DECEMBER 1982 LETNIK Vlil., ŠTEVILKA 10 naša skupnost -----________________________________________________________________ glasilo socialistične zveze delovnega LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE mam ■■■■ N V novem letu 1983 želimo vsem delovnim ljudem in občanom veliko delovnih uspehov in osebne sreče Skupščina občine Grosuplje Samoupravne interesne skupnosti družbenopolitične organizacije in uredništvo Naše skupnosti • OBISK DELOVNE SKUPINE CK ZKS ~^) REALNA OCENA DELA Delovna skupina centralnega nniiteja ZKS. ki so jo sestav-Jj*li Ivan Godec. Ludvik Zajc. ■‘arija Zupančič-Vičar. Jože Prnovšek in Jože Nemanič je 7. •J1 8. decembra obiskala občino rosuplje. V četrtek so bili na Stanku osnovnih organizacij P^, v Slovenijalesu — Štolama obrepplje. Kovinostroju in 'fajevni skupnosti Ivančna gori-j3.: Naslednji dan pa so se udele-1' sestankov osnovnih organi-Stv' v kmet*jsl,:i zadrugi ‘čna in osnovni šoli Louis <:3m>č Grosuplje. Obisk so aključili s sestankom politič-e8a aktiva občine Grosuplje. UcenJij sjj pre(jvsem uresničevanje se>e CK ZKS 'n -L seje CK hodnje bo tudi veliko poudarka pri vzgoji kadrov za vodenje sestankov, ki so včasih doslej bili slabo pripravljeni. so v slabšem položaju, kot tisti, ki ne izvažajo. SOZD Slovenijales ni le na papirju, vendar pa svoje funkcije v SOZD le delno fp.-Jako 50 ugotovili, da v 9 kra-"'n skupnostih v občini še vedno majo osnovnih organizacij ZKS. cs. da je organiziranje težko, saj je jnalo ljm]j_ pa vendarle naj bi že alu ustanovili organizaciji v Za- Or -i ;—»m uiuuiuzutiji v lev CU 'n na P0*'«- Vse za usianovi-naj bj pripravili tudi v obratu . htsa v Grosupljem. V Aa.'" > virosupijem. v zadnjem skih S° 0Pravi,i tudi nekaj kadrov- C1- . sPrememb v osnovnih organiza-J h zaradi neaktivnosti. Vendar se kriva1110 0,1 tem zavedati. da vse tu.ti ii nc. nosii°,e sekretarji, temveč dru s3'1'' ^ Pr'hodnje nas ob vseh or ®lh nalogah čaka še v osnovnih n v‘ aizac'ial1 idejna diferenciacija na ^katerih vsebinskih a,,.. .......... vprašanjih. doL'? m,Se|ni diferenciaciji bomo ra,! ? 1 'dejno enotnost. Imeti mo- ratn ■“'-jiiu enotnost, imen n iasn° ‘'^nko uho« in razreševati ne- paS^ 'Prašanja članov. Pri vsem tem I ora bid »motor« občinska kon-Crenca 7 c c s .. x. irio,. ca Z*šS. Na tej že začeti poti : Pa ti, r*° doslcdno vztrajati prav tako lovan 1 uveljav,ljanju novih oblik de-renceJa *a*ct'v'- problemske konfe-sPeš Nujno moramo tudi po-l_ . V!’ti ustanavljanje svetov ZK v anlu ustavne vloge KS. V pri- In kakšne so kratke ocene dela v posameznih obiskanih sredinah? V Stolarni menijo, da je najbistvenejše, da so letos s svojim udejstvovanjem dosegli, da nimajo več izgube. Komunisti, od okoli 100 zaposlenih jih je le 6, pri tem niso imeli veliko vpliva. nesprejemljivo pa je. da lani niso imeli nobenega sestanka svoje OO. Kolektiv je že dolgo časa izvoznik, vendar meni, da Slovenski župani o uresničevanju stabilizacije Decembra je bilo v republiški skupščini venT*°?"i* vse^ slovenskih županov, ki sta ga sklicali sloje. N * 'i*uP^'na ‘n republiška konferenca SZDL Sloveni-'•test8 htr VCfU ^ se P<,Rovarj*li ° uresničevanju gospodarja j “mltzacije, o usklajevanju in sprejemanju dokumentov Prot»Ukenoe*‘ono,ns*t* razvoj, ter o oblikovanju delovnega Krama skupščinskih organov za prihodnje leto. n»enč‘č>'rt^Se<,n',t sl°venskega izvršnega sveta Vlado Kle-ske J ..1^ uvodoma spregovoril o Izhodiščih naše ekonom-koj si Pr'*,0®l,,je lelo In « pripravah dokumentov, PriDr«8 ln zvezna resolucija. Dejal je, da smo se l>rejsn^e|*VeZne r,:so*,,c*ie letos lotili veliko bolj realno kot 'keoa*af Pri Čemer smo izhajali Iz izrednega gospodar-ntoči ' an*a 'n 'z potrebe, da se opiramo zgolj na lastne l*?!?** V> sPreK«vorili o nekaterih še nerazčiščenih Ph. predvsem o tistih, ki so pomembna za gospodarsko občin. (Foto: Nace Bizilj) uresničujejo. Njihovi plani so sicer realni, a jih z obstoječo strojno opremo ne bodo zmogli uresničiti. Stanje je na tem področju tako zato, ker se niso zadolževali ampak so investirali le lasten denar. Kovinostroj je mlada delovna organizacija. V 20 letih je doživela velik vzpon. Več poudarka dajejo lastnemu novemu znanju. Zato ni prav, da delavci iz razvoja sodijo v režijo. Soditi bi morali v proizvodnjo. V zadnjih treh letih so tudi izvažali in sedaj izvoz predstavlja 10 odstotkov njihove proizvodnje. To številko pa nameravajo še povečati. V krajevni skupnosti Ivančna gorica so komunisti na sestanku podali zelo celovito poročilo o svojem aktivnem delu. Vsa pohvala komunistom v tej KS; za uspešnost pa imajo zasluge tudi OZD v kraju. Želje v krajevni skupnosti so umirjene in zato uresničljive. V KZ Stična so člani OO ZKS našteli mnoga konkretna odprta vprašanja s področja kmetijstva. Jasno je bilo tudi čututi vprašanje zakaj imamo tri zadruge in se nato pojavljajo različni pristopi pri razreševanju enakih vprašanj v istih sredinah. Osnova vsega pa je: kako pridelati več hrane. V tej sredini imajo tudi vrsto zanimivih konkretnih predlogov kako naj bi razrešili posamezne probleme. V osnovni šoli v Grosupljem so imeli poglobljeno in aktivno razpravo o uspešnem uresničevanju vzgojnega poslanstva. Poudarjena je bila finančna osnova. Osebni dohodki namreč ne bi smeli biti na področju Slovenije za podobno delo različni tudi za 4 do 5001) dinarjev mesečno. Tu je nujno iskati kompromisne rešitve za razreševanje tovrstnih vprašanj. Sola se uspešno povezuje s KS in OZD. veliko pa so tudi že storili, da so učenci subjekti in nc le objekti vzgojnoizobraževalnega procesa. Sicer pa so člani delovne sku- pine menili, da je bilo vzdušje v vseh obiskanih sredinah konstruktivno in ni bilo pojavov kri-tikasterstva. O delu skupščine in njenih organov ter problemih, ki težijo celotno občino pa sta spregovorila Janez Koščak, predsednik skupščine in Franc Gruden, predsednik izvršnega sveta občine Grosuplje. Janez Koščak je ugotovil, da je delovanje vseh zborov, pa tudi skupščin SIS vsklajeno. Največ pozornosti v zadnjem času delegati posvečajo spremembam srednjeročnega plana in urbanističnega reda ter prilagajanju novim političnim dolžnostim predvsem tistim, ki izhajajo iz obeh tretjih sej republiškega in zveznega CK Zveze komunistov. Na področju izvoza je le-ta v prvih devetih mesecih znašal 7 % celotnega prihodka, na konvertibilno področje pa se je poveča za 49 %. Na področju kmetijstva se trudijo uresničiti sprejete politične dokumente. Glavna pozornost je že dolgo namenjena proizvodnji mesa, mleka in krompirja, v prihodnjem letu pa bodo več pozornosti namenili tudi pšenici. Morda bi lahko storili še več, če bi več denarja lahko namenili kmetijstvu. Tako pa se pojavlja poseben problem kot tudi v drugih občinah, ki so bile dopolnjevane, pa zaradi gospodarskega razvoja čez noč« niso več. Splošna poraba je pri tem rastla po predpisanih odstotkih. Sedaj je komaj dovolj denarja za pokrivanje potreb organov in političnih organizacij občine. Za kmetijstvo dajemo le nekaj K) starih milionov dinarjev, čeprav smo kmetijska občina. Hkrati pa imamo tudi 4 stare miliarde viškov; ki jih moramo odvajati na republiško raven. Tudi za krajevne skupnosti namenimo letno le slaba 2 milijona, medtem ko v Ljubljani ena krajevna skupnost dobi milijon ali več din. Tudi na področju skupne porabe so se vedno držali stališč, pa smo zdaj prikrajšani in se nimamo čemu več odpovedati. Franc Gruden pa je vse to popestril še s konkretnimi številkami. Dovoljena splošna poraba na prebivalca v naši občini je 2976 din, kar je 20 odstotkov pod republiškim povprečjem in smo na 55. mestu v Sloveniji. Po narodnem dohodku pa smo približno na 35. mestu. V ljubljanski regiji smo tako daleč zadnji med 13 občinami. Tu pa se pojavlja kopica problemov. 40 odstotkov naših delavcev st vozi na delo izven občine. »Želimo, da se na področju splošne porabe opravi novo vrednotenje, saj sedanji kriteriji niso pravični«, je dejal in dodal: »Ne želimo miloščine, saj smo v naših OZD dovolj pridni, ampak pravičnejšo delitev dohodka. S tem pa ne sektašimo in vemo. da teh problemov ne bo mogoče razrešiti čez noč.« Nato je sledila še razprava o položaju v zdravstvu v občini in v regiji. Ob zaključku je sekretar OK ZKS Grosuplje Andrej Ambrožič dejal, da delovna skupina ni bila nikakršna inšpekcija, temveč dobrodošla pomoč pri delu komunistov v občini. Nujno pa bo seveda potrebno reagirati na vse pripombe in razprave. IVO BRHClC (uredništvo na obisku) Obljuba dela dolg in tako smo tudi ravnali. V tej številki objavljamo zapis razgovora in predstavitev krajevne skupnosti Za januarsko številko bomo pripravili obisk v krajevni skupnosti Grosuplje in sicer v sredo, 12. januarja 1983 ob 18. uri v Družbenem domu, Taborska c. 3. Krajane Grosuplja vabimo na razgovor. vi Pred vami je zadnja številka našega glasila v letošnjem letu. In kaj naj ob izteku koledarskega leta napišemo? Gotovo marsikaj. Veliko uspešnega dela v razvoju naše občine je bilo opravljenega in veliko akcij je potekalo, bilo pa jt tudi nekaj težav, ki so spremljale leto, ki bo vsak čas za nami. V uredništvu Naše skupnosti smo se trudili, da bi bili z našim glasilom aktualni in, da bi prikazali celovito situacijo v občini. Naše bralce smo sproti seznanjali o vsem z namenom, da bi bili čimboljše in pravočasno informirani. Poizkušali smo razširiti mrežo dopisnikov in odpreti uredniška vrata dogodkom in aktivnostim, ki se pojavljajo v združenem delu in krajevnih skupnostih. Pomembni koraki so sicer storjeni, prave širine sodelovanja pa še ni, saj iz določenih sredin informacij nc dobivamo. Gospodarske razmere s katerimi se srečujemo nam vsem nalagajo povečano aktivnost in sodelovanje v vseh sredinah, če hočemo biti v letu, ki prihaja še uspešnejši. To pa je naša skupna obveznost. Skupen uspeh bo toliko večji, kolikor bomo odgovornejši na delovnih mestih in v kraju kjer živimo, kolikor bomo doslednejše uresničevali sprejete sklepe in naloge. Sklepi letošnjih kongresov in zastavljena politika gospodarske stabilizacije obvezujejo in nas spodbujajo k še večji aktivnosti v letu, kije pred nami. V njem bomo dosegli toliko, kolikor bomo hoteli in kolikor si bomo kot posamezniki v skupnosti prizadevali. Dobro gospodarjenje, večja vloga delovnih ljudi in ob-| čanov pri samoupravnih odločitvah ter planirani razvoj v prihodnjem letu so torej odvisni od nas vseh. Zato naj bodo naše skupne želje ob izteku letošnjega leta namenjene nadaljnji ustvarjalnosti, akivnosti in boljšemu delu ter prizadevanjem. Le tako bomo dosedanjim uspehom dodali VOLF USPEHE V LETU 1983. Glavni urednik Pripadnikom oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije ČESTITAMO za 22. december — dan jugoslovanske ljudske armade Kupone za vrstni red pri nabavi plinskih jeklenk so v občini v g a>nem razdelili. Vsi, ki so jih prejeli bodo lahko zamenjali prazno jeklenko do Novega leta. Izgleda, da v prihodnjem letu kuponov ne bomo več potrebovali in bo plin v jeklenkah možno kupiti, kadar ea bo v co-spodinjstvu zmanjkalo. Ker bo plina dovolj, prosimo, da ga občani kupujete po dejanskih potrebah in da v prvih dneh proste prodaje ne bomo vrst in slabe volje povzročali sami. Torej, vse je odvisno od nas!? R.l. KJE IN KAKO GRADITI? SPREJET JE SPREMENJEN IN DOPOLNJEN ODLOK O URBANISTIČNEM REDU V OBČINI GROSUPLJE: ) Osnutek sprememb in dopolnitev odloka o urbanističnem redu v občini Grosuplje je nastajal v času zaostrenih razvojnih razmer, glede povečanja proizvodnje hrane in s tem tudi zmanjšanja odvisnosti od uvoza in izkoriščanja domačih naravnih virov. Zato je popravljalce odloka—Urbanistični zavod Projektivni atelje Ljubljana spremljala zahteva Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje, da se v vseh naseljih, ki se urejajo z urbanističnim redom iz območij zazidljivosti izvzamejo vsa zemljišča primerna za kmetijsko rabo. Prav tako je Izvršni svet zahteval, da se zmanjšajo območja za gradnjo predvsem v bližini vodilnih naselij, kjer je možna gradnja na komunalno urejenih Zemljičih v Grosupljem, Ivančni gorici. Višnji gori, in ostalih. objekti, kmetje pa si lahko zgradijo tudi nove stanovanjske hiše, seveda če so izpolnjeni vsi pogoji za gradnjo (infrastrukturno omrežje, urejeno lastništvo, upoštevanje varstva kmetijskih zemljišč, itd.). Možna je tudi zasnova novih kmečkih domačij. Kakšne objekte graditi? Priporoča se gradnja predvsem dolenjskih tipov objektov (glej skico), vendarle morajo biti le-ti podrejeni osnovnim arhitektonskim in funkcionalnim značilnostim naselij. površine, kar bo zadostovalo, če bodo le-ti namenjeni samo počitku. Ostali tehnični pogoji (gabarit, naklon strehe, itd), so podobni kot pri gradnji stanovanjskih objektov. Z novim odlokom je dovoljena tudi gradnja novih ali obnova starih zidanic, in %iper v vinogradniških območjih, če se investitor izkaže, da je lastnik najmanj 1500 m2 zemljišča od tega minimalno 1200 m2 za-sajane vinogradniške ali sadjarske površine. Dovoljena je tudi gradnja čebeljnjakov, če so leti pritlični in ne podkleteni, praviloma v leseni izvedbi in ne višji od 2,50 m, vendar mora investitor predložiti mnenje Čebelarskega društva glede pred-lagne lokacije, velikosti objekta ter pašnih razmer oziroma načina čebelarjenja. • .‘1 Kako pridobiti ustrezno dovoljenje 'rimer arhitekture stanovanjske hiše, ki sledi značilnostim dolenjske zazidave Kje je možno graditi? Lahko ugotovimo, da je osnovni cilj zmanjšanja zazidave na uporabnih kmetijskih zemljiščih dosežen, kljub temu da je po novem odloku možno graditi v enajstih naseljih več, kot prej: Kal pri Ambrusu, Brinje pri Podbukovjif. Češnjice, Gorenja vas, Hrastov dol. Kitni Vrh. Mala Račna. Podboršt, Šentpavel, Spodnja Draga in Dečja vas. Ob upoštevanju osnovnih načel za urejanje naselij je možno tako graditi kar v petinpetdesetih naseljih naše občine, in sicer v območjih, ki ^o označena v grafični prilogi sprejetega odloka. Gradnja je dovoljena na manj kvalitetnih zemljiščih, znotraj meja ■trnjenega naselja, oziroma ob robu naselja vendar tako. da z njim še vori funkcionalno celoto. Upoštevati pa je potrebno tudi kriterije va-ovanja naravne in kulturne dediščine ter rezervatov komunalne in-rastrukture in zajetij pitne vode. Izjemoma je možno graditi tudi v ostalih manjših naseljih, ki niso rznačena s »coningi« v grafičnem cfelu. Tu se lahko gradijo nado-nestni in gospodarski objekti, rekonstruirajo ali preuredijo obstoječi V. proizvodnja poliesterskih silosov in epoksidnih premazov, Ivančna gorica »Agrostroj Ljubljana skupaj zaposluje prek 540 delavcev s kupnim prihodkom blizu 1 miljarde din. Raznovrstnost proizvodnega programa, kot so agregati, razpršilci, očna krila, cevi in oprema, hidrosistemi za fekalije, kapljičasto na-aakanje, rastlinjaki, silosi, kosilnice, premazi z umetnimi masami, lektrostatični premazi, servisi itd., omogoča, da z organizirano po-mdbo v obliki inženiringa DO »Agrostroj« Ljubljana zadovolji vsa-ega kupca. Delovna organizacija izvaža večji del svoje proizvodnje, ispešno pa prodaja tudi na domačem trgu, DO »Agrostroj« sestavljajo DSSS, TOZD »Kmetijska mehaniza-:ija« in TOZD »Servis«, ki so locirani v Ljubljani, ter TOZD »Albin jrajzar«v Ivančni gorici. TOZD »Kmetijska mehanizacija je največji in več kot 30 let izde-uje namakalne naprave z vso opremo za različne cisterne namaka-tja, agregate za fekalije ter eno točne in več ločne rastlinjake za goji-ev povrtnin in cvetja. TOZD »Servis« vrši servisne usluge kmetijske in gozdarske mehanizacije ter avtomobilov. V okviru DSSS pa se uspešno razvija specializirana strokovna dužba za inženiring ponudbo ob sodelovanju s specializiranimi domačimi in tujimi sorodnimi organizacijami. Usmeritev DO »Agrostroj« je, da se tudi vbpdoče razvija izključno kot proizvodno usmerjena OZD z močnim razvojnim oddelkom, ki naj bi dopolnjeval svoje izkušnje in znanje s specializiranimi instituci-iami doma in v svetu. Proizvodne kapacitete naj bi se v bodoče širile predvsem na lokacijah izven Ljubljane, to je v Se Šentrupertu, kjer ima TOZD »Kmetijska mehanizacija« svoj obrat z livarno ter na področju' Ivančne gorice, kjer je lociran TOZD »Albin Grajzar«, ki ga predstavljamo., TOZD »Albin Grajzar« je nastal na osnovi samoupravne organiziranosti Agrostroja, oziroma TOZD »Kmetijska mehanizacija«, katere obrat je bil od ustanovitve leta 1976 pa do 1.1.1982. ko se je organiziral kot nov subjekt v okviru delovne organizacije s sedežem v Ivančni gorici in dislocirano poslovno enoto Umetne smole v Ljublja- Dovoljena je gradnja pritličnih, po potrebi visokopritličnih objektov in le izjemoma enonadstropnih objektov. Pri vseh navedenih tipih je smotrno izkoristiti podstrešje za stanovanjske namene, pod pogojem, da se podstrešni prostor pridobiva s strmim naklonom strehe (40° — 45°), ne pa z dvigovanjem višine kapne lege. Glede tlorisnih dimenzij mora biti razlika med krajšo in daljšo stranico objekta najmanj 2.00 m. Če bo funkcija objekta zahtevala bolj razgibano zasnovo, bo oblika takega objekta določena s pogoji, ki bodo navedeni v lokacijski dokumentaciji. Kako je z gradnjo počitniških objektov, zidanic in čebelnjakov? Po novem odloku so območja za gradnjo počitniških objektov zmanjšana kar za 55.45 ha kmetijskih zemljišč. Zahteva se tudi gradnja manjših objektov kot do sedaj — max. do 50 m2 bruTb etažne Kmečka hiša na osrednjem Dolenjskem (Drsnik pri Šmarju) J AGROSTROJ Ljubljana, TOZD Albin Grajzar so vse vrste krmil za živino v obliki briketov ali moke, žitarice itd. Poleg navedenih je stekla proizvodnja tudi modificiranih silosov za skladiščenje sipkih materialov večje nasipne teže od 800 kg^m3 (za cement, pesek ipd.). Danes imamo poleg navedenih proizvodov v proizvodnem programu še najrazličnejše cisterne v stacionirani vertikalni ali horizontalni izvedbi, kot tudi za transport najrazličnejših tekočin v prehrambeni, kemični, farmacevtski industriji, industriji proizvodnje pijač, za pitno vodo in drugo. Trenutno smo osvojili tehnologijo za proizvodnjo silosov za skladiščenje moke z ustreznimi sistemi za polnjenje in praznjenje. Poleg naštetih proizvodov, ki jih izdelujemo v vseh velikostih od 2-200 m3 vršimo tudi razne usluge, kot so oblačenje bazenov in cistern ter drugih objektov s poliestrom ter protiprašni premazi tal, razni tlaki v živilski, kemični industriji, bolnicah itd., ki so na bazi epoksidnih smol. TOZD trenutno zaposluje 67 delavcev od tega 19 v poslovni enoti Umetne smole. Planske naloge za leto 1982 so bile dokaj smelo zastavljene in sicer: celotni prihodek 100.890.000 doseženi dohodek 32.410.000 sredstva za akumulacijo 5.692.000 Plan do konca leta ne bo v celoti realiziran predvseni iz razloga omejevanja sredstev za nove investicije, vsak naš najmanjši silos pa predstavlja investicijo v malem. Z novimi programi in usmeritvami proizvodnje bomo v bodoče te nepredvidene izpade nadoknadili. Samoupravno odločanje delavcev in aktivnost družbeno-političnih V smernicah razvoja za naslednje plansko obdobje predvidevamo nove spremembe v samoupravni organiziranosti, kakor tudi v proizvodni usmeritvi v proizvodnjo artiklov za široko potrošnjo. Lokacija TOZD »Albin Grajzar« je za nadaljnji razvoj zelo ugodna. Prostorsko ima TOZD široke možnosti razvoja. Poleg prostorskih možnosti ima tudi vse ostale pogoje za realizacijo programskih usmeritev in ciljev do leta 2000 kot so: — primerna oddaljenost od naselja — brez vpliva na ekologijo okolja — razpoložljiva delovna sila — neposredna bližina železnice in avtoceste — primerna oskrbljenost s surovinami — majhna potrošnja energije in možnost prehoda na cenejšo vrst0 energije — dovolj velike količine kvalitetne vode — minimalne količine industrijskih odpadkov itd. Osnovna smer nadaljnjega razvoja bo ostala pri sedanjem pr01' zvodnem programu, saj smo trenutno v Jugoslaviji edini proizvajal^ velikih poliesterskih silosov. Zaradi splošnega pomanjkanja vseh vrst embalaže lahko planiram0 večje povpraševanje po naših proizvodih, predvsem za skladiščenj6 rinfuznih materialov kot so moka, sladkor, umetna gnojila, čemet’1 itd., saj bodo te investicije po vsej verjetnosti v bodoče imele priorit6' to. Tovarna je bila prvotno zgrajena izključno za proizvodnjo silažnih silosov za siliranje krme. Stolpni silosi za siliranje spadajo med najboljše iz razloga, ker omogočajo siliranje vseh vrst krme ob minimalnih izgubah in so tehnično in tehnološka najsodobnejši v svetu. Dve4eti pozneje je bila že osvojena proizvodnja koničnih prifarm-skih silosov, ki so namen jeni za skladiščen je vseh vrst materialov kot organizacij v TOZD je na relativno visokem nivoju, kar se odraža predvsem v težnji in zahtevah, da več delamo, da ustvarimo lastne materialne osnove, ki so predpogoj za razvoj moderne tehnologije, uporabe poliestra in njegove aplikacije na tista področja, kjer se danes pri nas še ne uporablja. Sleherni član kolektiva se zavzema, da bi več ustvarili in si s tem zagotovili boljši jutri. Ta aktivnost se ne kaže samo v rednem delovnem času, ampak tudi pri prostovoljnih delovnih akcijah, kot so akcija za ureditev okolja TOZD in podobno, saj je interes in odziv vedno velik. Zaposleni v TOZD »Albin Grajzar« smo v glavnem domačini s širšega področja Ivančne gorice, kar je tudi eden od razlogov, da je interes za razvoj tovarne tako prisoten in prepričani smo, da ne bo prepuščen stihiji in naključju. Kot vzporedno dejavnost pa planiramo osvojiti proizvodnjo kriti0 za rastlinjake in gradbeništvo. Zaradi velikega pomanjkanja energij6 bo postala tudi proizvodnja bio-agregatov interesantnejša, prav tak0 bodo zaradi vse večjega onesnaževanja okolja mini čistilne napra'6 vse bolj iskane. Te razvojne naloge bi prav iz navedenih razlogov morali uvrstiti' naslednjem srednjeročnem obdobju kot prioritetne. Za realizacij teh ciljev pa so potrebne nove investicije, katere že imamo opred Ijene v srednjeročnem planu razvoja in tudi v planu do leta 200(k plane pa bomo realizirali samo z dobrim nadaljnjim delom in še ve6J angažiranostjo in delovno disciplino vseh zaposlenih v TOZD »Al01 Grajzar« in le tako ne bodo ostale to samo iluzorne želje. JOŽI-: KOVAČ'1 , Postopki za pridobitev dovoljenj za gradnjo se bistveno ne spremi- 1 njajo, le da je potrebno za vse nove ali nadomestne gradnje, razen za gradnjo kmečkih gospodarskih poslopij, shramb za kmetijske stroje, kozolce in adaptacije, izdelati lokacijsko dokumentacijo in si pridobiti lokacijsko dovoljenje. Le-ta je osnova za izdelavo gradbene dokumentacije in kasnejšo izdajo gradbenega dovoljenja. Za gradnjo manjših pomožnih objektov je dovolj samo pismena priglasitev del na oddelku za urbanizem in gradbene zadeve občine Grosuplje. V odloku je na novo zahtevano, da si investitorji pred naročilom parcelacijskega in situacijskega načrta pridobijo pismeno mnenje o zazidljivosti parcel. Tako bodo posamezniki pravočasno tudi uradno obveščeni o (ne)primernosti parcele za gradnjo. Vse informacije o zazidljivosti posameznih območij, strokovne nasvete v zvezi z gradnjo in geodetskimi storitvami lahko dobijo občani i na pooblaščenem Zavodu za prostorko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, Adamičeva 15 (telefon 771-327). kjer lahko na- ; roči jo tudi izdelavo lokacijske dokumentacije. Na koncu bi veljalo še omeniti, da bo sprejeti odlok o urbanističnemu redu v veljavi do sprejetja dolgoročnega plana občine, kjer bo ; opredeljena tudi nadaljnja strategija urejanja prostora. Oddelek za urbanizem in gradbene zadeve •' I DECEMBER 1982 — NAŠA SKUPNOST STRAN 3 • IZ DRUGIH GLASIL NbSA KOMUNA glasilo ok szdl ljubljana vič-rudnik Smel razvoj Grosuplja V razvojnih pripravah nase in grosupeljske občine so zapisane nekatere razvojne naloge, ki zadevajo obe družbenopolitični skupnosti. O tem, o razvoju kmetijstva in drugih oblikah medsebojnega sodelovanja je stekel med obiskom delegacije naše občine (v njej so bili predstavniki skupščine, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij) v Grosuplju. živahen razgovor, Z ozirom na vsestranske in poglobljene razprave, ki jih pred zasedanjem novembrske skupščine vodimo v naši občini s posebnim poudarkom na intenzivnejšem razvoju kmetijstva^? naslednjem obdobju, je bil vse-kakor koristen obisk mlečne farme Boštanj. Ta farma deluje v okviru TOZD - posestva l jubljanskih mlekarn. V sodobno urejenih hlevih 650 krav molznic daje dnevno 10.000 litrov mleka. Ob tem pa imajo na tej farmi v prosti reji tudi plemenske telice. Naj še napišem. da pridelajo na 580 hektarih zemlje vso krmo (z izjemo močnih krmil) sami. Zaposlenih je skupno 5-‘. delavcev, v zadnjem času pa imajo nekoliko težav z delovno silo, saj delo na takšni farmi zahteva celodnevno prisotndst. Modernizirano kmetijstvo daje rezultate Nič manj zanimiv pa ni bil obisk druge večje farme v sosednji občini, to je farme bekonov v Ivančni Gorici, ki posluje v okviru pogojev, dobro. Letna proizvodnja bekonov (ihanska pasma) se sedaj suče od 10 do 11.000 glav. V modemih in že tudi nadstropnih hlevih pa nameravajo z rekonstrukcijo sedanjih zmogljivosti to proizvodnjo v naslednjem letu podvojiti. Ob dodatni zaposlitvi šc štirih delavcev bodo tako produktivnost dvignil' za 90 odstotkov. Ta investicija bo veljala 175 milijonov, lastnih sredstev so inieli na voljo 25 milijonov, ostala sredstva pa so v pretežni meri prispevali sovlagatelji (Jesenice. Litija). Zanimivo je ob tem dejstvo, da Ljubljana kot velik potrošnik vlaga komaj znatna sredstva le posredno. V krogu te farme redijo tudi govedo, prav sedaj pa imajo v načrtih tudi rekonstrukciji) teh hlevov. Dočim za govedo pridelujejo krmo skorajda v celoti sami, pa se s krmo za hekone oskrbujejo iz tovarne močnih krmil v Sidu, Precejšen del proizvodnje pa ta farma preko Grude tudi izvaža. Spomladi pričetek investicije na Galjevici Stično razvojno sodelovanje med občinama pa se nanaša tudi na kovinsko predelovalno industrijo. Pri nas na Galjevici deluje TOZD - Livarna barvnih kovin, torej ena izmed temeljnih organizacij združenega dela delovne organizacije Livar, ki se povezuje v SOZD IMP. Z ozirom na to, da se bo predvidoma že v prvih pomladanskih mesecih pričela nova investicija (modernizacija obstoječih zmogljivosti) na Galjevici, tudi obisk DO Livar ni bil naključen. V tej delovni organizaciji, ki mimogrede povedano, ustvarja dvanajst odstotkov celotnega dohodka IMP, je zaposlenih nekaj nad 700 delavcev (med njimi je kar 50 odstotkov visokokvalificiranih kadrov). Ponašajo se pravzaprav kar z zavidljivimi rezultati gospodarjenja, saj bo letošnja proizvodnja presegla 115 starih milijard dinarjev, dohodek pa so bo sukal med 40 in 45 starimi milijardami dinarjev, kar polovico izvoza, letos je ocenjen na 7 milijonov dolarjev -odproda na konvertibilno področje). Kolektiv, ki v času svojega 18-letnega obstoja še ni zabeležil izgube, se ob dobrem gospodarjenju tudi v tem času dokaj redno oskrbuje z repromaterialom, nekaj več preglavic pa jim povzročajo težave z energetsko oskrbo. Sodelovanje na komunalnem področju V razgovorih so se predstavniki dotaknili tudi vprašanj komunalnega razvoja, kjer so že v preteklosti dobro sodelovali. Naj omenimo cestno povezavo Rašica-Ponikve, vodovod Rob-Dobro polje, PIT povezan Ro-bek in Ponikve. Prav tako SGP Grosuplje kot eden izmed poglavitnih proizvajalcev gradbenih del v naši občini beleži rezultate sodelovanja, zadnjega-vsekakor predstavlja izgradnja nove tovarne armatur na Viču. Med predstavniki skupščine in družbenopolitičnih organizacij pa so osrednjo temo razgovora zavzemala vprašanja razvoja de-legatskoga sistema in vloge subjektivnih si! Janja Domitrovič i Občinska konferenca ZRVS sprejela program Po sprejetem proeramu dela ^ 'eto 1985 in v skladu z usmeri-f »mi so se rezervni vojaški sta-re.Slne občine Grosuplje dogovo-J '• da bo njihova dejavnost tudi Prihodnjem letu usmerjena v: , 'dejno politično delo in rambno-samozaščitno uspo-Sabljanje. s." aktivnosti na področju P osne ljudske obrambe in Priznanja in sprejem ob dnevu JLA JI v decembru — dnevu čin ' '*e Preds‘-’dnik skupščine oh-^ (,rosuplje tov. Janez Koš-t Priredil slavnostni sprejem ^Predstavnike JLA in TO. ter a e predstavnike posameznih Ok Ur SLO DS nik Prožnosti je predsed-pri ^upščine občine podelil ria'narria Republiškega sekreta-/ade /<1 'judsk° obiambo za pri-s ' n° delo in dosežene uspehe ohr sPl°šne ljudske Oj, '"nhc 'rt družbene samo/aš-p^li''rišema Ljubič Milanu in Pri/i? Darjanu, ter občinska sk(),.^nJ;i "eta /a splošno Ijud-/ašč-ii r‘irT,^° in družbeno samo-l-jnc A' *ov- Drobnič Antonu, har i. '1'11« Kavšek Daretu, Hri-'n krajevni skupnosti družbene samozaščite ter — organizacijsko utrjevanje in kadrovske zadeve. Ob sprejemu programa, njegove pomembnosti, zahtevnosti in obsežnosti nalog so bile prisotne opredelitve dokumentov I\. kongresa ZKS, programske usmeritve SZDL in volilne konference ZRVS Slovenije, ki zahtevajo najboljšo organiziranost ter akcijsko in kadrovsko usposobljenost vseh organizacij in njenih organov in ne nazadnje vseh vključenih članov ZRVS. Ob izv ajanju vseh teh nalog bo posvečena posebna skrb samostojnosti in samoiniciativ i krajevnih organizacij kot osnovni obliki organiziranja. Tako se bodo krajevne organizacije ob izvajanju sprejetega programa povezovale in sodelovale z organizacijami v drugih krajevnih skupnostih kot tudi z vsemi družbenopolitičnimi in obrambnimi dejavniki na svojem območju. Počastitev praznika 22. decembra — dneva JLA pa bodo na vseh območjih krajevnih organizacij obeležili s proslavami. VOLITVE IN IMENOVANJA Skupščina Skupnosti za ceste občine Grosuplje je na zasedanju izvolila za predsednika skupščine Ružič Franceta, stanujočega na Grosupljem, Jurčičeva 111/16, Skupščina kmetijske zemljiške skupnosti občine Grosuplje pa za predsednika skupščine Miklavčič ing. Toneta, stanujočega na Grosupljem, Pod gozdom c. IV/15 in za predsednika izvršnega odbora Gril ing. Avgusta, stanujočega na Grosupljem, Rožna dolina. Samoupravni organ: Osnovne Šole I SPUB »Toneta Tomšiča« Dobrepolje je ponovno imenoval za rav natelja šole Zgonc Edija, stanujočega Ponikve, št. 55 Osnovne šole »Ferda Vesela,« Šentvid pri Stični pa po-nov no za rav natelja Vidcnič Slav kota i/ Šentvida pri Stični st. 45. N • OB OBISKU V ENOTI DRAGANA STOŠIČA V_____________J Tesno povezani s terenom »Naše delo je zelo naporno.« nam je oh obisku v enoti, ki jo v odi. dejal Dragan Stošie« Oh tem je še zelo odgovorno, tako, da so izredno pomembne strjihske dejavnosti, ki popestrijo naše življenje. Ob športu (mali nogomet, šah, košarka, odbojka, namizni tenis) se sprostijo in pozabijo neprespane noči. Dobro imamo razvito tudi sodelovanje š terenom. Skupaj prirejamo razna tekmovanja, kulturne prireditve, kvize... Pri tem igra mladinska organizacija zares pomembno in aktivno vlogo.« Pa ne sodelujejo le mladinci, še mnogi drugi tkejo v ezi z »našo« krajevno vojno pošto. Ta »naša« pomeni, da jih vsi od pionirčka do milic-, nika sprejemajo kot sestav ni del življenja v občini. Zato tudi ni naključje, da je enota letos prejela bronasto priznanje Osvobodilne fronte. Njihova osnov na naloga je stražar-jenje. Pri varovanju objektov jim ogromno pomagajo tudi okoličani. Takoj, ko se v bližini pojavi kak tujec, jih obvestijo. Vselej, ko gredo na svoje parcele, se najprej jav ijo pri njih. Tako patrole takoj vedo, če se potika naokrog kak nepoklicani »gost«. Mirzet Ljtica Nenehno dobro sodelujejo z občinskim štabom teritorialne obrambe, republiškim ŠTO, postajo milice. Prav s slednjimi še posebej z roko v roki aktivno sodelujejo na področju družbene samozaščite. Njihova medsebojna srečanja niso le ob dnevu varnosti in dnevu JLA. veliko več jih je še med letom. Težko bi našteli vse vezi, ki se tkejo med enoto JLA in ljudmi s katerimi skupno živijo sredi valovite dolenjske pokrajine. Tu je povezovanje z organi občinske skupščine, družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi, šolami... Te dni vojaki in mladi skupaj sestavljajo ekipe za znani kviz: »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti«. Načrtov za prihodnost jim ne manjka. Radi bi se še bolj povezali z bližnjimi organizacijami združenega dela, kjer bi na primer vojaki, ki so v enoti na odsluženju vojaškega roka, tudi v praksi spoznali delovanje samoupravnega sistema o katerem se učijo pri svoji moralno politični vzgoji. Poleg kvalitetnega opravljanja vsakodnevnih dolžnosti dajejo ogromen poudarek krepitvi družbenopolitičnega izobraževanja, moralnopolitične vzgoje in bojne pripravljenosti. ' Vojaki so povezani kot eden. Svoje naloge izpolnjujejo brezhibno. O tem je pripovedoval Mirzet Ljtica, ki je sicer predlagan za Značko primernega vojaka: »Dobro se počutim v tem kolektivu. Seveda je bila družba v začetku nova. Skupaj smo prebrodili začetne težave in danes nimamo nikakršnih medsebojnih problemov . Vedno radi pomagamo drug drugemu. Vse svoje obveznosti sprejemam tako, kot bi bil na delovnem mestu v delovni organizaciji. Tega sem bil navajen že od prej, saj sem bil pred prihodom na služenje v JLA zaposlen«. Josip Plešič Pa pride čas izhodov, obiskov v bližnjem kraju. Kako jih sprejmejo krajani? Josip Plešič: »Dobro smo se vključili v življenje kraja. Ljudje so prijazni in počutim se tako. kot bi bil v svojem rojstnem kraju.« Naj ob zaključku naši enoti, vsem njenim starešinam in vojakom čestitamo ob dnevu JLA in prejetem bronastem priznanju OF. Ivo Krečič Foto: Bojan Ambrož Rekonstrukcija farme prašičev v sStični Že nekaj mesecev poteka rekonstrukcija farme prašičev v Stični in gradnja vzporednih objektov. Med rekonstrukcijo reje prašičev nismo ukinili, ampak teče dalje v nekoliko omejenem obsegu (za okrog 15°/). Prav zaradi tega se rekonstrukcija ni mogla pričeti v vseh desetih hlev ih hkrati, ampak postopno hlev za hlevom, da se lahko živali premeščajo v že izgotovljene hleve. Takšen način povzroča precej organizacijskih težav tako pri reji prašičev kot pri izvajanju rekonstrukcije. Celotni investicijski program je v višini 175.555.695 din bodo naša poslovna sredstva s temi vlaganji skoraj podvojena. Predračunska vrednost investicije je naslednja: 1. Osnovna sredstva — gradbena, obrtniška in inst. dela — oprema z montažo — drugo — plemenska živina 2. Trajna obratna sredstva 5. Sovlaganje v komunalno centralno čistilno napravo Mleščevo s kanalizacijo Skupaj: 69.640.985 52.205.591 5.159.587 10.570.989 15.548.262 24.652.679 175.355.695 S temi sredstvi bomo: — obnovili in modernizirali 10 hlevov — zgradili sanitarno preventivni vozel (garderobe, menza, kuhinja, pralnica, kurilnica itd.) — zgradili predčistilno napravo — uredili lagune in položili kanalizacijo — uredili okolico — nabavili plemenske živali in — prispevali sredstva za komunalno centralno čistilno napravo. Kljub temu, da je kmetijstvo prioritetna panoga, ni bilo lahko zbrati tako velika sredstva vsaj za naš 62-članski kolektiv. Finančna konstrukcija je naslednja: lastna sredstva kredit LB Gospodarske banke Ljubljana kredit poslovne skupnosti za razvoj kmetijstva sovlaganja Skupaj: 175.355.693 21.714.495 56.825.000 2.855.000 115.981.200 Sklenili smo samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev s klavnicami, ki že sedaj in bodo tudi v bodoče nabavljali prašiče na naši farmi. Te klavnice sp: Jesenice, Škofja Loka, Litija in Metlika. Z občino Grosuplje in mestom Ljubljana smo sklenili pogodbe o zagotavljanju rezerv mesa, zato so prispevali po 2.000.000 din za rekonstrukcijo farme. Med lastna sredstva smo všteli tudi dotacijo OVS Ljubljanica—Sava, ki je prispevala 4.500.000 din. Sovlagateljem so zagotovile sredstva njihove poslovne banke, vse gorenjske občine in SIS za preskrbo mesta Ljubljana. Istočasno s sklepanjem sporazumov o združevanju sredstev za farmo je potekalo tudi sporazumevanje med OZD, KS in Komunalno skupnostjo občine Grosuplje o financiranju centralne čistilne naprave in kanalizacije v Ivančni gorici. Dosežen je bil sporazum po katerem bo zbrano preko 80 milijonov dinarjev. Na ta način bo rešen največji problem farme in krajev Ivančna gorica in Stična zaradi onesnaževanja voda Stičnice, Višnjice in Krke. Z rekonstrukcijo in modernizacijo farme prašičev se bi v istih objektih povečala letna proizvodnja prašičev od 10.500 na 20.000 kom. Produktivnost dela se bo povečala za 80Cr ker bodo odpadla ročna dela odgnojevanje in večji del krmljenja. Z \zporednimi objekti farme bodo vzpostavljeni boljši higienski in tehnični pogoji dela in primerni Veterinarsko preventivni pogoji vzreje prašičev. Tehnologija vzreje je enaka na farmi Ihan in v Kočevju. Oprema farme je skoraj v celoti domača in jo izdelujejo IMP IPKO Podpeč, Itas Kočevje, Kovinostroj Grosuplje in Emona inženiring s svojimi kooperanti. Vsa investicijska dela bodo predvidoma končana v tretjem tromesečju 1985, dočim bo proizvodnja v predvidenem obsegu stekla šele v letu 1984. ko bomo lahko pa trg dali 20.1)00 bekonov. Ta investicija je intenzivno kapitalna, saj bomo povečali šte-vilo zaposlenih le za 5 do 4 strokovne delavce, medtem ko se bo povečal prihodek za 90%. Z večjo proizvodnjo se bodo povečale tudi težave z oskrbo surovin, zlasti beljakovinskih komponent soje in ribje moke iz uvoza, ki predstavljajo 15% vrednosti proizvodnje. Zato bomo povečali izvoz govejega mesa, del deviz pa bodo morali združiti tudi kupci prašičev. Plantarič Alojz Rekonstrukcija farme prašičev v Stični STRAN NASA SKUPNOST — DECEMBER 1982 »£( UREDNIŠTVO NA OBISKU ----------------------------------J KRAJEVNA SKUPNOST ŽALNA Z DELOM SE MARSIKAJ DOSEŽE Bilo je vetrovno in dišalo je po snegu na večer, ko jevno skupnost je predstavil predsednik skupščine ^ smo 10. decembra obiskali krajevno skupnost Žalna. KS Franc Čebašek, se je pogovor kmalu razvnel in V Zadružnem domu se je v mali sejni dvorani zbralo težko bi zapisali prav vse, o čemer je tekla beseda. ^ kakih 30 krajanov. Po uvodnem predstavljanju, kra- FRANC ČEBAŠEK — predsednik skupščine KS ŽALNA je na kratko predstavU KS: KS Žalna spada v naši občini med srednje velike KS, saj šteje te okrog 900 krajanov, živečih v petih vaseh (Luče, Plešivica, Mala in Velika Loka ter Žalna) v 230 gospodinjstvih. Čistih kmetov, ki jim je glavni vir preživljanja izključno kmetijstvo je samo 17,320 delavcev je zaposlenih na Grosupljem in v Ljubljani. Na teritoriju naše KS nimamo delovne organizacije in v.ve kar delamo, delamo s sredstvi samoprispevka (sedaj je že tretji po vrsti), z dodatnimi denarnimi prispevki in prostovoljnim delom. • Lahko rečemo, da se naši krajani v polni meri zavedajo, da delajo za dobrobit celotne KS, ki je res njihova in so ponosni nanjo'. Nikdar ne slišimo besed, češ, »tega in tega KS ni naredila« ampak se zavedamo, da smo krajevna skupnostmi vsi in ne samo II-članski svet KS ali 35-članska skupščina. Ta dva organa sc redno sestajata in se še ni zgodilo, da bi bili nesklepčni, ampak sc dogaja, da je udeležba večkrat celo 100%. Naša samouprava torej deluje, prav tako tudi obveščenost krajanov. Vsako leto najmanj dvakrat izdamo glasilo Odmevi, ki je bilo nekaj časa glasilo ZSMS, zadnje čase pa je preraslo v glasilo celotne KS. Izdajamo.ga v 300 izvodih, tako da pride v sleherno hišo. Glavne novice so o delu v naši KS, o kulturi, delu družbeno-političnih organizacij, delovnih akcijah, delegatskem sistemu, o uporabi finančnih sredstev ter izvajanju kratkoročnega in srednjeročnega plana KS. Naši načrti naslajajo v bazi. Vsako leto imamo en ali dva sestanka po vaseh, kjer planiramo, se razgovarjamo in dogovo- rimo o našem bodočem delu v okviru potreb in naših možnostih. Vsi sklepi gredo potem na skupščino KS, kjer se dokončno dogovorimo. Za vsako delo izvolimo gradbeni odbor, ki delo res zavzeto vodi. Take odbore smo imeli in imamo za asfaltiranje cest, kanalizacijo, javno razsvetljavo, dodatna vodovodna zajetja, gradnjo telefonske napeljave, trafo postaje, itd. Zadnje čase je zaživel tudi naš delegatski sistem. Imamo tri Združene delegacije, ki se redno sestajajo in prenašajo naše načrte in težave v skupščine SIS in na skupščino občine Grosuplje. Naši krajani so o vsem vedno obveščeni in nič ne gre mimo njih, kar je edino pravdno. Da poteka vse tako kot mora, so organom KS v veliko pomoč družbenopolitične organizacije in društva. Osnovna nosilca družbenopolitičnega osveščanja sta OO Z. K in K K SZDL, pa tudi ZSMS ter društva kot so KUD in gasilci, za zanemariti pa ni OO ZZB NOV. Naša bodočnost je ravno mladina, ki jo lahko v' prvi vrsti pohvalimo. Več mladincev se je udeležilo republiških in zveznih mladinskih delovnih akcij, nešteto delovnih ur pa so naredili pri akcijah v KS (kopanje jam za drogove javne razsvetljave in telefona, nasipanje cestnih bankin, na dohodni poti do vodovodnih zajetij, itd.), prav jutri imajo delovno akcijo ob začetku gradnje prepotrebnega'športnega igrišča pri osnovni šoli v Žalni. Mladina aktivno sodeluje pri raznih proslavah (letno imajo najmanj 2 - 3 in to zelo kvalitetne), ki so ob 25. maju, ob našem krajevnem prazniku, občinskem prazniku, prazniku dneva republike ter ob naših delovnih akcijah. Poleg pesnikov, recitatorjev, pevcev, harmonikarjev, je zelo uspešen dekliški mladinski pevski zbor, ki sodeluje tudi na občinskih proslavah. Mladina vzdržuje okolico naših treh obeležij in enega spomenika iz NOB ter se seznanja o svetlih tradicijah naše narodnoosvobodilne borbe in revolucije. Tudi SZDL je pri nas tista, ki skrbi za družbeno-politično delovanje naših krajanov, podpira samoupravo, ki je temelj današnjega socialističnega sistema in sc bori proti slehernemu šovinizmu in nacionalizmu ter etatizmu, ki so največji sovražniki našega sistema; ocenjuje in razlaga naše gospodarske in stabilizacijske ukrepe, ki so največkrat za nas neprijetni, večkrat nedorečeni ali nelogični, po drugi strani pa nujni. V KS imamo tri aktivna gasilska društva in sicer w Loki, v Lučah in v Žalni, ki večkrat tekmujejo na občinskih tekmovanjih in dosegajo zavidljive uspehe, kar je rezultat njihovega požrtvovalnega dela. V Žalni je nov gasilski dom pred dograditvijo, v Lučah je adaptiran, enako v Loki. Imajo veliko aktivnega pomladka —pionirsko gasilsko desetino. Dobro je organiziran odbor za SLO, DS, CZ in NZ za kar smo prejeli ob vajah >ia našem teritoriju občinsko priznanje. Ne smemo pozabiti organizacije Rdečega križa, ki vrši svoje človekoljubno poslanstvo, in je aktivna ob krvodajalskih akcijah. V KS imamo tudi osnovno šolo s 83. učenci, organiziranih v štirih nižjih oddelkih, približno toliko učencev pa se vozi z avtobusom v centralno šolo v Grosuplje. Imamo dva oddelka male šole. Pionirji so pridni in uspešno nastopajo ne samo na šolskih proslavah in prireditvah, temveč tudi na proslavah v okviru KS. Število gospodinjstev se je v naši KS zmanjšalo za 5, ker so prebivalci iz teh hiš sedaj v naselju Lobček (KS Mlačevo). Imamo novo pisarno, ki jo uporabljamo za sestanke sveta KS in OO Z K, malo sejno dvorano za seje skupščine KS in ostalih DPO ter društev, za zbore krajanov pa uporabljamo veliko in lepo dvorano Kulturno-umetniškcga društva. Uspešno delujeta poravnalni in potrošniški svet, ki dobiva v tem času svojo pravo vlogo. Naša krajevna skupnost je prejela za svoje delo plaketo Louisa Adamiča, ki jo podeljuje Skupščina občine Grosuplje. Prvi je začel pogovor Anton Mehle. Spregovoril je o asfaltirani cesti proti Grosupljem, ki jo krajani kar sami s prostovoljnim delom urejujejo, da ne bi bilo škode, čeprav binajbrž za to morala poskrbeti komunalna skupnost. Jože Hribar, predsednik sveta KS, se je posvetil predvsem odseku pri postaji in se vprašal, če bo vzdrževanje kaj bolje, ko bo ustanovljena cestna skupnost. Tudi Franc Potokar ni mogel mimo ceste, saj le-ta meji na velik del njegovih zemljišč. Zaradi neurejenega odtekanja vode pa se na njih dela velika škoda. Vinko Blatnik je dejal, da je najkrajša pot, če se angažiramo sami doma, čeprav imamo tudi komunalno skupnost, ki je zadolžena za vzdrževanje. Boža Širca je Potokarju svetovala naj dobi cenilca in nato terja od krivca povrnitev škode, ki je nastala. Anton Dremelj je dejal, da je kot delegat že 1978 in 1979 spraševal, kdo bo na cesti Peščenik—Grosuplje oziroma Peš-čenik—Velika loka postavil znake o dovoljeni obremenitvi. Po tej cesti namreč vozijo tudi nekaj deset tonski tovornjaki. Odgovora še ni bilo. Jože Hribar je pojasnil, da je bil sprejet odlok po katerem je dovoljena obremenitev le 3 tone, zakaj se ne izvaja pa ni vedel. Dodal je še, da so brez pitne vode v Plešivici, Lučah, Lobčku in Loki. Drugje pa imajo težave zaradi pomanjkanja predvsem poleti. S Komunalnim podjetjem so se letos že začeli dogovarjati za razreševanje. Po kloru smrdi Glede vodovoda je Marija Okorn menila, da je v vodi preveč klora in le-ta preveč smrdi, tako, da žival vode ne pije. Vinko Blatnik je odgovoril, da to res ni prijetno, je pa preventivni ukrep. Primer bomo sporočili sanitarnemu inšpektorju. Damjan Seme je še dodal, da klor res uniči gljivice, toda, mar je voda kar naenkrat slaba, saj ni bilo še nobene zastrupitve? Pospešeno kloriranje občutijo zadnja dva meseca. Anton Mehle je povedal, da je za stanje »kriv« on. V sušnem obdobju je interveniral na Komunalnem podjetju, ker se je nabiral pesek v rezervoarju. Med čiščenjem pa so v rezervoarju inšpektorji našli živalske odpadke. Vzdrževanje je' bilo slabo. Vzeli so vzorce in pripravili zapisnik. Zato tudi povečano klorirajo, kmalu pa bodo prenehali.. Asfalt proti Krki Anton Mišmaš iz Luč je predlagal, da bi kmalu asfaltirali cesto proti Krki. Prah se vseda v kapnicah. Posebej hudo je ob petkih, ko se tovornjaki z avtoceste preusmerijo na to »obvoznico«. Vinko Blatnik: »V planu tega ni.« Jože Grom je še dodal, da je že bilo zagotovljenih za ta asfalt 800 starih milijonov dinarjev. Bilo je že zakoličeno in naj bi bilo dokončano do 1980. leta. Kje je sedaj ta denar? Cesta je regionalna, v vodnjake ob njej pa se nenehno kadi. Franc Javornik je povedal, da je bilo zagotovljenih sredstev za 8 km ceste proti Krki, pa so jih porabili pri nujnejših delih. Po planu naj bi do 1985. leta asfaltirali 2,5 km vendar najbrž tudi za to ne bo dovolj denarja. Prav gotovo pa je ta cesta problematična. Jože Grom je predlagal, da bi morda to razrešili tako, da bi napeljali vodovod. Za nekaj bi se pač mprali odločiti. Pripombe na račun kmetijske zadruge Damjan Šeme je povedal, da je minuli četrtek odšel po re-promaterial v Grosuplje v trgovino KZ Ljubljana TZO Grosuplje. Bila je zaprta in napis: »Šel v Ljubljano«. Kako bi bilo, če bi vsi tako delali? Pred leti je bilo dogovorjeno, da bodo dvakrat tedensko prodajali kmetijski repromaterial tudi v Žalni. Minulo zimo so bili tu gradbinci in urejali stavbo. Trgovina pa še ne obratuje. Na zemlji kmetijskega posestva v bližini praktično skorajda ničesar ne pridelajo. Bi ne bilo pametneje, če bi jo dali v najem kmetom in bi jo le-ti zasejali? Tone Pavšič: »V četrtek je bilo zaprto, ker je poslovodja dobil poziv UJV in je moral na neko zaslišanje.« Franc Čebašek: »Tak postopek je slab. Nekdo bi ga moral zamenjati, pa čeprav morda celo direktor!« Sodelujoči: Tokrat so bili na obisku: Boža Širca, tajnik občinske kmetijske zemljiške skupnosti, Ana Čeferin, ravnateljica osnovne šole Louis Adamič, Grosuplje, Jože Tanko, direktor Kmetijske zadruge Ljubljana, Tone Pavšič, direktor KZ Ljubljana TZO Grosuplje, Vinko Blatnik, glavni urednik in sekretar OK SZDL, Ivo Brečič, odgovorni urednik Naše skupnosti Grosuplje. V_________________________________________ J Tudi Ana Čeferin se je strinjala, da bi trgovina morala biti odprta, saj se borimo za vsak dinar dohodka. Dodala pa je še, da je tudi sicer trgovina v primerjavi z ljubljanskimi zelo slabo založena. Jože Grom je navedel, da je bilo zaprto tudi, ko so delavci TZO odšli na kmetijski sejem v Radgono. Jože Tanko je pojasnil, da so že ob prevzemu poslovalnic ugotovili neurejeno stanje, ki ga sedaj s saniranjem na vseh področjih skušajo popraviti. Trgovino v Žalni, ki je bila pred sesutjem, so prenavljali delavci iz Hrastnika po sistemu »kljukč v roke« za fiksno ceno. Dogovorili so se za prenavljanje trgovin v Žalni, Podtaboru in Grosupljem. V Grosupljem naj bi uredili kvaliteten center za prodajo kmetijskega materiala. Če pozimi to ne bo mogoče bodo nato uredili vse tri centre. Strinjal se je, da je grosupeljska trgovina vredna kritike. Res pa je, da še danes ne vedo kdo je lastnik in zato ne smejo pričeti z obnavljanjem. Glede delavcev je dodal, da jih je 30% na porodniški ali v bolniški. Z novim letom bodo v Grosupljem zaposlili še enega človeka ne glede na ekonomski učinek. Tone Pavšič je dejal, da je težko sodelovati s polkmeti; na primer pri setvi pšenice. Vsak jo je 20 do 30 arov zasejal le zase. Prepričan je, da bo tako vsaj 90 ha zasejano in omlačeno za lastne potrebe. Glede preskrbe z repromaterialom pa je veliko težav pri nabavi od grosistov. Franc Čebašek je na to kot primer dobre založenosti navedel trgovino v Šmarju. Če TZO ne zmore naj prepusti drugim. Damjan Šeme je povprašal, kaj se dogaja s pospeševalno službo? Jože Tanko je pojasnil, da je bil doslej le 1, zdaj pa sta 2 pospeševalca in imata vsak svoj teren. Z umetnimi gnojili je veliko hudih problemov. Morda bo bolje po novem letu. Za tovarno v Kutini so morali združevati po 2 din za vsak kg. Lani so vse devize iz prodaje konj porabili za gnojila. Vloženih je veliko truda in živcev, uspeh pa je odvisen od ljudi na terenu-Boža Širc je povedala, da je občinska kmetijska zeml jiška / - v Glasilo V Žalni tretje leto i/dajajo svoje glasilo »Odmevi« v nakladi 300 izvodov, tako, da ga prejme vsako gospodinjstvo. Letos sta izšli dve številki. V__________________________________________________________Z skupnost veliko ukvarja z obdelavo zemljišč. Predstavnik Boštanja je pred časom priznal, da vseh 600 ha zemljišč ne obvladujejo. Predlagali bodo, da bi kmetom dali po žetvi pšenice zemljišče v najem, da bi ga obdelovali do jeseni. Tako bi izboljšali izkoiiščenost. Seveda pa je vse težko razrešiti »čez noč«. Zahtevali bomo intenzivnejšo obdelavo, vendar je ioic Ut a rM fios Html Sdaš iiml Cie, itreši •‘Ko Rr ja 2. |p l"sn Sred evn pvn; Iskc stiol “nsk Pnos Pvn; Nj fckn Čef, Sl Mat ialsk Jlah Hg j tojfc ♦‘Po Ifstvi tovo ♦uša pnci Rel *oni ♦k p 11: h [An. Ks |u er S , obs fstei ,a|a v Rac • S' f Ks te pilo peli Maj v «5 te ku Jonr K f Vol j Pri s Ni v fedv rsPe: Kj »zrek PreU> Nsii, dobe ■Prav F-»P r° ka naš ‘“lavi -(N1 lea|: ' eli j, P S | MCEMBER 1982 — NAŠA SKUPNOST STRAN 5 GRADNJA ČISTILNE NAPRAVE V IVANČNI GORICI foločiti posestvu, kaj mora delati z zemljo. *<> aktivni r Menart, predsednik osnovne organizacije ZSMS je po spregovoril o aktivnostih mladincev. Naštel je vrsto Knin uspešnih akcij. Pri vsem tem pa je pozval tudi J13 še vnaprejh vplivajo pozitivno na svoje otroke. Se-. adincis svojim delom, čeprav so prejeli republiško We, še vedno niso popolnoma zadovoljni in bodo mo-j-siti še veliko problemov. ugovšek je kot eno zadnjih akcij navedel sodelova-zgradnji igrišča, ki naj bi bilo končano do krajevnega a -5. maja. Doslej namreč v KS in okolici ni bilo niti 1'sn'cc sP<>razuma o igrišču v Žalni bodo združile nasled-redstva: ®Vna skupnost Žalna , ,na organizacija ZSMS Žalna f sko društvo Žalna nokulturna skupnost Grosuplje L iška izobraževalna skupnost Gr. Pa°''t otroškega varstva Gr. na šola Louis Adamič Gr. 450.750 din 30.000 din 20.000 din 300.000 r 150.000 din 100.000 din 50.000 din 1.100.750 din jukreadjske površine. i Is n ^oc*a*a’ ^a igrišče velika pridobitev tudi f bodo akcijo z delom podprli, če bo potrebno, tudi ^ ePrav denarja šola nima veliko (v Žalni gre polo-l sredstev za kurjavo) bodo tudi nekaj prispevali, lal^° !ajnik križa. Povedal je, da se je za , j T*0 akcijo samo v Žalni odločilo kar 7 mladincev in ; ahko za zgled tudi drugim. je bil pogovor. Pogovorili smo se o poplavljanju J bi ga razrešili na bližnji seji vodne skupnosti, pa o J* Potokov, o hišnih številkah, o Romih, otroškem zo-j0vVU’ PorT>anjkanju goriva in še čem. Krajani so velik £ 0r?v dobili na sestanku, na neodgovorjeno pa jim L Sa‘l Prek našega glasila ali kako drugače odgovoriti. |UC!? nai zapišem še to, da si takih krajevnih skupnosti *0e j*1110- Nenehno so zelo aktivni, predvsem pa imajo t nkretnih akcij v svoji sredini s katerimi razrešijo t Problem brez posredovanja drugih. ' Ivo Brečič Foto: Bojan Ambrož Telefonski priključki Ptun* OTOKAR: »Kot vemo. Ustava opredeljuje KS lereso°St za.2atlovoljevanje skupnih življenjskih potreb |u g urejanja medsebojnih humanih odnosov v KS na knj akoPravnosti in vzajemnosti. Naša KS je v svojem t otj to opredelitev sigurno našla, kajti že od samega za-[sten t vse t*° ^anes te interese in potrebe zadovo-■3la v ra2širila cestno omrežje, modernizirala in as-ili2acpC cest’ razširjala pa je vodovodno omrežje, gradila 51te J0 ter javno razsvetlajvo in še druga dela, ki so žtv-ji |^|a Pomena v naših krajih. O gradnjah infra strukture j že];, •' kthko še veliko govorili kajti vedno s« L r.: i . zahteve. Toda nh tei nriliki hi kp rnH Želie • ,KO se veliko govorili kajti vedno se porajajo knji j 111 2ahteve. Toda ob tej priliki bi se rad nekoliko smo 8radnje in razširitve telefonskega omrežja, katere jatejj j ,onSali 1110.1982 ,er s tern krajevno skupnost strukture se porajajo ptelji on^ali 1110.1982 ter s tem krajevno skupnost Maj v e s'0-timi dodatnimi telefonskimi priključki, tako Idfnpjaas' NS obstaja skupaj 114 telefonskih priključkov ^^'besedami, telefonski aparat ima že vsako drugo DOm^ tega velikega projekta smo ponapeli prek Ptskih^ i °nS*■12. »Ah, ti boni!«, boste rekli oh pogledu nu fotografijo. Toda, če sc spomnimo na vročo kri pred n deljev atijem bonov, vrste na črpalkah, moramo vendarle priznati, da so boni za nakup gorivu prispc' |ž vali k ublažitvi mrzličnih nakupov ter manjši porabi, kar je bil njihov glavni namen. .u Ih Delitev bonov za prvo tromesečje za leto 1983 bo v naši občini potekala na istih razdelilnih me**P Hi kot ob prvi delitvi. Razdeljevanje se predvideva v drugi polovici decembra 1982 o čemer boste pravočasno obveš^j' 1982 Pomen informativnega faktorja pri razvoju preventive v boju zoper kriminaliteto . Osem let uspešnega izhajanja našega občinskega glasila nam že ve-pšo pove. saj je »Naša skupnost« postala neločljiv člen našega dela in pljenja v občini. Danes lahko vsaka družina v naši družbeno-poli-FOi skupnosti zve enkrat mesečno, kaj se dogaja izven meja vasi. kra-KVnih skupnosti in za visokimi ograjami naših DO in TOZD ter o de-wanju družbeno političnega sistema v občini. Zato je zelo zaželeno, >i se čini večje število delovnih ljudi in občanov vključi v naš informa-pni sistem s svojimi predlogi in stališči. Na tem mestu naj poudarimo pjošno vlogo informativnih sredstev pri zatiranju kriminalitete. , v procesu aktiviranja družbenega faktorja za zatiranje kriminaliste in za razvoj antikriminalnega družbenega mnenja, posebno po-pnibna vloga pripada pravilnemu informiranju občanov o pojavih ..elitnega in kriminalnega obnašanja skupin ali posameznikov v rženih sredinah. Takšno informiranje je nujno v družbi kot je jagor|‘lsa- kjer sami občani izražajo željo za spoznavanje težav v družbi, ke. Lipo je. da bo zanimanje za reševanje določenih težav večje v kolikor svanfS’ n tem čim natančneje seznanjeni. Lahko rečemo, da so poznavanje ^ aii']) . ooranost nujni pogoji za dopolnilno usposabljanje delovnih že priskrbeli energetska soglasja, j ji smemo se zadovoljiti s tem. da je trenutna situacija v SR Slovc-eč) i°uaj u?°dna- saj nas nevestni porabniki (ki jih je iz dneva v dan :9. "Cki- l -0 ^*Iro pripeljejo do resnih težav, za katere bomo pozneje ove4 p 1 brivce brez uspeha in pa kritizirali nekoga »v vladi«. »lij or^bna pohvala v tej situaciji gre tistim občanom, ki se trudijo iz-joh« stih v največji možni meri sonce in veter, saj so takšne naprave v ajo er*av's stanovanjskim objektom zelo poceni in se hitro amortizi- L KRONIKA stniLj gači)1; V MOTELU FrftosT Vc* Motela Turist s Perovega so dne 4.12.1982 ob 01.45 uri za-pov ni,^ntke za intervencijo, ker je neki gost razbijal steklenino in ^j^ičniki so 5Tk' «L0 nu y -V1 V PROSTORE STRELSKEGA DRUŠTVA en'i'|frost a$U ot® 1-1982 je neznani storilec poskušal vlomiti v ir®iL0.0re Strelske družine Grosuplje, pri čemer je poškodoval roleto ■Viti o !|U' raz^'f steklo na istem in ga poskušal odpreti z notranje strani, v tiiliaei i tiu kraja kaznivega dejanja je bilo najdenih več sledi na pod-' Katerih bo storilec kmalu odkrit. 0":>Tv: n^ivjn adnjem času beležimo na našem območju precejšnji porast ta-^ ajeev in kokoši. Do tatvin prihaja predvsem zato, ker so zajčniki lU%li v tfkina takšnem kraju, da oškodovanci storilcev nikoli ne vidijo pv^Ploh ^ ■ 'j0- Največkrat so tovrstne ute premah) zavarovane ali pa no^brav nis? zaklenjene. Nekaj storilcev teh kaznivih dejanj je že v e olfj nav'- ostalim pa so miličniki že na sledi. S^ne bencina ,yy0^ju Oddelka milice Dobrepolje je bilo v času od 4.do Ov~p ■ - storjenih več kot deset tatvin bencina iz osebnih avtomobi-oč" dejanjih sostorilci pustili precej sledov, ki že kažejo na do->i| Sa^Značilnosti posameznega storilca. Ker je očitno, da storilec ni hran^j,ore) za dejanja oz. storilce že ve več oseb. bodo miličniki po m obvestilih storilce kmalu izsledili. v°nVl!.v avtomobile pebn'hCI 'z na 1 • ■ • ^82 so do sedaj neznani storilci vlomili v pet fileti j avtoniwbilov iz katerih so odnesli najrazličnejše predmete, kjl/ugim tudi: črno usnjeno moško jakno, več bencinskih bonov, Ljubi'. 1<)n.Maximarketa v vrednosti 51)00 din in drugo. Delavci UNZ Pega 'ana 'n miličniki PM Grosuplje so že zbrali veliko obremenil-Rm ateriala. katerega bodo morali storilci zagovarjati pred sodiš- fctTNA VARNOST fttdih j Ctn<) varr,ostne razmere so na našem območju, razen nekaj ■ ,)rtie^Crn' zadovoljive. V zadnjem času se vse več pojavljajo ritritu nL H^zgodc kot prekrški, kjer storilci odpeljejo ne da oškodo-liitli \,P|Ustil° svoje podatke, kar so po zakonu dolžni. Tako je storil s Ks,’Jj', 'ZC ikavt.. ki jc dne 2.12.1982 pri prehitevanju oplazil avto-j krs'1 SC n' za,<)’ kcr oplaženja m čutil. Miličniki, ki so opravili po. kj .. a uuzgode so našli drobce rdečega laka in odlomljeno klju-SV,k'rce(J.Zadda <>h avt<’rius ter ugotovili, da gre za osebni avtomobil No s cs starejše izdelave. Ker je teh vozil na našem območju zelo pM. iž [^'bčniki iz računalnika dobili podatek, ki jih je pripeljal do ži^.^uplju. ki jc avtomobil posodil prej omenjenemu vozniku. N v en,.,'Cas zahteva tudi posebne pogoje za vožnjo vozil po cesti, saj fotu ()Vi,ll,'evu srečamo z vremenskimi spremembami, ki nas v pro-1 anja v/1"'’' ^/arna v<>žnja je predvsem odvisna od sposobnosti in HMnjb ')Zn,ka. od stanja vozila in njegove opreme ter od stanja pro-rtleju rsi'1,. ki |ih udeleženci v prometu uportibljajo. Ker snežna ‘•ttluja. moramo biti na njo toliko bolj pripravljeni. •NE živali V KS Stična glasovali za II. samoprispevek V nedeljo, 28. novembra so se krajani KS Stična odločali o 20% za sofinanciran je primarnega telefonskega voda od telefon-uvedbi II. krajevnega samoprispevka. Referendum je popolnoma ske centrale do Stične uspel, saj je glasovalo 613 ali 92.8% vseh volilnih upravičencev. 8% za sofinanciranje obratovalnih stroškov za otroški vrtec v '85,3% krajanov je videlo svoje interese oziroma rešitev proble- Stični mov v programu samoprispevka. V petih letih bo tako zbranih 5% za sofinanciranje izgradnje vodovoda na Mali Dobravi okrog 600 starih miljonov. Žbrana sredstva pa bodo namenili za na- 5% za tehnično dokumentacijo za novo trgovino slednje namene: 5% za prispevek k izgradnji čistilne naprave ■’0 r za položitev asfaltnih prevlek (zaporne plasti) 2% za izgradnjo mrliške vežice 25% za preureditev zgornjih prostorov stare osnovne šole v pro- Referendum je torej uspel, pred krajani KS Stična pa ostaja še store za kulturne prireditve precej truda, da bodo zastavljeni program uresničili. Sre(-.0 Hrtst Programi družbenih dejavnosti v okviru resolucije za leto 1983 Osnutek Resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Grosuplje v letu 1983 določa temeljne cilje družbenoekonomskega razvoja in med drugim tudi materialne okvire razvoja družbenih dejavnosti oz. pomembnih sestavin družbenega standarda ljudi. Pogoji gospodarjenja bodo v letu 1983 še težji, kot so bili letos, zato bodo sredstva za skupno porabo rasla za polovico počasneje od nominalne rasti dohodka. To pomeni, da bodo sredstva za zagotavljanje družbenega standarda l judi v 1. 1983 porasla nominalno za 11.25%. V okviru teh sredstev bodo imeli prednost osnovni oz. zagotovljeni programi (predvsem zagotavljanje OD delavcem v šolah, vrtcih, zdravstvenih domovih in drugih izvajalskih organizacijah. ter zagotavljanje življenjskega minimuma socialno ogroženim občanom), ostali programi se bodo morali prilagoditi materialnim možnostim razvoja. Vsekakor je potrebno v letu 1983 določneje opredeliti politiko razvoja družbenega standarda in na selektivnih osnovah zmanjšati obseg porabe, kar seveda pomeni zmanjševanje standarda ljudi. V zadnjih dveh do treh letih se je delež skupne porabe v družbenem proizvodu močno zmanjšal in če ne bomo opredelili kriterijev prednostnih nalog v okviru sprejetih programov posameznih družbenih dejavnosti, lahko zaidemo v krizne situacije na posameznem področju, kar si seveda kljub zaostrenim materialnim pogojem ne smemo dovoliti. Na področju socialne varnosti se moramo odločiti, do katere mere lahko znižujemo dogovorjeni obseg socialne varnosti in zmanjšamo za to potrebna sredstva. pri tem pa zagotovimo aktiven prispevek socialne politike v uresničevanju gospodarske stabilizacije. Glede na pomemben vpliv, ki ga ima dejavnost otroškega varstva na povečanje produktivnosti dela in izenačevanje pogojev otrok za njihov vstop v življenje, (kar dosegamo z družbeno vzgojo predšolskih otrok) ugotavljamo. da dosežene ravni te dejavnosti ni mogoče zmanjševati brez družbene škode. Sredstva za denarne pomoči otrokom se bodo v I. 1983, v večji meri kot doslej, usmerjala v nadomeščanje stroškov prehrane in varstva otrok v organiziranem var- stvu (funkcionalne oblike pomoči). Sredstva za nadomestila osebnega dohodka za porodniški dopust predstavljajo 91,5% vseh sredstev Skupnosti otroškega varstva Slovenije. Ocenjeno je, da bi s 16,8% dovoljeno rastjo v letu 1983 skupnost še lahko izplačevala nadomestila v dosedanji višini — to je 100% osnove oz. osebnega dohodka v preteklem letu — ker ima skupnost oblikovana določena rezervna sredstva. Za naslednja leta pa ostaja problem odprt; edina rešitev je znižanje višine nadomestila. Na področju socialnega skrbstva bi resolucijska omejitev pomenila bistveno poslabšanje življenjske ravni oseb, ki nimajo drugih sredstev za preživljanje, saj bi lahko družbene denarne pomoči (kot edini in dopolnilni vir) povečali le za 8% v primerjavi z decembrom 1982. Glede na gibanje osebnih dohodkov v letu 1982 pa bi moralo to zvišanje po oceni znašati 25%. Na področju zaposlovanja bi morali čimvečjemu številu pri-piavnikov zagotoviti zaposlitev za nedoločen čas, dosledneje zmanjševati nadurno in pogodbeno delo ter uveljaviti prakso upokojevanja ob izpolnitvi pogojev za polno starostno pokojnino. Na področju pokojninskih prejemkov ni možno iskati notranjih rezerv, ker zakon oprede- ljuje rast pokojnin z gibanjem osebnih dohodkov. Na področju starostnega zavarovanja kmetov so pravice prav tako vezane na gibanje osebnih dohodkov. Z osnutkom resolucije za leto 1983 predvidena sredstva skupne porabe ne zadoščajo za uresničevanje zakonskih in samoupravno dogovorjenih pravic na posameznih področjih. Osnovni vzrok za to je gibanje osebnih dohodkov v letu 1982, ki neposredno vpliva na potreben obseg sredstev za nadomestila v naslednjem letu in denarne pomoči ter zato povečuje ta obseg nad resolucijski okvir. V organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti (šole, vrtci, zdravstveni dom,...) deluje še drug avtomatizem, to je gibanje materialnih stroškov, ki je neodvisno od sporazumevanja v 'skupnostih in bo ob omejenih celotnih sredstvih za svobodno menjavo dela še nadalje poslabševalo družbeno gospodarski položaj delavcev v družbenih dejavnostih. Ob 11.25% dovoljeni rasti sredstev skupnosti, bodo osebni dohodki delavcev v organizacijah, kjer imajo v strukturi cene visok odstotek materialnih stroškov, lahko v letu 1983 nominalno rasli le za 4-8%. Glavna pozornost zdravstvene skupnosti bo v letu 1983 posvečena spremljanju uresničevanja samoupravnih sporazumov sklenjenih v okviru Zdravstvene skupnosti Slovenije, Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana in Občinske zdravstvene skupnosti Grosuplje. Pripravljen bo samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih uporabnikov iz zdravstvenega varstva, ki bo poleg drugih opredelitev predlagal tudi nove rešitve glede uresničevanja neposredne svobodne menjave dela, zagotavljanja zdravstvenih storitev v zvezi s poklicnimi obolenji in poškodbami na delu ter pri zagotavljanju socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom. Ponovno bo potrebno preveriti merila za področje medobčinske solidarnosti. Med merili bi morali bolj upoštevati demografsko strukturo prebivalstva, število delavcev, ki vsak dan odhajajo na delo v druge občine ter raven zdravstvenih storitev, katerih zadovoljevanje ni organizirano v posameznih občinskih zdravstvenih skupnostih. Na osnovi vseh teh vprašanj bo torej potrebno racionalno pristopiti k izdelavi programov, dogovoriti pa se bomo morali tudi za zmanjševanje nekaterih pravic. Malnar Elica ETERINARSKI ZAVOD ”KRIM” GROSUPLJE DELOVME ENOTE LJUBUANA-VIČ-RUDNIK. GROSUPLJE. CERKNICA. VRHNIKA. RIBNICA RAZPORED SLUŽBE STALNE PRIPRAVLJENOSTI VETERINARJEV V JANUARJU 1983 Za nujne veterinarske intervencije na območju občine Grosuplje je v stalni pripravljenosti od 15. do 8. ure naslednjega dne 1 dipl. vet. izjemo nedelj in praznikov, ko stalna pripravljenost traja od 15. ure od sobote oz. predprazničnega dne do 8. ure v ponedeljek oz. dne po prazniku: od 7. I. od 15. ure do 14. I. do 8. ure od 14. 1, od 15. ure do 21. 1. do 8. ure od 21. 1. od 14. ure do 28. 1. do 8. ure od 28. 1. od 15. ure do 4. 2. do 8. ure vet. VI. Pangerc tel. 783-111 vet. I). Vukelič tel. 771-188 vet. J. Žitnik tel. 772-991 vet. M. Skubic tel. 785-075 Knjižne novosti, ki smo jih prejeli v zadnjih treh mesecih Veseli smo, da je prispevek o knjižnih novostih vzbudil veliko zanimanja pri bralcih. Vsakokrat, ko smo v knjižnici zagledali bralca s člankom iz naše skupnosti o knjižnih novostih, se nam je porajal prijeten občutek, da se krog bralcev vse bolj širi. Naraščajočo potrebo po branju nam kaže podatek, da smo v zadnjih treh mesecih samo v matični knjižnici izposodili na dom in v čitalnici 12.178 knjig, obiskalo nas je 6376 bralcev, na novo pa smo jih vpisali 97. Na dan izposodimo povprečno 200 knjig. Ker ugotavljamo, da je objava novosti s knjižnega trga obrodila lepe sadove, smo se odločili, da s tem nadaljujemo in vam predstavljamo najbolj zanimive knjižne novitete, ki smo jih prejeli v zadnjih treh mesecih. I. LEPOSLOVJE DOMAČIH IN TUJIH AVTORJEV — Burk, M.: IN JUTRI VES SVET (Junak romana je Alexander JJering, diplomat v zunanjem mini-sterstvu Hitlerjevega rajha, ki se odloči za boj proti nacistični politiki.'Vrh dramatičnosti doseže pisatelj v opisu grozot v taborišču Dachau, ki do kraja razgalja nacistično pošast). — Habe. H.: IZGUBLJENA POMLAD (Dunajčanka Kathrin von Hugh, ženska s »preteklostjo«,živi v Parizu kot ljubimka avtomobilskega tovarnarja. Zaradi hčerke, ki se je rodila po očetovi smrti, se je le navidezno poročila z. grofom von Hu-ghom. Kathrinine zamisli in spletke prepreči začetek druge svetQ^ne vojne). — Guy de Maupassant: VVETTE (Ganljiva zgodba o ljubki Yvette, hčerki »markize« dvomljivega slovesa). — Vestdjak, S.: OTOK RUMA (Pisatelj nas popelje na Jamajko, v domovino ruma in sladkorja. Fabula se spleta okoli Richarda Beckforda, ki se sredi 18. stol. odpravi nadzorovat delo na bratovi plantaži in iskat legendarno piratko, a mu to delo ne gre najbolje od rok). — Boileau-Nersejac: GOSTIŠČE HIBISCUS (Zgodba se dogaja nekje na Ažurni obali v domu za starejše meščane najvišje kategorije. Kriminalna in hkrati ljubezenska zgodba se zaplete, izpolni in razkrije v psihah oseb, ki nastopajo v njej). — Švabič M.: LJUBAVNE POVESTI (Že sam naslov pove, da je tema tega dela ljubezen — ljubezen se-bičneža, pubertetniška ljubezen, ljubezen v sovraštvu, nevednosti). — Vipotnik J.: DOKTOR (To je pričevanje o letih narodnoosvobodilne vojne.Pisatelj oživlja delovanje in dogajanje medvojne ljubljanske ilegale). — Innes H.: ATLANTIK DIVJA (Dramatična zgodba človeka v boju z morjem). —'Zidar A.: SENCE NA MAVRICI (Delo je izšlo v Kmečki knjižni zbirki in je prijetna povest iz življenja na vasi). H. STROKOVNA LITERATURA — Rus, Sočan, Možina: JAPONSKA OD POSNEMANJA DO IZVIRNOSTI (Avtorji vsak s Svojega strokovnega zornega kota odkrivajo burno razvojno pot Japonske do svetovne gospodarske velesile). - Šabajič, V.: LJUDJE IN IZRAEL (Knjiga daje odgovore na mnoga vprašanja, ki si jih zastavljamo kot opazovalci izraeisko-arabske vojne. Avtor je najprej segel v davno preteklost, k izvoru in biblični zgodovini Judov, opisal nastajanje Izraela in izraeisko-arabske vojne ter notranje in zunanjepolitične probleme sodobnega Izraela). - Herbig J.: V BLODNJAKU TAJNIH SLUŽB (ogrodje zgodbe je ameriško dvigovanje potopljene sovjetske podmornice. Knjiga opisuje kako zagrizena je tekma obeh velesil oz. blokov za premoč na svetu, kako najuglednejše zahodno časopisje vara javnost, ko gre za tajne državne kombinacije, kako je ameriški velekapitalizem tesno povezan s tajnimi službami, zlasti s CIA) — ENCIKLOPEDIJA II. SVETOVNE VOJNE - Dolar, J.: SPOMIN ČLOVEŠTVA (To je knjiga o knjigi. Avtor nam pripoveduje zgodbo o razvoju knjige, o starih tiskih, pa do civilizacijske ravni sveta, ki so jo ustvarjale in gradile bukve. Na drugi strani pa prav tako živo in s primeri nazorno govori o knjižničarstvu od nekdaj do danes). — Smole, M.: GRAŠČINE NA NEKDANJEM KRANJSKEM — Bonando V.: PLETENJE — Bonando V.: KVAČKANJE - VVickham B.: SOBNE RASTLINE - Varl B.: NOTRANJE BOLEZNI — Skaza A.: LJUBITELJSKO KLETARSTVO — Parma B.: ŠAH ZA VSAKOGAR - Perhavc J.: OSNOVE LETALSKEGA MODELARSTVA r ---------------------------------------------N Dijaki slovenske gimnazije iz Celovca v naši občini Dijaki slovenske gimnazije iz Celovca so ob obisku v delovni organizaciji »Lesnina« v Ljubljani prišli tudi na ogled TOZD »Splošno mizarstvo« Grosuplje. Ob tej priložnosti so jih pozdravili: Blatnik Vinko — sekfe-tar OK SZDL, Hrast Srečo — sekretar OK ZSMS, Janez Lužar — sekretar OS ZSS in tov. Gruden Franc — predsednik IS SOb Grosuplje ter jim izročili prospekte naše občine in značke Taborske jame. Dijaki so na to odšli na ogled Jurčičevega muzeja na JMuljavi. V-------------------------------------------------------------------) V letu 1983 nudi širok izbor silosov za silažo, krmila, cement ter ostale sipke AGROSTROJ LJUBLJANA TOZD Albin Grajzar POLIESTRSKI SILOSI in tekoče materiale Delovnim ljudem in občanom Ivančna gdrica pa v novem letu 1983 f želimo veliko sreče in poslovnih uspehov Black & Deckar JUGOSLAVIJA 61290 GROSUPLJE tal. (061) 771-021 Vsem delovnim ljudem in občanom želimo veliko delovnih uspehov in osebne sreče v novem 1983. letu PROGRAM KINEMATOGRAFOV ZA MESEC JANUAR Datum Kinematograf Naslov in kratka vsebina filma C 5. Grosuplje Ameriška barvna kriminalka P 6. Ivančna gorica MOŠKI. ŽENSKA IN BANKA S 7. Grosuplje Podtabor N 8. Dobrepolje P 6. Dobrepolje Ameriška barvna komedija N , 8. Grosuplje Ivančna gorica JERRV ISCL SLUŽBO ;v j. '■ i: ; ' C 13. Grosuplje p 14. Ivančna gorica Hong-kong karate barvni film s 15. Grosuplje Podtabor ZMAJ MLADI GOSPODAR N 16. Dobrepolje P 14. Dobrepolje Italijanska barvna erotična komedija N 16. Grosuplje Ivančna gorica ŽENA NA DOPUSTU. LJUBICA V MESTU C 20. Grosuplje p 21. Ivančna gorica Ameriška barvna grozljivka s Grosuplje Podtabor KRVAVA PLAŽA N 23. Dobrepolje P 22. Dobrepolje Zah. nemška barvna erotična drama • N 23. Grosuplje Ivančna gorica BEGUNKE ‘ ' ' C 27. Grosuplje Angleška družbena drama N 30. Dobrepolje MRHA (Kuzla) P 28. Ivančna gorica Italijanski barvni vestern S 29. Grosuplje Podtabor PRELUKNJANI DOLAR N 30. Dobrepolje P 28, 30. Dobrepolje Ameriški barvni akcijski film N Grosuplje Ivančna gorica BEG S PADALOM Otrokom do 15. leta ne dovolimo ogleda naslednjih filmov: »Žena na dopustu, ljubica v mestu. Begunke in Mrha«. A :l C ZADNJA NOVICA V ponedeljek, 20. decembra je bila v družbenem domu na Grosupljem programska konferenca OK SZDL Grosuplje-Poročilo o delu OK SZDL je zajel«,bistvene naloge izvedene v letu od zadnje konference. Osnovna področja dela so bila: družbenoekonomski odnosi in stabilizacijska prizadevanja, razvoj delegatskega sistema, volitve v letu 1982 ter krepite' SZDL kot fronte subjektivnih sil. di o Ob volitvah spomladi 1982 smo dosegli dober uspeh tako pri j ililmh rezultatih kot ivn iickl?)w>nr\cti *t«tv /--ij . volilnih rezultatih kot pri usklajenosti delovanja vseh družbe | j nopolitičnih organizacij in služb skupščine občine. Tako uskla- j j jeno delovanje bomo krepili tudi v naprej, saj je predpogoj za uresničevanje programa dela v letu 1983. Nekateri sveti in koordinacijski odbori pri OK SZDL že opravljajo svoje delo tako, kot si želimo (na primer: koordina ' ' " ' — cijski odbor za SLO in DS, svet za kmetijstvo in gozdarstvo- ; koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja, svet za negova- t nje tradicij NOB in spomeniško varstvo) ostali bodo morali l11' vložiti še več napora v svoja prizadevanja. V letu 1983 nas čaka pospešeno uresničevanje ciljev gospodarske stabilizacije. OK SZDL ima pomembno vlogo koordv natorja aktivnosti med vsemi frontnimi organizacijami. Izhajali bomo predvsem iz dolgoročnega stabilizacijskega načrta, ki ga' je pripravila komisija zveznih družbenih svetov. Vemo. da je to prava pot do zmage v bitki za stabilizacijo, saj so administrativni ukrepi le začasna rešitev. Ključna vprašanja v letu 1983 bodo: — zagotavljanje surovin, predvsem iz uvoza — preskrba in pridelovanje hrane _ zaposlovanje — racionalno omejevanje splošne in skupne porabe — varčevanje v najširšem smislu. Napori OK SZDL in njenih organov bodo rodili sadove le z aktivnim delom v temeljnih sredinah — krajevnih skupnostih; kjer se srečujejo in usklajujejo potrebe in želje delovnih Ijt'^1 in občanov z možnostmi širše družbene skupnosti. K-l ;« v k GlASIU ša skupnost ISTlCNL ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE r j , Izdaja: občinska konferenca SZDL Grosuplje, Kolodvorska 3, telefon: /71-088. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Vinko h (telefon: /71-088), odgovorit; urednik: Ivo Brečn (telefon 373-841), Priprava za tisk’ Dnevnik-IBM, lisk: Tiskarna Ljudska prS (j h Ljubljana. Redakcija zaključena: 17. 12. 1982 Izhaja enkrat mesečno. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Uradnih dopi^ lektoriramo. Naklada: 5.000 izvodov. ’ „ aji’ ^ Po mnenju republiškega komiteja za informiranje SRS št. 42 M/72 šteje glasilo med proizvode, za katere se ne plačuje t®11 davek od prometa proizvodov. tJe