PLANINSKI VESTNIK ^^^MM^fifi
KAKO SO V PRAZGODOVINI IN ANTIKI IZBIRALI PROSTOR ZA DALJŽE BIVANJE NA PLANINAH__
ŽIVLJENJE V PLANINAH PRED TISOČLETJI J
MIRAN BREMŠAK
Zanimiv bi bil odgovor na vprašanje, na kakšni stopnji razvoja bi bil Človeški rod, če ne bi bil obdarjen z zvedavostjo. Botrovalo je marsikateremu izumu In prav velika vnema in zvedavost sta prinesla odgovore na brezštevilna vprašanja.
Ljudje se že dolgo sprašujejo, kdaj se je prvi človek odpravil v gore. Pritrdilne odgovore, da je bil na vršacih ali pod njimi, so dale številne jame z najdbami človekovih ostal in.
Koščena orodja in orožje, kamniti odbitki in prava kamnita orodja, igle za prve šiviljske spretnosti ter obdelane kosti s pridihom božanskega dokazujejo obiskanost pianin in gora.
Vendar to še ni bilo tisto, bo marsikdo izrazil ne-strlnjanje. To je bil vendar potepuh, kije lazil za mrhovino z dolgo dlako In ostrimi zobmi - za jamskim medvedom namreč in njegovimi spremljevalci.
ODKRIVANJE SLEDI ČLOVEKA ZGODNJIH KOVINSKIH DOB
V petdesetih letih je ekipa arheologov SAZU izvedla obsežno Izkopavanje na Lipanci. Za tiste čase - gledano z današnjimi očmi - so bili rezultati izjemni. Poleg površinske najdbe odlomka bronaste sulice, ki je bila povod za arheološka izkopavanja, so našli prazgodovinsko keramiko in ostanke ognjišča, in sicer v arheološki plasti, ki je nedvoumno kazala starost več tisoč let. Nehote ima človek občutek, da bi najdba podrla uradne predstave o poselitvi našega prostora in je zato odmeven rezultat žalostno romal v arhive, Ponoven poskus dokazovanja prisotnosti človeka kovinskih dob je bilo izkopavanje arheologa Andreja Valiča na Veliki planini. Dve lokaciji, ki so ju raziskovali, nista z najdenim materialom potrdili bajk o dovjih možeh, dovjih ženah in dovjih grobovih, pa čeprav bogato ustno izročilo Velike planine gradi na domnevno prazgodovinskih bitjih.
Naključno najdeni predmeti, predvsem bronaste sekire, sulice in različni odlomki so dokazovati nasprotno. Človek je moral kar pogosto in vztrajno zahajati v gore, da je ostalo ža njim toliko predmetov. V obsežnih, predvsem pa dolgoletnih raziskavah švicarskih in avstrijskih Alp ter Italijanskih Alp in Dolomitov so prišli na piano številni predmeti iz zapuščine prednikov. Ne nazadnje slednje dokazuje truplo Otzija, ki ga je ledenik čuval tisočletja v svojem objemu in ki je še dodatno podkrepil izsledke raziskovalcev in seveda odprl izredno zanimanje za življenje v času Izpred 5300 let. Vnema raziskovalcev - arheologov z gorsko prakso ni enakomerno zastopana v celotnem alpskem prostoru. Posamezna središča izrazito izstopajo. Omeniti velja 150 Avstrijca Franza Mandla, ki raziskuje s svojo ekipo.
Vodotočnik; lokacije so že zelene
zbrano v ANISI, plato Dachsteina, ter Švicarja Werner-ja Meyerja in njegovo skupino. Da so delovne razmere v gorah z natančnimi arheološkimi metodami več kot zahtevne, ni potrebno posebej poudarjati, saj že samo zahajanje v gore zahteva priprave in poznavanje pasti, ki jih skrivajo gore.
V Sloveniji segajo prvi zametki arheoloških raziskovanj v petdeseta leta in potem poskusi v šestdeseta, vendar se resno sistematsko delo s pravimi arheološkimi metodami začne poleti leta 1997, ko Inštitut 2a arheologijo SAZU (arheologlnja dr. Jana Horvat) izkopava na Veliki planini. Rezultati omenjenega in vseh naslednjih raziskovanj (Velika planina in Kamniško sedlo 1997, Dolga njiva 1998, Koren in Velika planina 1999) so dali več kot presenetljive rezultate. Poleg omenjenih treh lokacij je bilo v treh letih evidentiranih še naslednjih devet: Kaloe, Čohavnica. Vodotočnik, Rzenik, Struška, Sedel-ce pod Dleskovcem, Klek nad Pokljuko, Bohinjski Mi-govec, Krstenica. Prisotnost ljudi na teh gorskih krajih in planinah je zaznati tako v srednji bronasti dobi, stari železni dobi in mladi železni dobi kot v antiki ter pozni antiki, ki je po dosedanjih zaključkih tudi številčno najboij zastopana. Pri tem je zanimiv podatek, da arheološke lokacije dokaj enakomerno sledijo današnjim planinam tako v Kamniških planinah in Kara-
PLANINSKI V E S T N I K
vankah kot Julijcih (da je najdišč največ v bližnjih Kamniških planinah, je pripisati dejstvu, da so za današnji način odkrivanja hitro in enostavno dostopne - glej knjigo dr. Toneta Cevca Davne sledi človeka v Kamniških planinah).
KJE VARNO PREŽIVETI NA SAMOTNI PLANINI
Stari pastirji, ki še poznajo ljudsko izročilo, vedo povedati, da so še v tem stoletju po Veliki planini čuli zavijanje volkov. Tudi ni nič nenavadnega, če dandanes sredi poletja naredi na Poljšakovi planini med ovcami medvedka pokoi, če smo pozorni samo na dve težavi, ki sta pestili obiskovalca planin pred stoletji in tisočletji. Potem so tu še samota in nedostopnost brez nadelanih pristopnih poti, nepovezanost in odsotnost novic- in še bi tahko naštevali tegobe, ki so spremljale pristopnike. Vendar dognanja raziskovalcev starih obdobij po svetu kažejo na izredno sožitje in prilagodljivost človeka na naravo. Tu je tudi zanimivo vprašanje pomoči njegove vere. Kakšni duhovi in maliki so ga spremljali in h komu in kako se je obračal? Žal lahko o tem zaenkrat samo ugibamo na podlagi daritve ni h predmetov in amuletov. Namen takih najdb težko prepoznamo, vsekakor pa v tujini (od Norveške do Italije) najdeni daritveni oltarji in sveta mesta dajo slutiti pravi pomen. Dotaknimo se lokacij, kjer so se zadrževali ljudje v prazgodovini in antiki! Tu je nekaj izrazitih vodil, ki dandanašnji niso izgubila pomena. Predvsem je to mesto zadrževanja (predvideno sezonskega značaja), kjer si je človek že v prazgodovini in antiki postavil bivališče - skromno kočo. Da je ta predpostavka pravilna, kažejo ostaline teh koč. Predvsem so to pravilno pravokotno naloženi kamniti temelji (približno 4 x 4 m) lesenih koč - podobno kot so še do pred nedavnim počeli pastirji na naših planinah.
Za izbiro primernega prostora so pomembne karakteristike, kijih lahko strnemo v naslednjih pet točk:
*	geostrateški položaj,
*	bližina vira pitne vode,
*	izpostavljenost meteorološkim vplivom, plazovom in hudourni vodi,
•vizualna povezava lokacij,
*	geomantika ali radiestezija.
GEOSTRATEŠKI POLOŽAJ_
O geostrateškem položaju kot moderni besedni skovanki prvi pristop rti k ni razmišljal, pač pa sta mu občutek za prostor in teren dala vse potrebne informacije. Kot prvo je bil pomemben pregled na dogajanje v okolici. Izbrani prostor je moral nuditi maksimalno preglednost na pristop in odhod s planine ter nadzor nad dogajanjem na prostoru pod kočo. Vsak, kije želel mimo, jebilzapažen, oziroma tudi vsak, ki je prihajal na planino, je takoj opazil kočo, h kateri je bil namenjen. Slednje je bilo verjetno podrejeno prvemu cilju. Pozornemu opazovalcu lokacije staroselcev na planini ne uide dejstvo, da je vedno zadaj za antično postojanko strmina ali so večje skale (Pečice na Veliki planini, Lipanca, Lj-panski vrh, Vodotočnik - Deska, Dolga njiva - Kalški greben). Kar sama se poraja misel, da so v primeru nevarnosti, ki jih je ogrožala (divje živali), uporabili strmino kot hitro zatočišče oziroma kraj, kjer je bila možna pasivna obramba. Okovana pastirska palica je bila v danem trenutku lahko smrtonosno orožje (kopito, najdeno na Veliki planini).
BLIŽINA PITNE VODE
Vsakemu gorniku je popolnoma jasno, kako pomembna je voda v visokem poletju pod pekočim soncem. Če je na paši še žival, je problem potenciran. Arheološka
Arheološko izkopavanje na Veliki planini leta 1997
PLANINSKI V E S T N I K
152
najdišča ali pašne planine so v neposredni bližini vodnih izvirov. To so studenci, ki niti v najhujši poletni pripeki ne usahnejo.
Vendar dosedaj najdene lokacije lahko kažejo tudi drugačno sliko. Sedelce pod Velikim vrhom, planina Migo-vec, planina Rzenik in delno tudi Struška ter Velika planina stalnega izvira z zadostno količino vode tez poletje nimajo. Tu si je prazgodovinski in antični pri-stopnik pomagal na do sedaj še nepojasnjen način. Sklepati je mogoče na lokve ali prinašanje vode za lastne potrebe z oddaljenih lokacij. Velika planina ima v neposredni bližini prazgodovinske in antične lokacije veliko lokev, ki danes ni v uporabi, vendar žal stra-tigrafsko še ni raziskana. Obstaja seveda še možnost lovljenja deževnice, ki v rimskem in verjetno tudi v prazgodovinskem obdobju ni bila neznanka, neznanka pa so vsekakor posode, v katere so deževnico zbirali. Ali so bila iztesana debla, kot je praksa dandanes, ali pa čebrom podobne posode, ki so jih prinesli s sabo iz doline, bo ostalo odprto vprašanje in bo potrebno počakati kakšno srečno naključje, ki bo dalo odgovor.
IZPOSTAVLJENOST VREMENU, PLAZOVOM IN HUDOURNI VODI
Pomembno je, da je lokacija na pomlad hitro suha, brez snega in seveda lepo poraščena s svežo travo. To je temelj razlage, kaj je človek v raziskovanih obdobjih sploh iskal na planini. Zgodnje zelenje je namreč pomenilo preživetje njegove črede (v nadaljevanju bo podan podatek, ki je možna iztočnica za sklepanje o številčnosti črede) oziroma čimbolj zgoden prihod na planino.
Zavetrje je bilo pomembno, če sklepamo iz arheoloških izkopavanj, ker kaže na dejstvo, da lesena nadgradnja koče ni bila žebljana. Da so pristopniki poznali dandanes pozabljene ali redko uporabljane tehnike vezav, ni dvomiti. Etnološke raziskave kažejo zanimive tehnike.
Stručka, planina Svečica; po-ilmt na primernem kraju nI snega.
dokazujejo pa jih tudi npr. koče na Ravnah nad Mojstrano in še kje po slovenskih in tujih planinah. Da koča ni stala na krajih, kjer bi zameti delali škodo, nam kaže zimska slika. Nobena od znanih lokacij ni niti v najhujši zimi zametena s snegom. Lokacije, kjer so arheološka gorska najdišča, praviloma niso izpostavljene vodam, ne hudourniškim kot tudi ne močvirskim. Hudourniški potoki v velikem loku zaobidejo lokacije. Lokacije koč so na primerno dvignjenem piatoju ali na izravnanem podaljšku grebenov, tako da voda in plazovi bežijo mimo. Zelo lep primer je Kocbekov dom na Korošici, ki je po izkušnjah sodeč postavljen na staro lokacijo. Pri tem je zanimivo dejstvo, da znane iokacije po tujini sledijo istemu zgledu, če smemo uporabiti današnje izrazoslovje. Planine s srednjeveško tradicijo se ne držijo več teh načel iz preprostega razloga, ker se je povečalo število uporabnikov planin in s tem število koč, bistveno pa se je spremenil tudi način izkoriščanja planin.
VIZUALNA POVEZAVA LOKACIJ_ _
Antične arheološke lokacije so vizualno povezane. Ali so obstajala kakšna vidna znamenja za povezavo med pristopniki, lahko le ugibamo, dejstvo pa je, da je možno z ene antične lokacije {odkritih prazgodovinskih lokacij ni toliko, da bi sklepali tudi na uporabo vidne komunikacije v tistem obdobju) opazovati vsaj še eno ali več teh. Šolski primeri so vidne povezave velikoplanin-ske in rzeniške antične lokacije, Sedelca pod Dleskov-cem ter Velike planine, planine Koren ter Velike planine (srednjeveška in novoveška planina na Rzeniku se umakneta za skalni greben in izgine vidna povezava z Veliko planino). Zanimivi bi bili rezultati karbonske analize oglja iz najdenih odmaknjenih ognjišč ob antičnih kočah na planini Koren, Sedelcu ter na Dolgi njivi, ki bi potrdili možnost komunikacije s svetlobnimi signali -ognjem.
PLANINSKI VESTNIK
GEOMANTIKA IN RAD1ESTEZIJA_ _
Zelo vabljivo je vprašanje uporabe metod, ki spadajo danes pod termin mejnih znanosti. Bežni in nepopolni radiestezijski pregledi lokacij kažejo prisotnost pozitivne zemeljske energije. Že preizkušene lokacije so umaknjene od geopatogenih točk. Planine so zaradi ohranjene narave in minimalne prisotnosti sodobnih gradbenih in drugih umetnih materialov, ki zelo ovirajo merjenja, primerne za radiestezijske aktivnosti. Ob ustreznem vzorcu bi to že lahko kazalo na nekatera nekonvencionaina znanja prvih pristopnikov oziroma na uporabo metod, ki so dokumentirane pri postavitvah nižinskih rimskih naselij oziroma jih omenjajo tudi drugi zgodovinski viri (Mojzes je pokazal s palico - bajalico -na vodo).
KAKO DANES DOLOČITI ARHEOLOŠKO LOKACIJO
Zahajanje v gore da človeku neko notranjo uro ali kompas, ki ga z opazovanjem gora Iz vame razdalje ni mogoče dobiti. Življenje z naravo in njeno stalno opazovanje da človeku potrebne izkušnje za preživetje Teh znanj so prvi pristopnikl posedovali v izobilju. Bodisi kot lovci, kot rudosledcl in nabiralci ali kot pastirji so se znašli v razmerah, ki niso dopuščale lahkomiselnosti. Pri tem je več kot zanimivo dejstvo, da najnovejše arheološke raziskave kažejo na prisotnost tako moških kot žensk v gorah (dovje žene). Planine, kjer kasnejša pašna obdobja (tudi zgodovinska obdobja) gradijo na ostalinah antičnih postojank, so izjeme. Kot da bi potreba po prvinskosti ter izkušnje in znanja iz starih obdobij izgubili pravi pomen, se novodošli zavestno umaknejo staroselcem.
Zelo zanimive in nadvse poučne so izkušnje pri prvih odkrivanjih gorskih arheoloških lokacij. Pred prihodom na planino Doiga njiva, še v strmini Velikega Zvoha, je po hitrem in tehtnem pregledu skupina (več družin, tudi 2 otroki) izbrala kraj, ki bi bil najbolj primeren za «parkiranje« nahrbtnikov. Izbrano mesto se je ob prihodu res pokazalo kot najbolj primerno. Sledilo je dolgotrajno raziskovanje planine. Ker ni bilo pričakovanih rezultatov, je prišlo do odločitve, da je potrebno pogledati pod nahrbtnike in odstraniti rušo pod njimi. !n res: odkrita je bila nova rimska postojanka, kot se je kasneje pri arheološkem izkopavanju izkazalo, koča, tudi s pomembnimi in zanimivimi najdbami. Podobni primeru so pri nadaljnjih raziskavah postali skoraj praksa. Staroselci v prazgodovini in v antiki (ni verjeti, da bi v gore zahajal rimski priseljenec) so s svojimi izkušnjami in občutkom zajeli vseh pet obravnavanih kategorij za izbiro primernega prostora za svoje bivanje v gorah. Poleg lastne varnosti In varnosti materialnih dobrin, ki so jih prinesli s sabo (med drugim afriške amfore), so poskrbeli tudi za varnost črede, ki so jo imeli v neposredni bližini. To dejstvo še ni arheološko dokazano, vendar je zanimivo, da je poleg koč v oddaljenosti nekaj metrov tudi umetno napravljen raven plato, ki je v primeru, daje obdanzleso, primeren za drobnico (Dol-
ga njiva, Sedelce, Klek). Plato je glede na velikost nudil zavetje do tridesetglavemu tropu ovac. Poleg sklepanj pa so tudi bolj oprijemljivi dokazi o pašništvu na planinah. Na planini Vodotočnik so našli antični zvonec za drobnico. Vač teh pa je bilo najdenih v predgorju: Šmartno pri Zalogu, Šenturška gora pod Krvavcem... Pašništvo potrjujejo tudi kembeljni, kijih je v zbirki kar nekaj tipov. Po primerjavi s tipi v najdenih zvoncih je nekaj tudi antičnih.
Slovenija je arheološko izredno bogata in to bogastvo ni omejeno samo na nižinske predele (koliko lokacij še čaka, je pokazala gradnja avtocest). Meja arheoloških 153
Tud[ na Krstemci so bile skale primerno zatočišče.
Tile zvonci tudi po 1700 letih £e kliccjo.
Antična lončenlna In zobje drobnice - Vodotočnik
PLANINSKI V E S T N I K
lokacij sega sedaj do 1850 metrov nad morjem, kar nas poleg števila le-teh enakovredno uvršča med druge alpske države, ki pa se ponašajo z več kot dvajsetletno tradicijo raziskav.
ZAKAJ SLOVENEC TAKO RAD ZAHAJA V GORE?
Iz povedanega je razbrati, da je človek na ozemlju današnje Slovenije že v davnini zahajal «tja gor« in da ni bilo zlih duhov, ki bi ga s silo strele in groma zadržali v dolini. Iz tradicije zahajanja v gore In ljubezni do njih lahko izluščimo tudi gene izvora slovenskega človeka. To pa so nova vprašanja in cela odprta poglavja.
Literatura:
Dr. Tone Cevc, Davne sledi človeka v Kamniških planinah
Gunter Cervvinka in Franz Mandl, Dachstein - Vier Jahrtausende Almen in Hochgebirge Dr. Tone Cevc, Velika planina
Miran Bremšak. Beležke in dnevnik * * *
PS.: Vsi, ki gore, planine in gorske poti opazujete tudi drugače in razpolagate z zanimivimi informacijami, pa ne veste, komu jih zaupati ali povprašati za mnenje, ste povabljeni. da sporočate na E-mail: mabal1mlaka@siol.net.
OKOLJSKA SANACIJA PLANINSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU
PROGRAM PHARE ZA TNP
MARTIN ŠOLAR
Pred več kot desetimi leti je bil Triglavski narodni park prvi, ki je začel opozarjati, da planinska dejavnost, sicer splošno znana kot ena od najbolj priljubljenih in okolju najbolj prijaznih dejavnosti, lahko pomeni tudi dejansko oziroma potencialno obremenitev naravnega okolja v visokogorskem svetu. Za posebej izstopajoč del planinske dejavnosti pri obremenjevanju okolja se je pokazalo delovanje planinskih postojank. V tem prispevku so obravnavane prav koče oziroma možnosti in dejanski ukrepi za njihovo sanacijo. Objekti v visokogorju pa niso le planinske koče, pač pa tudi pastirske, lovske in gozdarske koče, sirarne in nekateri drugi objekti, namenjeni turizmu in gostinstvu. Ker je planinstvo med vsemi najbolj organizirano in tudi najbolj množično, so bile pod okoljski drobnogled najprej postavljene prav planinske postojanke. Največ podatkov so imeli v Gospodarski komisiji Planinske zveze Slovenije, najbolj obširno okoIjevarstveno analizo planinskih postojank smo v letih 1992 in 1993 izvedli v Triglavskem narodnem parku. To so bila leta, ko se je okoljska zavest začela prebujati tudi pri planinskih društvih ter gospodarjih in oskrbnikih koč. Redno spremljanje stanja ob delovanju planinskih postojank v TNP je bilo povod za vse bolj intenzivno delo PZS in društev v zvezi z okoljskimi sanacijami koč. Triglavskemu narodnemu parku pa je bilo večkrat očitano, da le spremljamo stanje, opozarjamo in zahtevamo sanacije, naš konkretni prispevek pa se konča pri svetovanju. Tega smo se v TNP zavedali in iskali možnosti za kaj več.
PROGRAM PHARE
Sredi devetdesetih let se je v sklopu prilagajanj evropskemu pravnemu redu in standardom za EU pojavilo vse več razpisov za projekte, ki jih financira Evropska unija. Med več projekti, na katere se je prijavil Triglavski narodni park, je bil tudi projekt interegg, ki je ka-154 sneje postal projekt Phare za Triglavski narodni park. V
projekt je bilo vključenih pet podprojektov, med njimi tudi »Nabava in vgradnja okolju prijazne opreme za objekte v visokogorju«. Triglavski narodni park se je sam zavestno odločil, da večino možnih sredstev iz tega dela projekta nameni prav za okoljsko sanacijo planinskih postojank PZS, čeprav to ni bilo obvezno. V okviru najprej ožje strokovne komisije (TNP in G K PZS) ter nato tudi v Gospodarski komisiji smo se odločili, da večino sredstev iz programa »Nabava in vgradnja okolju prijazne opreme za objekte v visokogorju« namenimo za reševanje problema odplak oziroma čiščenja odpadnih vod pri Koči pri Triglavskih jezerih.
Pri projektih Phare je obvezno sofinanciranje države. Naša država je šele v jeseni 1997. leta zagotovila prva lastna slovenska sredstva za program Phare za TNP. Na podlagi razpisa Ministrstva za okolje in prostor (MOP) smo prvi denar Phare za TNP takoj namenili za izdelavo študije o možnostih reševanja čiščenja odpadnih voda pri Koči pri Triglavskih jezerih. Študija naj bi služila tudi kot osnova za pripravo razpisa za samo izvedbo programa - izgradnjo primerne čistilne naprave in posrednih ukrepov za okoljsko sanacijo koče. Študijo je izdelal Vodnogospodarski inštitut iz Ljubljane. Prikazala je rešitve in usmeritve za čiščenje odpadnih vod pri objektih v visokogorju, ki so skladne z rešitvami v celotnem alpskem prostoru in sprejemljive za TNP. Študija je bila na spiošno pozitivno sprejeta in je še vedno dobra in konkretna pomoč društvom pri reševanju čiščenja odpadnih vod pri kočah v visokogorju. Študijo je možno dobiti v upravi TNP in pri Gospodarski komisiji PZS.
Nekaterih predstavnikov MOP pa študija ni zadovoljila. Obljubili so recenzijo, vendar te niso naredili ne le do začetka izvajanja programa Phare za TNP, do junija 1998, temveč niti do začetka leta 2000.