VESim CELOVEC SREDA 18. SEPT. 1991 Letnik XLV. Štev. 40(2622) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šil. din.20 P. b.b. Dvojezični pouk: prijave možne še do 20.septembra! Starši na dvojezičnem ozemiju in v Ceiovcu imajo do petka, 20.septembra še možnost, da svojega otroka prijavijo k dvojezičnemu pouku. Za odiočitev, aii boste daii doraščajočemu človeku vstopnico za pisani in v spreminjajoči se Evropi vse boij vpiivni svet dveh aii več jezikov in kuitur, nikdar ne more biti prepozno. Zavedajte se vaše odgovornosti za bodočnost otroka. Prijava ni istočasno narodnostno opredeijenje, kot to nekateri skušajo zatrjevati. Leto ostane vaša stvar. Prijava k dvojezičnemu pouku je predvsem kvaiitativno boijše izhodišče spiošne izobrazbe.________________________ Avstrija: strah pred konfliktom Razprava o krizi v Jugo-siaviji na izrednem zasedanju avstrijskega parlamenta je včeraj ob zakijučku redakcije še tekia. Zvezni kancier Vra-nitzky se je izreke! za priznanje Siovenije, Hrvaške in tudi drugih republik. Vendar je pri tem treba počakati na ugoden trenutek. Izpostavil je, da Avstrija ne more kot prva priznati omenjenih republik, če noče biti vpletena v konflikt. Hrvaška: vojni finale ati premirje kot zadnji akt? Vojska vse bolj posega v vojno med Srbi in Hrvati. Letala armade so zdaj že obstreljevala oddajnik hrvaške televizije blizu Zagreba. Hrvati blokirajo vojašnice, vojska pa odgovarja s stopnjevanjem napadov. Jugoslovanski predsednik Mesič je konec preteklega tedna izdal ukaz, da se mora vojska takoj umakniti v kasarne. Vojska tega ni naredila, zvezni sekretar za ljudsko obrambo, armadni general Veljko Kadijevič pa je na ta ukaz poslat negatoen odgovor. Mesičev odgovor na to: to je puč, vojska s tem dokončno dokazuje, da deluje zunaj sistema in kot ščit za zločine, ki so hujši od tistih v 2.svetovni vojni. Soočen z dejstvom, da sporazum o prekinitvi ognja predvideva tudi demobilizacijo rezervnega sestava hrvaške narodne garde, je Mesič dejal: „Vojska ne more postavljati nobenih pogojev. V njenem imenu sem podpisal sporazum o prekinitvi ognja in sem za njegovo uresničitev tudi odgovoren. Tudžman pa odgovarja za tisto, kar sam počne. Pa vendar, le kateri idiot bi zdaj razorožil obrambo na Hrvaškem, ko je napadenih nad 20 mest!" Mesič je rekel, da bo po negativem odgovoru vojske zahteval pravosodni postopek. Če pravosodni organi ne bodo ukrepali, bo zahteval tudi intervencijo od zunaj, „saj je očitno, da armada deluje neinstitucionalno, zdaj je verjetno tudi zadnjemu naivnežu jasno, da je vojska izvedla vojaški udar." Po zaporedju postopanja daje formalno vprašanje v tem primeru srbski strani prav. Sporazum z ES predvideva prekinitev ognja, ločitev sprtih strani, razpustitev paravojaških organizacij in na koncu umik vojske v vojašnice. Na to je opozoril vodja opazovalske komisije ES, nizozemski veleposlanik Joo van der Valk. (/m 2. stran;') Jefko Kacin: od konference ne pričakujem ničesar! Slovenski minister za informiranje je podal kritično in pesimistično oceno mirovne konference za Jugoslavijo, ki ta čas poteka v Den Haagu. Označil jo je kot poskus predsedujočih v ES, da pokažejo sami sebi, Evropi in svetu, da so storili vse, kar je v njihovi moči. Kacin meni, da imajo zdaj končno tudi vse v jugoslovanski konflikt vpletene stranke možnost, da se predstavijo svetovni javnosti s svojimi stališči. Minister za informiranje dobesedno: „Vsaka od njih bo želela pokazati čim lepšo podobo o sebi in o svoji vlogi v tej jugoslovanski norišnici - skratka, od te konference ne pričakujem ničesar. Tisto, kar ni bilo mogoče doseči v 46 letih skupnega bivanja, ni mogoče niti v treh mesecih moratorija, še najmanj pa na konferenci, ki traja največ nekaj dni." Vodja konference Lord Carrington je (ob zaključku redakcije) vodil nujno sklicane pogovore s hrvaškim in srbskim vodstvom v Dubrovniku. Srečanje bivših pregnancev Zveza koroških izseijen- cev obvešča, da bo imela v nedeljo, 22. septembra 1991 s pričetkom ob 14. uri v gostilni Ogris/Miklavž v Bilčovsu svoj redni občni zbor ki bo tudi letos povezan s tradicionalnim družabnim srečanjem bivših pregnancev ter njihovih družin, znancev in prijateljev. Vsi prisrčno vabljeni na prireditev, ki jo bodo s svojim kulturnim sporedom obogatili dam domačega prosvetnega društva „Bil-ka" Prof. A. Petinka: Identiteta ni prirojena! Človekova identiteta ni trijski politolog prof. dr. prirojena, temveč se spremi- Anton Pclinka. Ljubljan-nja. Vsak človek ima pona- čanka na primer ima žensko, vadi več identitet, pravi avs- slovensko, do pred kratkim Prof. dr. Anton Pe/znka morda še jugoslovansko identiteto. Dodatno identiteto ima lahko še preko svojega poklica. Predavanje kritičnega politologa preteklo sredo v katoliškem domu prosvete v Tinjah se kajpada ni osredotočilo na kratko orisana splošna izhodišča. Anton Pelinka se je podal v razčiščevanje različnih - pravilnih in napačnih - pojmovanj identitete: evropske, avstrijske, koroške. Opozorilo na deformacijo identitete pripadnikov manjšin, ki je posledica družbenega, socialnega ali političnega pritiska in ki se na primer na Koroškem prikazuje kot močen trend k asimilaciji, pri nas slej ko prej naleti na gluha ušesa. Brezkompromisni pozivi Pclinkc k spravi, sožitju in preseganju družbenih meja so v koroških medijih že dostikrat naleteli na nerazumevanje in odpor. Tako tudi po nedavnem predavanju. Slovenski vestnik dokumentira predavanje s ponatisom. Priložnostno defo Haiderja Delavci, nastavljenci in sindikati bodo lahko samo zeleni od zavisti, saj ti lahko le sanjajo o tem: Jorg Haider si je 'skrajšal' svoj delovni čas za dobrih 40 odstotkov. Veleposestnik in politični multifunk-cionar - bivši deželni glavar je po svojem padcu 'samo še' namestnik deželnega glavarja, deželni svetnik, referent za promet, predsednik FPO itd. - bo v septembru samo dvanajst od 21 delovnih dni na Koroškem. Ostali čas bo na Štajerskem in Nižjem Avstrijskem, kajpada, v vlogi agitatorja svoje stranke pred tamkajšnjimi dežclnozbor-skimi volitvami. V maju lanskega leta se je isti Haider še močno zaganjal v deželne uslužbence in funkcionarje, ki med svojim delovnim časom opravljajo druge, politične, funkcije. Načelnost ima svoje meje.. /GORJ/1 SCHELJA/VDRA AaJar JJo zaJ/eva, Ja /e /reJa ccJoviJc Ja^arae po;-weaova/; po pa J/; J parnza-a;J, se m j/ mrte; preJa/a/o. Aaravao, gre za rf//