a zanašal se je na svoje prijatelje v Polhovem grade u in na vdanost ljudstva. Sodil je, da ga je pri proščenju »•> na Vrhnika 'kdo isipoznal in ga izdal; dia ga je izdala AngeJa, litega ni slutil. Iz (Polhovega K gradca je delal izlete na razne g "Strani ter oznanjeval naiike e-vangelijev, in ljudi budil iz sto-pwttiega sna, zvečer pa je pre-| življal' pri sodnikovih v IPolho-
[vem gradcu, kamor so radi in I|p0gostoma prihajali tudi ikmet-ski ljudje, da skušajo Erazitno-vo razlaganje isv. pisma Več-8 krat je prijezdil tja tudi Miagaj-1 na in, včasih se je oglasila tudi gospa Regina. (Zgodilo se je neko nedeljo H zvečer, da je prihitela z Lesne-I ga brtdia sit ara ženica in vprašala i xa dtomačega župnika. Poslali i/IO jo v župnikovo gostilno. j Tam je našla dbšnega pastirja !> med pijanimi oglarji in ihlaipci, |j katerim je prktoio sbregel, da I niso bili vrči nikdar prazni. In k||a <bi več popili, je ®voje goste (.kratkočasil s kosmaitimi pripo-
^-Kaj še v nedeljo ni mint, ■p župnik osorno zaiditl na l^taro ženica ko je ta stopila v »njegovo kremo/ Kaj piahočeš?
—Oh gospod, moj sin uunira! I Prosil m vas, ipojdite ga previ-; det. Saj je lbi'1 zmerom dober
Tako je vzdihovala stara že-g'niča in s isklenjenima, rokama I prosila1, naj župnik ponese urni-^rajočemu sinu zadajo popotni-
—;Kaj ne vidiš, koliko imam dela, se je jezil 'župnik. Ali imis-| ltš, da bom zaradi tvojega sina vse popustil, še gostilno. —GospokJ, prosim vas! | —Kaj pa je tvoj sin?
—V gozdlu je delali pri drvarjih.
li t—Torej drviar, je rekel žup-Eiiik. In dober kristjan je bil, praviš. Kake grehe pa naj ima tak drvar? Včasih je kako klobaso ukradel ali se v pijanosti stepel.
In župnik se je postavil sredi sobe, mrmra! kratko latin-| sko molitvico in napravil križ, kaikor Ibi (hotel od d^aleč blago- i sloviti umirajočega drvarja, potem ipa je rekel ženi: < ■—Le pojdi mirno domov — jaz sem tvojemu sinu že grehe odlpustil in odiprl vrata v nebeško kraljestvo.
In prijel je ženico Ka ramo ( ter jo tako naglo odpravil iz krčme, da sama ni vedela, kaflčo ' je prišla na cesto. Za njo pa je ] stopil iz krčme postaren kmet , in ji rekel:
t—Pojdi v grad in prosi gos- j poda Erazma, naj gre k tvo- ^ jemu sinu. Ta pojde gotovo in te ne odpravi tako, kakor žUp- ^ nilk.	.
Mož je eel z ženico v grad < in Erazetm je bil koj voljan, da i gre k umirajočemu drvarju, i • Sodnik Strniša je dal upreči vo- \ - tzičtfc in kmalu sta. Erazem in
P ca drdrala proti Les- i lu. «	j
a*sta prepozno. Mla- 1 je v mali cevni koči i v na slami, ipodeg nje- j sedel zarasel mož v i i dbldki, ki*ga je pajj
>r Erazem vemd'ar na prvi pogled i- spoznal.
e- i—tDblgi Laban, je vzkliknil u Erazem iskrajno presenečen, ►e Kaj sj res ti? ' i- —1 seveda sem I In vi ste :o gospod1 Erazem. Kaj ne da? >- Tako sem vas vesel, kakor če i- bi prajforja Cekstina videl na i- vešalah.
o Stara ženica se je vrgila nf o, truplo umrlega sina in bridko i- jokala, medtem Iko sta si Era-
10	zean in dolgi Laban prijatelj-e- stko segla v roke. Ker nista hotela motiti stare ženice, sta šla-
p pred kočo in se it aim isedeč na (o klopi pomenkovala o svojih do-ij zivljajih. Med tem, ko se je Era 1- zetu svojemu prijatelju izza. saje moštanskih dni vse razodel, je n bil dolgi Laban skrajno red-a. kobeseden in ni hotel nič prav u z barvo na dan. ;a —M a gaj na .mi je pravil, da a, si hotel i tj. k ciganom, je re-a kel Erazem. Ali si bil res pri ie njih?
—Kaj še! Niikoli. Prisežem, >- da nikoli, je lagal Laban. Kaj
pa mislite. Ko bi bil pri ciganih )- bi me še obesili! n —Kaj pa vendar delaš? „ t- Laban je bil nekoliko v za-)_ drogi in nekaj trenutkov ni na-> šel odgovora. Potem pa se je j- nagnil k Erazmu in mu- skriv-
11	nosit no šepetaje rekel:
—Vi ste pošten gospod, vi
0	me ne bodete izdali. Saj bi bi-!- lo tudli za vas slabo, če bi me a faxlali.
li —Zakaj ?
>. —Le iposilušajte! Ali vidite a tam gori razvalino Baumkir-\t cherjevega stolpa. Ko je cesar a dal ta stolp podreti, je' Baum« ti kirclierjev oskrbnik ves denar e in iflnogo zlatnine zakopal v h- zemljo. Cigani vedo,. kje je ta zaklad zakopan, in jaz ga zdaj i; iščem.
a Erazem ni nič iprav ver jej v Labanovimi besedam, a zanima-p le so ga, ker je bil Baumkir-j cherjevega rodu in je bil ta za-_ klaidl pravzaprav njegova last. r —M Laban, je relkel po kratim premišljevanju, tudi .jaz ti moram nekaj povedati. a Edini živeči naslednik Andreja _ Baumkircherja sem jaz.
—Vem! Saj zato sem rekel, da bi bilo slat)o za vas^. če bi ^ me izdali. Če dobim zaklad, si „ ga razdeliva; vsak polovico, pa
1	bo z a oba dovolj.
—.Povej mi Laban, kako si pa ti izvedel za to stvar?
Latian pa ni hotel resnico
-	povedati, in ker se je bal, da bi ga Erazem z različnimi vpra-
-	šanji vjel, je jezno odgovoril:
» —Nič vam ne foodem ipove-» dal! iPlrav nič! Če<mi. hočete po-■ magati, bo prav, če nečete, bo i i pa tudi' prav!	j
—Kako pa naj ti pomagam? i • je smeje vprašal1 Erazem, 'j —Za zd^A tem, da nikomur < » ne poveste, da' ste me videli. ' Pozneje vas bom že poiskal in j vami povedal, kaj je storiti. Saj i vem, da .ste na gradu v Pol ho- ! vem gradču.	,
Več ni mogel Erazerii spra- ' viti iz Laban a, čeprav iga je lovil z različnimi vprašanji. Kon- t 1 čno je bil prepričan, d'a se mu
je Laban samo lagal in t6 ga 1 1 spravilo v nevoljo. Ker se Je < bilo že stemnilo, se je Erazem \ poslovil od žene, ki je v koči jokalaJn ,molila, ter od Labana [ in se odpeljal proti Polhovem t gradcU'.
—iMoridia
ga cigani napadejo,!8 če ga pustim samega, je gov o- ! ril LalUirtr^am seJbi, ko je gle- f dal za vozičkom.. Z menoj je bil t vedno dober in kdo mi 1>o ipo- J magal dobiti zaklad1, če E-razmu kaj zgodiu,	™ ■
Laban je vzel fcvojo pttsko izpod slame iti po bliinrc&h po- J hitel Erazmom, da bi od da- 13 leč spremljal voziček, dokler * ne pride na varen kraj, Kmaihj ■ je zaslišal zppet drdranje voza, I a koj na to se je voz ustavil In J zaslišalo sfc je kričanje. Tedaj t!
t
d pa se je Laiban pognal in stekel kar so ga nesle noge, za
il Erazmovim vozom.	/
n. Laban je tekel čez travnike in čez polja in kmalu zagledal te Erazmov voz. V temi je razlo-i? či'l le to, da se Okrog- voza^ne-:e te več ljudi. Skril se je v vis<^ ta ko travo in se previd'no, da bi ga nihče ne zagledal, plazil i? proti vozu. Zdaj fb tudi slišal :o flK>samezne glasove in koj na to i- je spoznal, da >se je zgodil na-j- pad. Voz je bil pre vrne n. Era->- zem je ležal na tleh in neki [a- mož .mu je (brisal kri s čela, do-la čiim sta se dva druga moža tru-> dila, da bi zvezala kočijaža, ki ■a se je branil na vso moč in — i- da si mu je eden tiščal usta — |c vendar glasno klical na pomoč. I-' Toda nikogar ni bilo. Daleč v naokrog ni bilo človeškega bivališča, in kadar se je zmračilo, ■a ni uih^^Jj^lil po ti samotni^ in s- zapuščeni poti. Laban'pa je tP" ri oal v Aravi, zadrževal sapo in se ni ganil, nego samo gledal, i, kaj se godi.
ij --Hitro, 'hiit.ro, da kdo ne pri-h de, je zdaj mož, ki je bjl sklonjen nad Erazmom, zalklical . svojima tovarišema, iki sta se i- borila « kočiijaižem. i- Laban je ta glas taikoj apo-e znal in hipoma niti,, je bilo jas-r- no, da tu ne gre za rop, nego za to, da se napadalci polaste rt Erazma.
i- —Čakaj, gluthi Tobija, je e mrnnral Laban, tebi zagodem tako, da zadobiš takoj sluih. Videl je, d'a je samo Tobija e imel puško, ki je /pa 'ležala ipo-•- leg Erazma na tleh. Tdbija je r ravno vzel debel konopec iz h žepa in.vezal Erazmu rcike, ko r je .koč i jaz enega napadalcev v tako isunil z nogo, da je odletel a in padel. V tem trenutku je j planil La'ban pokonci dvignil puško in tuleč kot volk skočil l k vozu. Najprej je zamahnil
-	proti Tobiju in udarec po gla-
-	vi je bil tako silovit, da se je
-	Tobija hipoma zgrudil brez za" vesti, zdaj se je obrnil Laban h
d kočijažu, a temu ni bilo treba li več pomoči. Mož, s katerim se i. je boril kočija ž, se je Labana a prestrašil in izpustil kočijaža.
V tem trenutku ga je že koči-I, jaž podrl na tla. Drugi napadali lec pa je ta trenutek iporabil, da i je zbežal gor iproti gozdu, pu-a stivsi svoja tovairiša na cedilu. Dalje iprihodnjič.)
1 IMENIK DRUŠTVENIH URADNi-
KOV 8. D. Z. '	"SLOVENEC" št. 1.
preds. Al. Stemiberger, 863 B. 137. St. 1 taj. Frank Zorlfi, 5909 Proaser ave. blAk. Frank Osredkar. 1063 E>. 681 h St. zdrav. J.M. SeltSkar, 6127 St.Clalr ave.
Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. pop. v John Grdinovl dvo-
*	rani, 6025 St. Clair ave.
"8VGB. SLOVENKE" št. 2.
) ipreds. Ag. Kalan. 6101 St. Clalr ave.
'taj. Alojzija Gebular, 1207 E. 60th St. . iblag. M®ry Poznik, 117? E. 60th St. ? Mdrav. F. J. KERN, 6204. St. Clalr ave. Seje se vrše vsak drugi Četrtek v meaecu ofb 8 ivefier v Jos. Bkkovl r dvorani 6006 Bt. Clair ave.
•	"8LOVAN" št. 3.
I Prdes. Martin Sorn, 6505 Bo-nna ave. , Tajnik Jos. Skupek, 6505 Bonnn ave. I blag. Rud. Perdan 6024 St. Clalt ave. . zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clalr ave.' Zboruje vsako Četrto nedeljo v me-secu ob 9. dop. v Jos. Blrkovi dvorani. 6006 |9t. Clalr ave..
,	"8V. ANA" št. 4
preds. Ivana Gornik, 1076 E. 61st St. t&j. Genbvefa Supan, 6422 Stanard ave 'blag. Terezija Ogrinc, 6124 Glass ave. Edrav. J.M. SeliSkar, 6127 St.Clair ave.
Zboruje vsako drugo sredo v mesecu ob 8. rvefier v John Grdinovl dlvo-rani, 6025 &t. Clair ave.
"NAPREDNI SLOVENCI" št. 6 preds. Fr. Cvar, 3867 Lakeside ave. taj. Frank Weles, 6926 Hecker ave. blag. Fr. Butala, 6410 St. Clalr ave. idrav. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave.
Zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. pop. v John GrdlnovJ dvorani, 6026 St. Clalr ave. ;
"SLOVENSKI DOM" št. « -preds. L. Rechar, RFD. 1. Eyelid, o. taj, J. KorenCK, Box 126 Euclid, O. blag. John Fabec, 766 E. 200th St. »drav, F. J, JCern, 6204 St. Clalr ave.
Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. dot), na 876 E. 200th St.
"NOVI DOM" št. 7. • pred«. Ant. Cugel, RFD. 1. Euclid, O. taOL L. J. Safran, 4803 SL Clatf ave. blag. Joa. Berkopec, 1090 E. 6«th 0t. idrav. F. J. Kern, 6204 St. Clalr ave.
Zboruje veaJco pifvo nedeljo v mesecu ob 10.30 dop. v Job. Blrkovi dvo-rajnl, 6006 St Clair ave.
, ^KRAS^ št. 8. pred«. Frank Legam, 676 E. 160th 8L taj. Ignac Medv«4, 16726 Saranac Rd.
zdrav F J Ki»rn fi*'l)i Šlt Clair ave Zboruje vsako 'prvo nedeljo r mesecu ob «.80 dop. v cerkveni dvorani na Holmea »ve.
"QLA8 CLEV. DELAVCEV" ftt. 9. pred«. Frank BRtenc, 1042 B. 61th SL Uj. John Brodnik,' 6616 Jundatta ave. blag. Jo« Lunder, 974 Addl^m Rd. Bdrar, F. J. Kern, 6204 St. Clalr ave.
Zboruje vukko tretjo nedeljo y mesecu ob 9. dop. v Leo Schwalbovl divorani, 6181 SL Clalr ave.	/
ŠL 10.
preds. Loute Vafiek. 3684 E. 78th St. taj. Florljan Ceaar, 3659 E. 82nd SL blftg. John Vlnta*, 8614 B. 8let SL idrav. F. J. Kuta, 3726 {Broadway 8. B Zboruje vsako četrto nedeljo ▼ mesecu ob 2. pop. v Jos. Smrekarjevl dvorani, 3627 E. 82nd St.
"DANICA" št 11. preds. Agnes Zalokar, 899" Addiso« Rd. taj. ' Ivanka Jerflan, 987 E. 76th SL blag. Ana Blatnik, 6304 St. Clalr ave. zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clalr ave. THOMAS In okolico
John Petek, L Box 106 Coketon. Zboruje vsaki drugi torek v mesecu ob 8. zvečer v John Grdinovl dvorani 6025 St. Clalr ave.
"RIBNICA" št. 12.
preds. Fr. Vlrant, 969 Addison Rd. taj. Frank Lunka, 5523 Carry ave. blag. Nicki Vidmar, 1145 E. 60th St. zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clalr ave.
Zborutie vsak drugi četrtek v mesecu ob 8. zvečer »r John Grdinovl dvo-rajvl, 6026 St. Clair ave.
"CLEV. SLOVENCI" št. 14.
preds. Frank Laurič, 6011 Glasa ave. taj.. Josip Gašper, 1145 E. 60th §t. blag. Frank Brancelj, 5615 Carry av&. zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clalr ave.
Zboruje vsako drugo nedeljo ob 9.30 dopoldne v John Grdinovl dvorani, 6025« St. Clalr ave.
"DR. A. M. 8LOM6EK" št. 16.~
preda. Jos. Meglič, 6614 Schaefer ave. taj. Leopold Kufilan, 1221 E. 61th St. JjkjL Frank Kebe, 1221 E. 61et St. IdrUvTJ. ill. B BUN kwu.4m.it-mftlr ave.
Zboruje veaiko iprvo nedeljo v mesecu ob 1. popoldne v Šolski dvorani sv. Vida.
"FRANCE PREŠEREN" št. 17.
preds. Fr. Spdnikar, 6218 St. Clalr ave. Tajnik J. Jevnikar, C124 St. Clalr ave. blag. A. Anžlovar, 6111 St. ^Jair ave. zdrav. J.M. SeliSkar, 6127 St.Clalr ave.
Zboruje vsako prvo sredo v mesecu ob 8. zvečer v John Grdinovi dvorani, 6025 St. Clair ave.
"SV. CIRIL.IN METOD" št. 18. [
preds. J. Zakrajšek, 6218 St. Clalr ave. taj. Joh,n Vldeflroll, 1153 E. 61at St. blag. Anton Bašca, 1016 E, 61at St. ' zdrav. J.M. Sellškar, 6127 St.Clalr ave.
Zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v šolski dvorani sv. Vida.
OPOMBA: Vsako spremembo naslova teh uradnikov se mora takoj na-inanltl na vrhovnega tajnika.
rtj-—----&
DR. Z. M. B.
Nač. F. H. Mervar, 1361 E. 66. St. podnačelnlk Andy Sadar, pod načelnikom namestnik Jos. Vesel, preds; J. Meglič, 6614 fiohaefer A v podpredsednik; Mike žele,	t
» , .—
I I---^-----—L.—1_KJ
Samostojno Žensko podporno dr. SRCA MARIJE (staro.) P t (Predsednica M«ry Ulčar, 1197 B. 6let St. tajnica Fannie Trbetnlk, 1177 Norwood Rd. blacajnlca Marv Poah, cor. E. 46th in Hamilton ave.
Društvo »boruje vsak drugi četrtek ob 8. avečer v Grdinovl d|vo-ranl. Društveni sdravnik dr. F. J. Kea< 6204 SL Cladr aye.
<1--m
Telovadno In podporno društvo "8LOVEN8KI SOKOL"
C ir. J. Kaian, 6101 SL Clalr ave. . F. Hudovernlk 1062 B. 62. SL blag. John Pekolj 1197 B. «1. St. sdrav. F.J. Kern 6202 pt Clalr Ar. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo r mesecu ob 9. uri dop. v mall Schwalbovl dvorani. dec.-16. dvorani.	^Vg. 16.
MLi|p. DR. 8V. ANTONA PAD. * pred«. D. Blatnik, 8641 B. 8lat St. a tatf. Joe. Lekajn, 3668 B. 81«t at. ' II. taj. Joa. Papet, blagajnik Fr. Železni kar, 3682^1. 80th St. pod-Alojz Gllha, 3652 B. 80th St. podnačelnlk Joalp Hribar.
Drufitvene seje se vrše vsako 4. nedeljo v mesecu v M. Plutovi dvorani na 3611 E. 81«t St.
' Dr. JUTRANJA ZVEZDA 8DPZ. NEWBURG, O.
preds. Fr. Kokotec, .8103 Marble i taj. Jak. Volcanšek, E. 82dn St. blag. J. SiAončič, 3722 E. 77th St Dr. W. HqrfSm, 8013 Jonqs Rd. Društvo je 'vstopnino z.nJžalo za ipol leta ter, zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v Tomažln dvorani 8112 Marble ave. ---—------*
"SRCA JEZUSA".
zboruje drugo nedeljo v mesecu ob 1. po po I. v KnausovJ dvorani. Sprejema člane od 16—45 leta. Bolniška podpora Je |6 na Ifidcn, $300 smrtntne za irr& mesec, PredB. J. PokolJ, ll97 E. 61st St. I. taj. M. Oblak, 1235 E. 60th St. blag. Frank CoS, a 031 E. 61st St. zdrav. J.M. SELISKAR, 6127 St. Clalr ave. «
i %_:_______A
SAM. POD. DR. MJ2MBERG preds. R. Maver, 4220 Superior. S taj. John Roje, 1392 E. 47th St. [ blag. Fr. ManeSlč, 4331 Superior ; zdrav. F. J. (Kern, 6204 St. Clair Zboruje zadnjo nedeljo v mcsecu i ob 2. uri popoldne, na 11044 St. Clair ave. Društvo daje $7 bolniške podpore na teden in za 9150 j1 plačuje se $1.00 na mesec. Roja-i ke se vabi k obilnem pristopu.
marc. 17.
i B»—-----m
SV. JOŽEFA Sam. K. K. Podp. društvo
zboruje četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v J. Grdinovl dvorani. — Vstopnina od 18—26. leta prosta, od 25—35. leta $2.00, od 35—40. leta $2.50. Rojaki se vabijo k obilnemu pristopu. Predsed. F. Koren, 1683 E, 41 St. I. taj. F. Košmerlj, 456 E. 152 SL U. taj. J. Stampfl, 6127 SL Clair. blag. John Germ, 1089 E. 64th St. ZaetopnUc za zapadno stran, Geo. Kofalt, 2038* W. 105 8t. m Newburg John Lek&n, 3614 E. 80 SL «---HI
nrmlg T Ifrntnar UOfi IV' '»Of
LtS'L rSSSeo!1636 K mSt. \\ Rodne mesečne seje se vrše
vsako Četrto soboto v mescu v John Grdinovi dvorani	1
' DR 8L02. SESTRE, 120 88PZ. preds. A. Lunder. 1872 B. 47th SL podpredsedndoa 4Agnes Prevelvišek, taj. Ang. Markič, 1863 B. 53rd St. blag. Fr. V««elt 4080 St. Clalr ave. idrav. F.J. Kern, 6204 SLClalr Av.
Društvo zboruje vsako drugo sre- -do v mesecu qb pol 8. zvečer t Grdinovl dvorani.
t li-C—--
SLOVENIJA zbohtje vsako prv^ nedeljo v mesecu ▼ prostorih na 8044 8L Clair ave. Predsednik Frank dpelko 8504 St. Clair ave. tajnik Frank Rus«, 6104 SL Clalr av«. blagajnik John Fortuna, 1376 East 43rd Street. ZdrdmiJk za sprejem norih bratov:
Frank J. Kern, 6202 SL Clalr ave.
&-----1
8LOV, NAR. ČITALNICA Ima svoje prostore na vogalu B. 61st SL m Glass ave. To je ed* ni . slovenski (kulturni zavod v Clevelandu, katerega član ln članica bi moral (biti vsak zaveden Slovenec in Slovenka. Mesečnl-na znaša samo 26 centov, in zato lahko dobllrate vse boljše slovenske knjige in čitalnica razpolaga z vsemi slovenskimi, deloma hrvatskimi in angleškimi časopisi. Seje se vršijo vsaki četrti četrtek v mesecu v Čitalnici. Vpiše vpg lahko vsak zaveden Citalnl-*' &r.	*
Preds. F. J. Kerh, 6204 St. Clair taj. Ignac Grill, 6029 Glass ave. blag. John Gebular, 1207 E. 60.
iti-:-
8AMOST. KRANJ8KO PODP. I DRUŠTVO SV. ALOJZIJA, preds. J. Viditoar 3566 E. 81. St. taj. J. Trček 3596 E. 78. SL S. E.* blag. AnL Fortuna 3695 E. 81. St. Nadzorniki (obtfednem zastavqno-
Ja tn spremljevalci) Fr. Maver, o«. (t>ftpež in John Perko. Vratar Alpjzij Gllba.
" DRUŠTVO CARNI#LA iT. 493^ L. O. T. M. M.
preds. Fr. Babnik, 1382 E. 43. St, taj. Jul. Brezovar, 1173 E. 60. St. finančna tajnica in blagajndca: Mary Doles, 1592 E. 27th St.. zboruje vsaki prvi in tretji torek (v mesecu ob 8. zvečer v John dlnovi dvorani, 6025 St. Clair ave.
sep. 16.
jj^-----tj
EDINOST. Slov. Nar. Pev. Pod. Sam. druitVo
preds. Mih. Kos, 1420 E. 49th St. taj. John Jadrlč, 1426 E. 40th St blag. A. Zavlršek, 3332 St. Clalr Av. zdnav. F.J. Kern, 6204 St.Clair Av.
Društvo zboruje drugo nedeljo v mesecu dop. na 3044 St. Clalr ave. prejema rojake ln rojakinje od 16—40. leta. Pevske vajie vsak torek dn četrtek zvečer na 6025 St. Clalr ave.
DR. SV. JANEZA KRST. iT. 37*.
J. 8. K. J. preds. A. Branlselj, 1045 E. 61. SL taj. R. Perdan, 6024 Bt. Clair ave. blag. Al. Zakrajšek 1016 E. 62. St. zaetop. Fr. Mllavec, 1029 E. 61. Sf. zdrav. F.J. Kern 6204 St. Clair Av.
Društvo zboruje vsaflco tretjo nedeljo v J. Grdinovi dvorani 6025 St. Clair «ve.
tfr-—«
Dr. A A. [
Kalbfleisch, j
[ 6426 Sl Clair Aye, j
K Govori te sloventko in hiral- 1 I iko. Točna postrežba, časo- t K piti na razpolago. Žeatke | I strežnice. Edini zobozdravnic | I ki urad v mestu, kjer se govori f I slovensko b hrvatsko.
Uradne nret
I Od 9iS0 do lliSO dop. I Od 1:30 do 6:00 pop. K , Od 6:00 do 8:00 ivečer
i Telefon urada:	j ►
i Eaal 408 J.	j j.
Telefon stanovanja: < ►
i	Eddy 1856 M. J |
8 - Hour Union
SCRAP TOBACCO
Je delan iz najboljšega duha-na za cigane. Samo najbo^ii tobak se potrebne. Najboljši tobak za žvečenja. V vsakem paketu je kupon.
Union	Mad«
I FINO VINO
vedno dobite pri Josip ? Kožclu. Belo niagara in v % concord vino. Posebno x \ ženskam je moje vino zna- $ J no. Po stari navadi Josip & s ^ Kozely, 4734 Hamilton ave ^
Beseda znanstvenika
__ _______i____.
1 1 ' ; 'i
Armand Gauttier, član Francoskega Inštiltuta in avtor slavne knjige glede hranitve, je, bral .posetmo razpravo pred' akademijo medicine, ko je opisoval zdravilna in redilno vredbost vina, in je med drtrgitm dejal: Vino je 'koristno starcem, katerih moč zginja, okrevajočim, gozdarjem, raziskovalcem, ljudem, ki živijo v mrzlem, vojalkocn v zimstki (kampanji — skratka vsem, iki delajo v neugodni/h okoliščinah, ki morajo žrtvovati velik dlel energije, (l^dbbijo svojo redno moč vkiratike-m času, kajti energija vina daje skoro"vselej hipno pomoč.
TR1NERJEV0 AMERIŠKO GRENKO VINO
ima vse redilne snovi naravnega rudečega vina v sebi, vse zdravilne lastnosti, in je še ipofcoljšano z esencami zdravilnih zelišč, ki so prave zdravilne vrednosti. To sijajno zdravilo
----
SČISTI PKEBAVLJAUNE ORGANE, ODPRAVI ZAIPRTJA, PREPREČI BOLEST, GLAVOBOL, POVZROČI BOLJŠO PREBAVO, /POVRNE APETIT, UTRDI SISTEM,
ZAVRNE SPLOŠNO SLABOST, . VAM POMAGA DO ENERGIJE, PRIGANJA K DELAVNOSTI, \ POVEČA DELAVNOST.
V I	M 1	, .i,	1 1 1 11 >
• • »
Torej, če želite biti zdravi in srečni, vprašajte večino za
TRINERJEVO AMERIŠKO GRENKO VINO. Po lekarnah.	Cena £1.00
JOSEPH TRINER,
Ixdtto'OaUc
1333-39 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
JPri Obodih, iizpaihlinah, mišičnih bolestih, poskusite Trinerjev liinitnent. Vas bo zadovoljil. Cena 25 in 50^, po poišti 35 in 6o<.	•
National Drug Store I Slovenska lekarna.
vogal St« Clair ave. in 61. ceste. 9 posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, je treba v najboljši lekarni.	(45)
I O I
■ I
6101 St Clair Avenne I
H
_ __ ■ \
______________________•	, - j--------------------v
m<m
Tu se dobi dobifa in pristna pijača
POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA.