GEOGRAFSKI OBZORNIK 
bl jano, ki pa j e na tej karti nar i sana nekako na t romej i 
med Avstrijo, Madža r sko in Sloveni jo . N a strani 7 j e znak 
za L j u b l j a n o pos tav l jen n e k a m okrog Z idanega Mos ta . 
Poleg tega lahko n a j d e m o še neka j preostal ih nemških 
n a p i s o v : R u n f k i r c h e n , iz i l ien (oč i t no os t anek nap i sa 
Sizilien) itd., kar kaže na površnos t kartografske obdelave 
gradiva. N e k o l i k o pod robne j š i pregled samo te kar te j e 
navrgel p reko 30 n apak in nedos lednos t i . Tako so na 
pr imer vrisani najviš j i alpski vrhovi, pa najvišj i vrh Velike 
Br i tan i je Ben N e v i s in A p e n i n o v Gran Sasso, m a n j k a j o 
p a na jv iš j i vrhovi P i rene jev (P ico de Aneto) , Ka rpa tov 
(Ger l ahovsky štit v Tatrah) in Skand inavskega go rov ja 
( G l i t t e r t i n d ) , n i t i n i d o d a n T r i g l a v , k a r bi b i l o za 
s l o v e n s k e g a b r a l c a e d i n o s p r e j e m l j i v o , sa j j e za vse 
o m e n j e n e posege na karti dovo l j prostora . Iz navedenega 
p r i m e r a j e razvidna nedoslednost , saj navedbo Ben Nevisa 
l a h k o še r a z u m e m o ko t i n f o r m a c i j o o d r žav i , ki j o 
o b r a v n a v a p r i ču joča knj iga , Gran Sasso pa j e v Italiji , ki 
j e oč i tno del j u ž n e Evrope . . . 
Tako j e p ravzaprav z vsemi kartami v tej knj ig i . N a 
s t rani 129 ima Tr ig lav ko to 2863 , čeprav v S loven i j i 
geode t i že dobr i dve deset le t j i t rdi jo, d a j e Triglav visok 
2 8 6 4 m. Ze lo znači len p r imer neodgovornega in povr-
šnega dela v Mlad insk i kn j ig i j e karta n a strani 132, ki 
p r i kazu j e n a j p o m e m b n e j š a smučarska središča v Alpah . 
V Sloveni j i ni v r i sanega n o b e n e g a takega kraja! M o r d a v 
S loveni j i res n i m a m o n o b e n e g a ev ropsko p o m e m b n e g a 
smučarskega središča, n e d v o m n o p a j e , da imamo državno 
m e j a s H r v a š k o . D r ž a v a H r v a š k a na te j karti tudi ni 
nap isana , čeprav j e pr ikazan velik del n j enega ozeml ja . 
L a h k o pa n a j d e m o nap i sa za Češko in Slovaško, med 
ka te r ima pa seveda ni v r i sana d ržavna meja , itd, itd. 
Vse to so hudi spodrs l ja j i in tehnični izgovori n ikakor 
n i so sp re j eml j iv i . To j e ža l i t ev s lovenskega b ra l ca in 
države, ki v letu 1993 n i m a opraviči la! N a nek način j e 
z a n i k a n j e p r i zadevan j za neodv isnos t . Je ta spod r s l j a j 
pol i t ično de j an j e? Bra lcem in kulturni j avnos t i sve tu jem, 
d a na j si to kn j igo og l eda jo in p resod i jo uprav ičenos t te 
kri t ike. 
M e n i m , da j e naša do lžnos t , da od tuj ih za ložn ikov 
d o s l e d n o z a h t e v a m o s p o š t o v a n j e n a š e o z e m e l j s k e 
integri tete. Do lžnos t j avnos t i je , da sk rbno opoza r j a na 
takšne poman jk l j ivos t i in napake v tu j ih publ ikac i jah . 
M o j e o sebne i zkušn je in p r i p o m b e za ložnišk im hišam 
(Nat ional Geographic , The Times, De Agostini , Hallvvag) 
so zelo pozi t ivne. N a p r i p o m b e in opozor i la sem vedno 
prejel pr i jazen o d g o v o r in v nas lednj ih izda jah so j ih tudi 
dos ledno upoštevali . To j e zelo važno in p o m e m b n o priza-
d e v a n j e za uve l j av l j an je in u t r j evan je naše neodvisnos t i . 
Z B I R K A N A R A V N E N E S R E Č E 
M i h a Pavšek 
Konec lanskega leta so nas pri D Z S razveselili z izdajo 
zbi rke boga to i lustr iranih kn j i ž ic o na ravn ih nes rečah . 
Naslovi posameznih knjižic angleške avtorice Jane Walker 
so Lakota, suša in kobil ice, Potresi ter Snežni in zemel jski 
p lazovi . 
V prvi knj iž ic i i zvemo n e k a j več o suši in občasn ih 
invaz i jah kobi l ic , ki v neka te r ih p rede l ih sve ta lahko 
unič i jo celoten letni pridelek. Posledica j e ve l ika revšč ina 
in s tem tudi lakota v državah , ki so že t ako ali t ako med 
n a j m a n j razvi t imi. Tovrs tn im na ravn im nes r ečam se žal 
m n o g o k r a t p r id ruž i jo še n e u r e j e n e po l i t i čne r azmere . 
Avtorica nas o p o z a r j a na čeda l je večj i o b s e g teh o b m o č i j 
in težavnost p reprečevanja tovrstnih katastrof in san i ran ja 
n j ihovih posledic . 
V drugih dveh knj iž icah j e na s l ikovi t in p repros t 
nač in p o d a n a r az l aga n a s t a n k a , vz rokov , p o s l e d i c in 
g lavn ih p o k r a j i n s k i h znač i lnos t i po t resov , snežn ih in 
zemeljskih p lazov ter skalnih podorov. M l a d e bralce b o d o 
še p o s e b e j p r i t e g n i l i p o d r o b n e j š i o p i s i p o s a m e z n i h 
na jveč j ih naravnih nesreč, ki so pr ikazani v sliki, r isbi in 
besedi . N a d a l j e nas av to r i ca s e z n a n j a z n e s r e č a m i iz 
preteklost i in n a m p o d a j a o s n o v n a navod i l a za r a v n a n j e 
v pr imeru , da s m o pr iče t akšnemu d o g o d k u . Pri snežnih 
p lazovih nas opozar ja , da lahko takšno nes rečo povz ro -
č imo tudi sami. 
V zbirki j e med besed i lom dodan ih tudi n e k a j fo to-
graf i j in p r imerov iz d o m a č e g a okol ja , ki nas o p o m i n j a j o , 
da so tovrs tne na ravne nesreče pr iso tne tudi pri nas . Pri 
vsaki od nesreč i zvemo tudi za g lavna o b m o č j a in pokra -
j ine , k je r so le-te na jpogos te j še . N a koncu vsake i zmed 
t reh k n j i ž i c j e k ra t ek s l o v a r č e k o s n o v n i h p o j m o v in 
p o m e m b n e j š i podatki s p o s a m e z n e g a področ ja , ki j e v 
knj iž ic i p o d r o b n e j e p reds tav l jeno . Bis tveni del ce lo tne 
z b i r k e so p r e g l e d n e r i s b e ( b l o k d i a g r a m i ) , ki b o d o 
z a g o t o v o p r i t egn i l e m l a d e bra lce . B e s e d i l o j e za to v 
p o d r e j e n e m položa ju , p o u č n e in kakovos tne fo tog ra f i j e 
pa b o d o le še poveča le z a n i m a n j e mlad ih radovednežev . 
V s e k a k o r zb i rka o na ravn ih nes rečah n e bi s m e l a 
man jka t i na šolskih kn j ižn ih po l icah . I zda jo zb i rke j e 
f i n a n č n o p o d p r l o M i n i s t r s t v o za o b r a m b o in z a š č i t o 
republ ike S loven i je - R e p u b l i š k a up rava za zašč i to in 
r e š e v a n j e . P r i p o r o č a m o j o tud i s r e d n j e š o l c e m in še 
posebe j vsem geogra f sk im p e d a g o g o m , ki j i m bo lahko 
s l u ž i l a t ud i ko t k o r i s t e n d i d a k t i č n i p r i p o m o č e k pri 
n j i hovem delu, s č imer b o d o popestr i l i raz lago in s amo 
predstavi tev naravnih nesreč kot p o m e m b n i h geografsk ih 
pojavov. 
39