Posamezni !r*o3 30 grošev, mesečna naročnina Y šiling 9mHt)iimiinitnitmHnnrainiitnnniniitimi»inu)MiiiiiiniiHnninHmmnRi TEDniK Zfl SLOVEnSKO KOROŠKO i IZ VSEBINE: DELO ZA NAPREDEK SLO* | VENSKEGA KMETA GOZDNI POSESTNIKI... O NEZDRAVIH POJAVIH g SVETOVNA POLITIKA ANGLEŠKI IZVOZ KOROŠKA IDILA iiiiiiiiiniiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiininiiiiiiiniiii« LETNIK I. DUNAJ, V PETEK 1. XI. 1946 ŠTEV. 21 Padli so, da bi mi živeli W, Sialin o položaju v svetu Na pokopališčih se te dni odevajo grobovi s turobno lepo in slovesno odejo. Venci in šopki krizantem kra* sijo grobove po Slovenski Koroški, grobove, ki v njih počivajo naši davni dedje, očetje in matere. V tisočerih lu-cih zažarijo njive, kjer počivajo naši dobri, mehki, toda junaški predniki, ki so nam, svojim potomcem, iz roda v rod podajali in izročali v večno dediščino koroških Slovencev našo toplo, mehko slovensko besedo. In povsod, kjer živijo danes naši ljudje, se te dni spominjajo tudi tistih, ki so padli, da bi mi živeli. Da bi živeli — ne tako, kakor so koroški Slovenci živeli skozi ODGOVORI GENERALISIMA STALINA NA VPRAŠANJA PREDSEDNIKA AMERIŠKE AGENCIJE »UNITED PRESS« G. HUGH BAILLIE-A -• >••• ; '\W r | f :■ - ,?L C . ^ mmmmk V Grazu so počastili spomin 254 slovenskih žrtev nacizma ob prenosu njihovih žar v domovino. Stoletja, ko jih je tuj rod uničeval z nasiljem, jih potujčeval, poniževal in iztrebljal — marveč, da bi živeli, kakor se ljudem spodobi, kakor se spo* dobi za koroške Slovence, ki so bili in morajo biti na Koroškem sami svoji gospodarji. Pred očmi nam je danes ogromna Kalvarija, po kateri smo hodili koroški Slovenci. Tu ne govorimo o tisočletju hude, nepopustljive borbe za narod* nostni obstoj, ko se je slovenska meja spričo premoči in pohlepa tujcev vse bolj pomikala proti jugu. Ne govori* mo o znanih krivicah avstro * ogrske monarhije do Slovencev sploh in do koroških Slovcncev še posebej. Ne govorimo o vse hujšem pritisku nem* Štva, ki se je že ustilo, da slovenskega .vprašanja na Koroškem ni več. V mislih imamo dneve, ki jih ime* nujemo drugo svetovno vojno. Nacistična država, ki je na roparski način podjarmila tudi koroške Slovence, je pognala svoje državljane na vsa bojišča sveta, da bi poiskala svoj »življenjski prostor«. Nemška soldateska se je kopala v krvi evropskih narodov. Svet, ki bi moral biti sijajna po* zornica življenja, je postal razbojni* ška jama, kjer je sfanatizirani nemški »nadčlovek« uganjal svoja zverinstva. Toda ne dolgo! Svet se je uprl! In sredi velikega »rajha«, ki je poziral milijone in milijone domačih in tujih sužnjev, ki je imel za nepokorne samo ječe’ taborišča, vislice in krematorij, se jc dvignil nekdo, ki ga po V naslednjem prinašamo vprašanja in odgovore, v katerih je izrazil Stalin svoje stališče do bistvenih vpra* šanj trenutnega političnega položaja. Vprašanje: Ali se strinjate z mne* njem državnega tajnika Byrnesa, izraženim po radiu pretekli petek, o naraščajoči napetosti med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike? Odgovor: Ne. Vprašanje: Ali ste mnenja, da bodo sedanja pogajanja privedla do sklenit* ve mirovnih pogodb, ki bodo vzposta* vile med nekdanjimi zavezniki v vojni proti fašizmu prisrčne odnošaje in odstranile nevarnost, da bi bivše osne sile sprožile novo vojno? Odgovor: Upam. Vprašanje: Kakšno je stališče Sovjetske zveze do sklepa Jugoslavije, da ne bo podpisala mirovne pogodbe z Italijo. Odgovor: Nezadovoljstvo Jugoslavije je utemeljeno. Vprašanje: Kaj je po vašem mne* nju trenutno najbolj nevarno za sve* tovni mir? Odgovor: Tisti, ki podžigajo k novi vojni, predvsem Churchill in njegovi somišljeniki v Angliji in v ZDA. Vprašanje: Kaj morajo storiti narodi sveta, da bi se obvarovali pred novo vojno, če ta grozi? Odgovor: Tiste, ki hujskajo k novi vojni, je treba razkrinkati in ukrotiti. Vprašanje: Ali je organizacija Zdru* Ženih narodov jamstvo za ncdotaklji* vost malih držav? Odgovor: To je za sedaj težko reči. Vprašanje: Ali ste mnenja, da bi sc morala v bližnji bodočnosti združiti gospodarska uprava štirih zasedbenih con Nemčije, da bi se Nemčija dvignila kot mirna gospodarska celota in bi bilo s tem štirim velesilam olajšano breme zasedbe? Odgovor: Treba je vzpostaviti ne le gospodarsko, ampak tudi politično enotnost Nemčije. Vprašanje: Ali smatrate trenutno za možno, da bi se ustanovila neke vrste osrednja uprava, ki bi bila v nemških rokah, toda podrejena zavezni* škemu nadzorstvu, in ki bi omogočila svetu zunanjih ministrov, da izdela mirovno pogodbo z Nemčijo. Odgovor: Mislim, da je to mogoče. Vprašanje: Ali ste na temelju voli* tev, ki so bile poleti in jeseni v raznih conah, prepričani, da se Nemčija v političnem smislu demokratično razvija, tako da bi ta razvoj upravičeval nado, da bo bodoča Nemčija miroljubna dežela? Odgovor: Za sedaj nisem o tem prepričan. Vprašanje: Ali ste mnenja, da bi se morala zvišati zmogljivost nemške in* dustrije nad dosedanjo dovoljeno in sporazumno sklenjeno raven, kakor so nekateri predlagali, češ da bi to omogočilo boljšo preskrbo Nemčije? Odgovor: Da, to je moje mnenje. Vprašanje: Kaj bi bilo treba storiti še poleg obstoječega načrta štirih ve* lesil, da bi preprečili, da Nemčija ne bi znova vojaško ogrožala miru? Odgovor: Ostanke fašizma v Nemčiji je treba dejansko iztrebiti, Nemčijo pa napraviti v resnici demokratično. Vprašanje: Ali naj se nemškemu na* rodu dovoli, da bi obnovil svojo indu* strijo in trgovino, da bi se tako sam vzdrževal? Odgovor: Da. Vprašanje: Ali se po vašem mnenju izpolnjujejo potsdamski sklepi? Če ne, kaj je potrebno, da bi iz potsdamske deklaracije napravili učinkovito sredstvo? Odgovor: Ne izpolnjujejo se vedno, zlasti pa ne glede demokratizacije Nemčije. Vprašanje: Ali ste mnenja, da je bila pravica »veta« zlorabljena pri po* gajanjih med štirimi zunanjimi mini* stri in na zasedanjih sveta Združenih narodov? Odgovor: Ne, nisem tega mnenja. Vprašanj: Kako daleč naj bi po mnenju Kremlja zavezniki preganjali vojne zločince druge stopnje v Nemčiji ter jih predajali sodiščem? Odgovor: Čim dalje bodo šli, tem bolje. Vprašanje: Kaj misli Sovjetska zve* za o navzočnosti britanskih čet v Gr* čiji? Ali je mnenja, da mora Anglija dobavljati sedanji grški vladi več orožja? Odgovor: Sovjetska zveza smatra to za nepotrebno. Vprašanje: Kolikšna je jakost ruskih čet na Poljskem, Madžarskem, v Bolgariji, Jugoslaviji in Avstriji in ka* ko dolgo bi morale tc čete v interesu miru ostati tam? Odgovor: Sovjetska zveza ima tre* nutno na zapadu, to se pravi, v Nemčiji, Avstriji, Madžarski, Bolgariji. Ro* muniji in Poljski skupaj 60 divizij, ki večinoma niti niso popolne. V Jugo* slavji ni nobenih sovjetskih čet. Potem ko se bo v dveh mesecih izvedel ukaz Prezidija Vrhovnega sovjeta z dne 22. oktobra 1946 o zadnji demo* bilizaciji, bo ostalo v imenovanih de* želah samo še 40 sovjetskih divizij. Vprašanje: Kaj misli vlada Sovjetske zveze o navzočnosti amerikanskih vojnih ladij v Sredozemskem morju? Odgovor: To smatra za nevažno. Vprašanje: Ali je Sovjetska zveza še zainteresirana na tem, da dobi po* sojilo od Združenih držav? Odgovor: Sovjetska zveza je zainteresirana na tem. Vprašanje: Ali Rusija že ima svojo atomsko bombo ali kakšno podobno orožje? Odgovor: Ne. Vprašanje: Kako bi lahko najbolje nadzorovali atomsko energijo? Ali naj bo to nadzorstvo mednarodno? Odgovor: Potrebno je strogo med* narodno nadzorstvo. Vprašanje: Kako dolgo bo trajala obnova opustošene zapadne Rusije? Odgovor: Šest do sedem let, če ne več. Vprašanje: Ali bo Rusija dovolila vzpostavitev trgovskih letalskih prog nad sovjetskim ozemljem? Ali name* rava Rusija na obojestranski osnovi razširiti svoje letalske proge na druge celine? Odgovor: Pod določenimi pogoji to ni izključeno. Vprašanje: Kaj misli vlada Sovjet* ske zveze o okupaciji Japonske? Odgovor: Nekaj uspehov je, lahko pa bi se dosegli boljši. mnenju raznih »firerjev« sploh več ni bilo in ga po njegovih računih že davne ne bi smelo biti. Ta edini je bil koroški Slovenec, ta edini je bil koroški partizan! To dejstvo je prerodilo Slovensko Koroško! Kakor dobra mati je bila koroška zemlja svojim otrokom, ki so se borili za njeno svobodo! Koroški gozdovi niso bili edini, ki so sprejeli pod svoje mogočno in varno okrilje tiste, ki so svobodo bolj ljubili kakor svoje lastno življenje. Svoboda slo* venskega koroškega ljudstva jc bila borcem dražja od vsega — in to so dobro čutili vsi 'koroški Slovenci. Koroški domovi so sprejemali v goste svoje partizane, kadar jih je pot zanesla mimo, s tako ljubeznijo, kakor bi gostili svoje otroke. In čimbolj so besneli gestapovci in priganjači,^ tem bolj so slovenski ljudje na Koroškem ljubili in žrtvovali za koroške borce. Kdo bi sc tega ne spominjal? Kdo bi ne pomnil te veličastne dobe, te ne-odjcnljive borbe na življenje in smrt? In v tej veliki borbi, v tej dobi, ki je bila tako usodna za ves svet, jc Slo* venska Koroška našla svojo pot. Bo* rila se je za svojo osvoboditev in za to, da bi ne bila nikdar več ločena od svojih bratov. Borila se je, da bi bilo konec fašističnega nasilja in da bi vse človeštvo sproščeno in srečno zaživelo. Boril?, se je in za to veliko stvar mnogo žrtvovala. Kri je orosila Slovensko Koroško. Zibelka slovenskega naroda je še enkrat zakričala vsemu svetu v obraz, da je to slovenska zemlja. Ta slovenska kri je bila tista, ki je umila in prerodila vso deželo ter jo pripravila za bo* dočo svobodo, ki mora priti prej ali slej tudi za Slovensko Koroško! Tako se tc dni spominjamo vseh žr* tev nasilja in vseh borcev za svobodo, ki so padli, da bi Slovenska Koroška vstala iz tisočletne sužnosti. Spomi- njamo se jih in kljub bolesti, ki jo zaradi tega čutimo v srcih, nas navdaja občutek ponosa. Trdno smo namreč prepričani, da tisti, ki padejo za velike vzore vsega človeštva, nikdar ne umrejo, temveč živijo večno v srcu in spominu svojega naroda. Naj ležijo grobovi žrtev in junakov kjer koli — ali v mrzli tujini ali že na domačih pokopališčih, kamor so jih prepeljali iz gozdov hvaležne roke, ali pa če še vedno počivajo v svojih goz* dovih, kjer so se zgrudili na poti k svojemu cilju, ti grobovi so veliki do* kaz, da Slovenska Koroška živi in da bo še živela! In če so grobovi v dolini polni cvetja, luči in jesenske lepote, niso grobovi naših žrtev v tujini in ko* roških partizanov v gorah nič manj v mislih našega ljudstva. Eni kot drugi pričajo še v smrti — nepremagljivo vero v življenje, nezlomljivo prepričanje, da bo Slovenska Koroška naposled vstala! E. Kardelj o razpravi proti Stepincu V svojem govoru, ki ga jc imel pod* predsednik vlade FLRJ E. Kardelj v Mariboru, je med drugim spregovoril tudi o sodni razpravi proti nadškofu Stepincu: Dejal je: »Vi veste, da so poskušali mobilizirati v zadnjem času proti pridobitvam narodnoosvobodilne borbe tudi Cerkev. Nikogar ni med nami, ki ne bi vedel, komu je Stepinac služil v te* ku narodnoosvobodilne vojne. Toda našli so se zaščitniki Stepinca v svetu. Njim seveda ne gre k srcu sama osebnost Stepinca, kajti ne enkrat so vsi ti zaščitniki pokazali, da so priprav* ljeni gaziti preko krvi in trupel milijonov in milijonov ljudi in tudi preko trupel svojih lastnih ljudi, kadar je to bilo v njihovem interesu, kadar je to služilo interesom raznih reakcionarnih plasti v svetu. Ne branijo tedaj oni Stepinca samega, ni jim žal tega, da Stepinac sedi v kaznilnici, kamor spada. Ne, vsa ta gospoda z Vatikanom na čelu dobro ve, kdo je Stepinac. To* da oni branijo Stepinca zaradi tega, ker bi radi dokazali vernemu delovnemu ljudstvu drugih dežel, da sta ljud* ska oblast in katoliško versko prepričanje dve stvari, ki ne moreta živeti druga poleg druge. Naše ljudstvo ve, kako lažniv je ta manever. Naše ljudstvo ve, da ga nihče ne ovira pri iz* polnjevanju njegovih verskih običajev in njegovega verskega prepričanja. Toda tistim, ki bi radi'zavrli kolo zgodovine, tistim je potrebno na primeru Jugoslavije pokazati, da v Jugoslaviji Cerkev zatirajo in da mora zato kato* lisko delovno ljudstvo biti proti ljudski oblasti, da mora katoliško delovno ljudstvo biti zato vdano oblasti Zmaga OF pri volitvah V nedeljo 27. oktobra so bile volitve v ustavodajno skupščino LR Slovenije, ki so potekle v najlepšem prazničnem vzdušju. Kakor je slovenski narod množično sodeloval že pri samih pripravah, tako jc tudi množično in enotno prihajal na volišče. Ppscbno velika je bila udeležba v tistih voliv* nih enotah, kjer je kandidiral prvobo* ritelj za narodne pravice Edvard Kardelj, podpredsednik zvezne vlade FL RJ in šef jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci. Prav tako je bila velika udeležba v volivnih enotah, kjer so kandidirali predsednik vlade Ljudske republike Slovenije Miha Marin* ko, zvezni minister za industrijo in predsednik Gospodarskega sveta Bo* ris Kidrič in drugi politični voditelji. Delovno ljudstvo Slovenije je šlo na volitve z manifestacijami ter tako po* kazalo svojo brezpogojno vdanost OF. Volitve so pokazale, da jc tudi ljudstvo v tistih krajih, ki so bili do ne- svojih lastnih izkoriščevalcev. V svojem besu gredo naši sovražniki včasih tako daleč, da delajo neumnosti v last* no škodo. Tako smo na primer slišali, da je Vatikan izobčil iz Cerkve sodnike, ki so sodili Stepinca. Vprašam vas, tovariši, ali se morda spominjate, da bi bil Vatikan izobčil iz Cerkve enega samega gestapovca, ki je moril po naši slovenski zemlji, enega samega od brezštevilnih hitlerjevskih rab* ljev, ki so morili in klali katoliško ljudstvo po vseh deželah Evrope in pobijali tudi ljudske duhovnike? Niti enega samega primera ne vem. Tudi vi ga ne poznate, kajti takih primerov ni. Toda ker je v Jugoslaviji vzelo delovno ljudstvo oblast v svoje roke, zato je bilo potrebno napraviti takšen korak proti ljudskemu sodišču naše države. Ali, tovariši in tovarišice, star arabski pregovor pravi: psi lajajo, toda karavana gre dalje. Ni dvoma, da bodo še lajali, še kričali, še nas bodo skušali zavrniti na naši poti. Toda mi smo ne enkrat že dokazali z vsem svojim delom, da nismo takega kova ljudje, da nismo takega kovn narodi, ki bi se dali zastrašiti od kogar koli in ki bi si dali vsiliti tujo voljo.« Na koncu je dejal podpredsednik vlade FLRJ, da je na drugi strani me* ja Jugoslavije Še na sto tisoče Sloven* cev, ki se še vedno bore in krvave za svojo osvoboditev. Potem je spregovoril nekaj besed o pariški mirovni konferenci in dodal: »Ne bomo odnehali vse dotlej, dokler ne bo ves naš narod združen pod eno streho.« v ustav, skupščino LRS davnega pod vplivom reakcije in pro* tiljudske duhovščine, spoznalo svojo zmoto ter se vključilo v OF, tako na primer prebivalstvo Suhe Krajine in Prekmurja, ki je enodušno volilo kan* didate OF. Slovenski narod je na teh volitvah pokazal svojo nezlomljivo vdanost FLRJ in njenemu političnemu vodstvu z maršalom Titom na čelu. Kljub snegu, ki je pričel padati, je slovensko ljudstvo v velikih množicah hitelo na volišča že od sedmih zjutraj. Mc3ta in vasi so bile slavnostno okrašene. Povsod si čutil, da je to velik praznik. Svobodni in veseli ljudje so Izrazili vero v novo življenje, na* stalo iz krvi. V vseh krajih je bila zelo velika vo* livna udeležba, ki je redko kje manjša od 95 odstotkov. Ljudstvo je glasovalo za kandidase OF. Napori reakcije so se tudi topot zlomili ob veliki zavednosti vsega ljudstva. Enotnost poljskega Bližnje poljske volitve v ustavodajni »sejem« so v središču splošnega za* nimanj«. Volitve so izredno velikega pomena, kajti »sejem« bo imel za nalogo, da izdela in sprejme novo ustavo. Poljske demokratične sile niso le v stanu, da pri volitvah razvijejo pro* gram, razumljiv za široke množice, ampak imajo tudi velike praktične izkušnje v obnovi. Agrarna reforma, odprava veleposestev, podržavljcnje ve* like in srednje industrije, prometnih sredstev in bank ter izločitev monopolističnega kapitala, vse to je napra* vilo Poljsko za gospodarsko neodvisno državo. Nastanek in utrditev demokratične vladavine na Poljskem la* hko pripisujemo okoliščini, da so sovjetske čete osvobodile Poljsko in da vodi Sovjetska zveza Poljski naklo* njeno politiko, ker podpira interese poljskega ljudstva. Poljski patrioti so pripravljeni na obrambo proti napadom reakcije. Delavnost poljske reakcije pred volitvami je seveda v zvezi s tisto podporo ZMAGA DOMOVINSKE FRONTE V BOLGARIJI Bolgarija je v nedeljo izvolila svojo ustavodajno skupščino. Volilna borba je bila med Domovinsko fronto, ki predstavlja vladno koalicijo, in med opozicijo. V Domovinski fronti so različne stranke volile svoje kandidate. Na čelu vseh strank je komunistična partija z 2,262.000 glasovi; za njo pa sledijo agrarna vladna stranka s 560 tisoč glasovi, Zveno z 71.000 glasovi, vladna socialistična stranka z 78.000 glasovi in radikalci z 9.000 glasovi. Do* movinska fronta je dobila veliko ve* cino s svojimi 2,980.000 glasovi, medtem ko je opozicijska skupina zbrala samo 1,231.000 glasov. Demokratično stranko je volilo 23.000 volilcev. Razpoloženje ljudstva ob volitvah 'je bilo navdušpnp, udeležba v mnogih predelih stoodstotna. Volitve, ki so potekle v miru, so bile popolnoma svobodne. To dejstvo potrjujejo tudi inozemski dopisniki v naslednji izjavi: »V Bolgariji navzoči tuji časnikar* ji, ki smo bili priče volivne borbe za ustavodajno skupščino, smo mnenja, da uživajo opozicijske skupine popol* no svobodo v svojem delovanju, sklicujejo zborovanja in mitinge in razvijajo naj živahnejšo delavnost. N c mo* re biti torej govora o tem, da izvaja Domovinska fronta kakršen koli teror ali da ga jc izvajala pred volitvami.« SLAVNOST OB ČEŠKEM NAROD. NEM PRAZNIKU Dne 28. oktobra je praznovala Praga 28. obletnico češkoslovaške republike. Ta dan je bila velika množična manifestacija, na kateri so govorili predsednik Beneš, predsednik vlade Gott-\va!d, predsednik zakonodajne narod* ne skupščine David in drugi. Na koncu je ljudstvo položilo svečano prisego, v kateri se obvezuje, da bo izpolnilo dveletni načrt, ki ga je sprejela vlada. Pri slovesnostih jc bila navzoča tudi delegacija Vrhovnega sovjeta ZSSR. poslanik Sovjetske zveze Zo* rin, diplomatski zbor in zastopniki tujega tiska. PREDSEDNIK BIERUT IN MARŠAL ROLA - ZYMIERSKI STA SE VRNILA NA POLJSKO Predsednik Bierut in maršal Rola-Zymierski sta se s svojim spremstvom vrnila iz Beograda v Varšavo. Predsednik Bierut je izročil po radiu delovnemu ljudstvu Poljske prisrčne pozdrave jugoslovanskega ljudstva. Bie* rut je cejal: »Bratske vezi, ki so povezale Poljsko in Jugoslavijo v skupni borbi proti nacističnim osvajalcem, so se še bolj utrdile.« ZDRUŽENI NARODI ZBORUJEJO Na otvoritvenem zborovanju Združenih narodov v Nevv Yorku je kot prvi govoril predsednik ZDA T r u -man o ciljih Združenih narodov za zagotovitev trajnega miru in za blaginjo vseh narodov sveta. Med dru* gim je dejal: »Bral sem poročila iz ljudstva poglobljena ki so jo našli sovražniki poljske demokracije v nekaterih slojih izven do* movine. Nekateri anglo-ameriški politiki so poskušali, da bi izvajali pri* tisk na demokratično vlado poljske republike. Tem reakcionarjem je slu* žil Byrnesov govor v Stuttgartu o ne* stalnosti poljske zapadne meje kot sredstvo, da bi izzvali nezadovoljstvo in negotovost med ljudstvom. Tudi noti angleške in ameriške vlade v zvezi z bližnjimi volitvami v »sejem« izražata odkrito težnjo nekaterih slo* jev, da bi bile volitve pod anglo-ame* riškim nadztorstvom, ter predstavljata diplomatieno podporo za ljudstvu sovražne elemente na Poljskem. Prepričanje poljskega ljudstva, ki sc je proti reakciji združilo v enoten voliv* ni blok, izraža predsednik republike Bierut: »Ne potrebujemo nobene zunanje pomoči za rešitev naših notranjih zadev.« Bierut je izrazil svoje prepričanje, da bo votivni boj ugodno vplival na ureditev razmer v deželi, na združitev in okrepitev sil poljskega naroda. vseh delov sveta. Vsa so soglasna v enem: narodi vseh držav so naveličani vojn. Poznajo divjanje in breziz-glednost vojne. Nobena odgovorna vlada ne more prezreti tega splošnega občutja. Da bi se izognili nevarnosti nove vojne, morajo narodi vseh držav gledati v miru ne samo idealno stanje, temveč morajo tudi razviti sredstva, da odstranijo spore med narodi po na* čelih prava in pravičnosti. Zadnja vojna je zajela skoraj ves svet. Med zavezniki so se pojavila različna naziranja. Nič nam ne bi koristilo, če bi hoteli to zamolčati. Nikakor pa ni potrebno, da bi ta nasprot* stva pretiravali. Osebno sem prepri* čan, da ni interesnih nasprotij, ki bi se ne dala rešiti sporazumno z načeli listine Združenih narodov. Predvsem ne smemo dopustiti, da bi razlike v gospodarskem in socialnem ustroju ogrožale mir sedaj ali v bodočnosti. Če bi dopustili, da se Združeni narodi ločijo v nespravljive skupine z različnimi političnimi nazori, bi to imelo za ves svet pogubne posledice.«; ( Drobne novice Med italijansko socialistično in komunistično stranko je prišlo do spora-zdma o skupnem delovanju, ki obsega osem točk: 1. uničenje vseh fašističnih ostankov, 2. obramba in krepitev de* mokratične republike, 3. reforma industrije, podržavljen je velebank, monopolov in javnih služb, 4. agrarna reforma, 5. izboljšanje pogojev ročnih in duševnih delavcev, 6. čuvanje osebno* sti in človeškega dostojanstva delavcev, 7. čuvanje dejanske vrednosti delavčeve plače in 8. utrjevanje miru z zunanjo politiko. Franco je dal doslej zapreti dva milijona političnih nasprotnikov, še da* nes jih je zaprtih nad dve sto tisoč. Uporniško gibanje proti njemu pa neprenehoma raste. Partizani ojaeujejo z vsakim dnem svoje bojno delovanje. Do avgusta je bilo letos v Španiji 78 velikih stavk. Izhaja 16 ilegalnih časopisov. Franco se poslužuje novih političnih zvijač, tako pričajo zadnja poročila iz Španije. Diktator Madrida bi rad v tujini vzbudil vtis, ko da je v Španiji v teku politična preobrazba, da je prc* pustil oblast stranki — falangi — ter da jc pripravljen pristati na sistem dveh strank. Značilno je, da se kot Francovi nasledniki imenujejo taki ljudje, ki so bolj ali manj v zvezi z monarhisti. 38 milijonov šilingov stanejo Avstrijo po uradnih podatkih avstrijskega finančnega ministrstva samo v pr* vi polovici tega leta tako imenovane »preseljene osebe« (DP), in sicer v ameriški coni 21 milijonov, v angleški 12, v francoski 5 in v sovjetski 0,5 milijona šilingov. Navzočnost tujih fašistov bo stala torej Avstrijo letos oko* li 80 milijonov šilingov. V dveh vrsticah ■■■ —j Cene izdelkov grafične industrije v Sloveniji so se znižale za 15 do 20 odstotkov v primeri s predvojnimi povprečnimi cenami. To bo ugodno vpli* valo na pocenitev slovenske knjige. Uprava grafične industrije sc bo za* vzela za čim večjo racionalizacijo v grafičnih podjetjih, to se pravi, za znižanje upravnih stroškov. Podzemeljska jama v Divači je spet odprta. Znana je po svojih lepih kapnikih. Otvoritvi je prisostvovala velika množica ljudstva, ki je manifesti* rala za priključitev Primorske k Jugo* slaviji. Tudi Skoplje dobi medicinsko fakulteto. Odbor za zaščito nar. zdravja pri vladi FLRJ je imenoval posebno komisijo, ki jc ugotovila, da je v Skop-lju nujno potrebna medicinska fakul* teta. Delo za obnovo v Dalmaciji dobro napreduje. Doslej je bilo obnovljenih 7.500 hiš in 72 šol. Zgrajenih jc bilo sedem novih šol. Na Makarski, Korčuli, v Imotu in Splitu gradijo stro* kovne šole, v Zadru pa šolo za Indu* atrijski naraščaj. Popravljenih je 837 km cest in 19 mostov. V delu so naprave za osušitev Imotsko-bckijskega polja, melioracijske (izboljševalne) naprave na Sinjskem polju itd. V Grazu je bila žalna slovesnost v čast 254 slovenskim talcem, ki so bili ustreljeni v Grazu med vojno. Žare z njihovim pepelom so bile ob tej priložnosti prepeljane v domovino. Otroško zdravilišče so odprli v enem izmed naj lepših delov Lošinja za istr* ske otroke. V njem bomo zdravili bol* ne na pljučih, jetične, vnetje rebrne mrene in različne vrste astme. Veliki kulturni uspehi v Dalmaciji so se pokazali po osvoboditvi. Odprti so bili 3 novi muzeji, tako da jih je danes v Dalmaciji 14. Dalmacija ima tudi štiri nova gledališča, galerije slik, glasbene šole in druge kulturne zavode. Žetev bombaža v Makedoniji je končana. Zdaj bodo bombaževi nasadi povečani in razširjeni na severno področje do okolice Skoplja. Oton Župančič jc napisal poseben pozdrav podpredsedniku vlade FLRJ, ko se je vrnil s pariške mirovne kon* ference. Takole poje naš veliki pes* nik: Kdo je dočakal zmago, kdo poraz? Resnica in pravica sta za nas; to bil je lep in veličasten boj, in pravo sodbo nam izreče čas. Prvi sneg v Beogradu je zapadel v noči na 26. oktobra. Vremenske postaje pa napovedujejo izboljšanje vre* mena. Prebivalstvo jugoslovanske prc* stolnice je dobro prskrblieno s premogom, ki je v prosti prodaji. Posedanje delo za napredek slovenskega kmeta AGRARNA REFORMA vagona detelj, 2,5 vagona trav in vcč- Od vseh pridobitev, ki jih je bil de^ ležen slovenski kmet po osvoboditvi, moramo predvsem omeniti agrarno reformo. Po njej je sprejelo zemljo več kakor 27.()()() obdelovalcev zemlje. Svojega lastnika je menjala približno sedmina slovenske zemlje. V tem številu niso vračunani kolonisti v mari* borskem okrožju in Kočevju. Agrarna reforma je prepričala našega kmeta, da bo odslej resnični gospodar te zemlje samo tisti, ki jo obdeluje. Na drugem mestu moramo omeniti 'državna kmetijska podjetja. Danes jih je pet: Glavna uprava državnih pose* štev, glavna uprava strojnih postaj, Mlekopromet, Semenarna in Živino-promet. Cilj državnih posestev je, da dobavijo kmetu dobro seme, nove sc* menske sorte, plemensko živino, sadjarju in vrtnarju dobre sadne sadike, vinogradniku odlične cepljenke in da šolajo in izpopolnjujejo v znanju na* še kmečke sinove in hčere. Že lani so dala državna posestva 20 vagonov semenskega krompirja, 12 vagonov se* menske pšenice, 9 vagonov semenske rži, 9 vagonov semenskega ovsa in 35 vagonov semenskega ječmena, kar je bilo vse prej pregledano, priznano, preizkušeno in končno razdeljeno kmetovalcem. Državna posestva bodo na leto dobavljala najmanj 200 plemenjakov najprimernejše pasme prizku* šenega rodu. Bavijo se z izboljšanjem najvažnejše štajerske kokošje pasme. VLOGA STROJNIH POSTAJ Naši traktoristi so pionirji novega, naprednejšega, produktivnejšega dela. Lani so obdelali skoraj 5 odstotkov vse naše orne zemlje in se letos pri* bližujejo že 10 odstotkom. Traktorske postaje v Prekmurju so z znatnim deležem sodelovale v važni akciji zati* ranja kalisornijskega kaparja, ko je ■ bilo treba v 113 škropilnih kolonah s 46 motornimi, 258 prevoznimi in 53 hrbtnimi škropilnicami poškropiti 490 tisoč dreves. Traktoristi so sodelovali tudi v delovnih edinieah, ki so poškropile vsa krompirjeva polja, ki jih je okužil krompirjev hrošč. V celoti so strojne postaje in traktorske brigade zorale 14.000 ha in 250 ha hmeljnih nasadov. Posejale so 2500 ha, pobra* nale pa nad 8000 ha. Pokosile so 500 ha in stisnile v bale 11.000 stotov sena. Žito so požele na 480 ha. Omlatile so žita nad 60.000 stotov, stročnic in bučnic pa 6.600 stotov. Drv so nažagale 2500 kub. metrov, prepeljale pa blaga 105.000 ton na daljavo 275.000 km. ORGANIZACIJA PRODAJE MLEKA IN JAJC Pred vojno je mleko vnočevala le neposredna okolica mest. Mlekopro* met pa skrbi danes s svojimi 874 zbiralnicami, ki so razpredene po vsej Sloveniji, da lahko vnovčijo mleko tudi najbolj oddaljeni predeli izven pro* metnih zvez. Ta široka organizacija je omogočila, da je narasla količina zbranega mleka od 1,1 milijona litrov v marcu na 2 milijona litrov v septem* bru. Po vsej Sloveniji se je uvedla enotna odkupna in enotna prodajna cena. Mlekopromet je kmetovalcem razdelil 200 vagonov močnih krmit V večja potrošila središča je dobavil nad 9 milijonov jajc, od tega jih je ;za zimsko potrebo vložil 1 milijon. Valilnica Mlekoprometa v Ptuju je izvalila 30.000 piščancev. Končno je Mie* kopromet dobavil na naše trge .40.000 kilogramov zaklane perutnine. Tako sc vsak dan boljša oskrba mest in delavskih središč z mlekom in drugimi živili, kmet pa svoje pridelke lahko proda, ne da bi glavni dobiček odvzela špekulant in prekupčevalec. PRESKRBA S SEMENI IN PLEMENSKO ŽIVINO Semenarna je od začetka svojega poslovanja v februarju do septembra dala v promet 16 vagonov koruze za pridelovanje zrna, 37 vagonov koruze za pridelovanje zelene krme, 4 vagone prosa, 10 vagonov ajde, 1,5 vagona krmilne pese, 4,5 vagona lanu, pol vagona sončnic, 250 vagonov grahorice, 2,6 je količine oljne repice, strniščne re* pe, čebulčka, vrtnega graha, fižola in raznih zelenjadnih in cvetličnih semen. Kazen tega je že letos zajela 114 vagonov semenskega žita. Živinopromet je skrbel za sprejem, oskrbo, pregled in odpravo v notra* njost tiste živine, ki jo je Sloveniji dobavila UNRRA. Do konca avgusta je tako odpravil 24.783 glav živine. Najpotrebnejšim kmetom je poskrbel 1.500 glav domače goveje živine in prav toliko prašičev po cenah, ki so bile znatno nižje od cene prekupčevalcev. Obenem z živino je Živinopro* met prevzel tudi 250 vagonov sena in drugih stvari. Pod težkimi okoliščinami je prevzel košnjo na Kočevskem. ZADRUŽNIŠTVO Ljudska oblast je omogočila tudi razvoj kmetijskega zadružništva. V, kratkem času se je kmetijsko zadruž* ništvo izredno razmahnilo. Do letoš- POMANJKANJE PREMOGA — VZROK PROMETNE IN ELEK TRIČNE KRIZE V zadnjih dneh je glavno ravnatelj* stvo avstrijskih železnic pora/no skrčilo osebni promet, v vzhodni Avstriji pa je sploh ukinjen. Če pomislimo, da je isto ravnateljstvo približno pred mesecem pomnožilo osebni promet in je na nekaterih progah promet dosegel skoraj svojo predvojno višino, so sedanji ukrepi popolnoma nerazum* ljivi. Ali ravnateljstvo pred enim me* sečem ni poznalo položaja, ali pa dela kar brez načrta iz dneva v dan? Na* črtna uporaba premogovnih zalog bi sedanjo krizo preprečila ali vsaj zelo omilila. Predvsem pa bi se lahko preprečilo, da ne bi bil Dunaj zaradi popolne ukinitve celotnega osebnega prometa čisto odrezan. Glavni vzrok za sedanjo krizo pa je pomanjkanje premoga. Na velikem zborovanju železničarjev na Dunaju so ugotovili, da je za to pomanjkanje odgovorno tr* govinsko ministrstvo, ki ni pravočasno sklenilo pogodb za dobavo premoga iz Češkoslovaške in Poljske, odkoder je Avstrija od nekdaj dobavljala potrebni premog. Dovoz premoga iz Porurja je namreč nezadosten in prepočasen, v zadnjem času pa je bil še znižan. Pomanjkanje črnega premoga je po* vzročilo tudi krizo v proizvodnji električnega toka. »Poraba toka znaša danes v Avstriji dnevno približno 5,5 milijona kilovatnih ur, vsakdanja potreba pa znaša 7,5 milijona. Parne elektrarne proizvajajo na dan 1,7 milijona kilovatnih ur, medtem ko bi lahko proizvajale 4,4 mili* jona na dan, če bi imele dosti premoga. Če bi izrabili vse parne elektrarne, bi imeli toka več ko dovolj,« je izjavil minister za energijo dr. Altmann. Ko njega septembra je zaživelo 132 živi* norejskih zadrug, 30 kmetijskih obdelovalnih zadrug, 36 lesnih zadrug in 16 vinarskih, sadjarskih in vrtnarskih zadrug. Kako naglo se je kmetijsko za* družništvo razvijalo, nam povedo naslednje številke: v oktobru 1945 je delovalo šele 11 kmetijskih zadrug, v de* cembru 29, v marcu 114, v juniju 170 in v avgustu že 223. Ljudska oblast pa je za kmetijske zadruge tudi skrbela. Malo primerjave: Dne 31. marca 1945 so znašali krediti kmetijskim zadrugam 4,600.000 din s povprečnimi obre* strni 10 odstotkov, od 1. januarja do 31. avgusta letos pa je bilo kmetijskemu zadružništvu odobrenih 108 milijonov 700.000 din s povprečnimi obre* strni 2 do 3 odstotka. POMOČ PRI SETVI V poljedelstvu gredo vsi napori za tem, da se v celoti izvede setveni načrt. Poleg potrebščin, ki smo jih že navedli, je bilo v ta namen razdelje* je nakazal različne vzroke današnje jaško službo sam ranil v nogo. Prišel je težko pričakovani konec vojne. Ljudem se jc odvalil kamen s srca. Toda-brez razočaranja ne gre. On sam namreč čaka na plačilo v Wolfsbergu, a zdi se, da bo zaradi starostne onemoglosti ušel zasluženi kazni. In njegova družina? Ta je pa prav tam, kjer je bila, prav tako, kot bi še vladal »firer«. Branko Gorotanov ASJ?k°y^ »ZDRAVILIŠČE NA Jl6l“ Leta 1936 je bilo odločeno, da se zgradi na zemljišču delavnice za po* stelje vzorna letalska tovarna. Tam, kjer so prej izdelovali preproste, nerodne postelje, je bilo treba graditi letala najmodernejših vrst. Najprej smo morali prenehati z iz* delovanjem postelj. To ni bilo ravno ježavno. Izdelovanje postelj je res precej neslo in to delo je rada pre* vzela druga tovarna, ki sc je bavila izključno z izdelovanjem postelj. Nove prostore smo hitro uredili. Ometali smo stene in na tleh, kjer je bila prej zemlja, smo napravili lesena tla. Graditev letal jc napredovala in vzporedno s tem jc rasla ih se razvijala tudi tovarna, /e prej sem večkrat odšel po opravkih v tujino. Obiskal sem Anglijo, Francijo, Italijo, Nemčijo in potoval sem tudi v celo vrsto drugih držav. Potovanje v tujino mi jc prineslo koristne izkušnje pri upravljanju to* varne. Obiskal sem nekaj angleških, in francoskih letalskih tovarn, videl sem znano avtomobilsko tovarno Fiat uniformi, jo je nagovarjal skraja s tistim slabim koroškim narečjem, zasliševal je tudi Janda, on je poznal nje* gov sladki glas. Ali glas — skraja je bil sladak in zaupljiv — je postajal vedno bolj odsekan. Gestapovec izne* nada ni mogel več prenesti njenega pogleda. Sunil jo je s pestjo. Slavki so se začele ustnice lepiti od krvi. Sladki obrazi okoli nje so začeli suro-veti, izgubljali so potrpljenje. V zelene in črne jope zapete postave so za* čele postajati nasilne. Začeli so jo su* vati, vsi zapovrstjo... Morala se jc sleči do golega... Po mestu se je razvedelo, da so jo bičali. Tako so si po-šcpetavale tiste dni gospodinje po me* stu. Te gospodinje so vedele takrat pripovedovati cele zgodbe o kleti, o cementu, o podplatih ... Morali so jo polivati z vodo, da se jc osveščala ... »Tiste dni,« je pripovedoval Janda, »tiste dni me je prihajala obiskovat žena. Poleg naju je stal paznik, žena se je nasmihala, a solze so ji same od sebe polnile oči, ko je pripovedovala o Slavki.« — Tako ženske, gestapovci po kavarnah pa so se krohotali. Slavka je bila prvo dekle v Mariboru, ki so jo predali gestapovci mariborski nem-škutarski svojati. Nekdo, ki so ga pri* gnali na sodnijo — bilo je že po našem odhodu v Mauthausen, aretirali so ga na onem stanovanju — jo je videl ležati tam kot mrtvo na divanu. Ležala je tam na pol gola in okrvavljena... Pozneje so jo zavlekli na ono stanova* nje, aretacije pa so se nadaljevale. (Dalje) v Italiji, ogledal sem si mnogo letališč in ustanov. Poleg tega sem videl, kako gradijo letala in tovarne po novi me* todi. Najprej napravijo velikansko ploščad, na kateri zraste bodoča tovarna. Potem napeljejo vodovod, električno razsvetljavo, asfaltirajo ceste, ki vodijo v tovarno, pripravljajo grad« beni material in na mestu, ki ga tako pripravijo, začno graditi letalsko to* varno. Po tem vzorcu smo začeli tudi mi graditi letalsko tovarno. Na zemljišču tovarne je bilo mnogo nepotrebne ropotije, da si se komaj gibal, kaj še, da bi mogel celo graditi. Pogrebno je bilo zato najprej temeljito očistiti < še tovarniško ozemlje. Cele kupe gramoza in stare ropotije smo morali odpeljati; tudi jarke in jame smo morali zasi* pati. Ko smo to opravili, smo podrli desetine nepotrebnih starih barak in hlevov. Napravili smo tudi cesto in očistili travnik. Takoj v začetku smo napravili na* črt, kje, kako in na kakšen način bodo zgrajena bodoča tovarniška poslopja. Ker pa nismo imeli sredstev, da bi takoj zgradili vso tovarno, smo naj* prej zgradili posamezne oddelke. Vsa* ko leto smo kaj prizidali. Tako je v petih letih nastala celotna letalska tovarna. Kdor si jo sedaj ogleda, bi dejal, da je bila zgrajena vsa hkrati. Tovarna sama je zaokrožena enota in tako skladno zgrajena, da vsi njeni deli sestavljajo harmonično celoto. Tovarna sc kar izgublja v zelenju, to najprej vzbudi pozornost gledalca. Pred tovarno šumijo poleti cvetoči španski bezgi in zeleno grmičje. Na rumenem pesku športnega igrišča sto* je rdečc-bclc klopi. Na središču pa je zgrajena igrišče za odbojko, ki jc kot na igriščih za tenis preprečeno z belo mrežo. Prostor pred igriščem je asfaltiran in vedno snažen; nobene nečistoče ali nereda ni tam. Okoli ograje se ovija zelen bršljan. Po svoji zunanjosti nima tovarna ničesar skupnega z običajnimi industrijskimi podjetji. Poslopje je zida* no strogo po arhitektonskih pravilih z velikimi okni. Pročelje je prepleskano s prijazno, svetlosivo barvo. Na oknih ščitijo pred soncem ščitniki, za steklom pa vidiš bele rolete. Na hodnik te peljejo težka hrastova vrata z bleščečimi stekli. Niso mi dejali za* stonj že tolikokrat, da je naša tovarna podobna kakemu zdravilišču na jugu. Izdajatelj, Ustnik in odgovorni urednik lista: dr. Matko Scharwitzl. \Vien XVI„ Ottakrin« gerstrasso 83. — Tiska: »Globus«. Zeitungs*, Druck« uud Verlagsanstalt G. m. b. H„ VVicnI, Fleischmarkt 3—5. Podružnica uprave »Slov. vestnika«, Klagenfurt, .Volkcrmarkterstrasse 21«L