LETO IV. SOBOTA, 14. DECEMBRA 1974 Št. 12 1975 - Kovači smo... Vedno bolj nas preveja zavest, da »kovači smo« in da si s silo moramo kovati svojo prihodnost — toda ne vsak po svoje, utapljajoč se v zadovoljevanje zgolj svojih potreb, temveč, da moramo združeni in solidarni vzdržati v zahtevnih gospodarskih in političnih pogojih sedanjosti in da si moramo skupaj zagotoviti boljšo prihodnost. Ker nismo sami v TOZD in za TOZD, temveč le sestavni del naše družbene strukture, so zato naše naloge in dolžnosti še večje, večja pa je tudi politična in ekonomsko-socialna varnost. Že sedanjost nima prav gladkih poti, vendar tudi v bližnji prihodnosti še ne moremo pričakovati, da bo vse steklo samo po sebi, ali celo brez težav. Marsikatero abstraktno parolo o štednji, večji prizadevnosti, izboljšanju odnosov do dela in delovnih sredstev moramo in bomo morali uresničiti, ali pa odgovorno sprejeti nase breme lastne neodgovornosti. Za proizvodnjo smo se dobro opremili s sodobno strojno opremo in zagotovili dobre delovne pogoje. Zdaj je le še treba z znanjem in prizadevnostjo proizvesti čim več kvalitetnih izdelkov po tržno dosegljivih cenah in tržnem asortimanu. Naša proizvodnja predeluje količinsko in kvalitetno pomembno domačo lesno surovino iz območnih gozdov. Veliki pretoki dajo možnosti velikih količinskih prihrankov in boljšega kvalitetnega izkoristka. Če bomo samo pri tem v prihodnjem letu prihranili le en odstotek, pomeni to velik premik v smeri uresničevanja ciljev družbeno ekonomskih smernic za čim hitrejšo gospodarsko stabilizacijo. Toda mi lahko prištedimo več in boljše z osebnim prizadevanjem in skupno družbeno akcijo. Obstoje podatki, da se pri nas izgubi 10 % surove nafte — tako rekoč tiste surovine, ki je nosilec svetovnega energetskega in surovinskega vprašanja. Tako z nafto! Kako pa z lesom, ki mislimo, da ga imamo dovolj in preveč? Z »borbo za stabilizacijo« združujemo niz družbeno političnih in družbeno ekonomskih usmeritev, ki končno le temelje na združenem delu posameznika. Lahko rečemo sklenjen krog v primeru neracionalne proizvodnje previsokih tržnih cen — zmanjšuje kupno moč potrošnika — kupca in dviga zahtevo po zvišanju osebnih dohodkov in zvišuje cene splošne in skupne porabe. V vseh točkah tega kroga je delavec — proizvajalec in potrošnik, ki vpliva na razvoj proizvodnih elementov in občuti pozitivne ali negativne posledice teh dogajanj. Usmerjanje v poviševanje cen, zanemarjanje notranjega pocenjeva-nja proizvodnih stroškov z danimi možnostmi, položaj le slabi, ne boljša. Močan je tu element učinkovitosti dela proizvodnje in organizacije, izkoriščanja delovnih sredstev in gospodarjenja s surovinami in materiali. Današnja tržna situacija prav za proizvode lesne industrije ni prav nič zaskrbljujoča za tiste proizvodnje, ki upoštevajoč vse elemente racionalizacij in tehničnih izboljšav, z veliko storilnostjo in štednjo nudijo tržne artikle po konkurenčnih cenah. Lagodnosti ni!. Vsaka lagodnost se kruto maščuje in je strup za progresijo in razvoj. Tudi mi v ožjem smislu — naša delovna organizacija, ima tu sorazmeren delež in zato ne moremo nezainteresirano mimo tega vprašanja. Tudi mi smo dolžni izboljševati izvozno bilanco in se moramo vključiti s svojimi ožjimi potrebami in zmogljivostmi v skupne družbene interese in v tendence skupne izvozne uvozne politike. Pri danih pogojih moramo uvoz čimbolj zmanjševati in povečevati izvoz, dokler ne dosežemo želje-nega ravnotežja. Iz niz spredaj postavljenih in nakazanih nalog sledi, da moramo j 1975. letu stortati z zadostno razumske in fizične kondicije in se pripraviti na marsikatero prepreko, ki jo bomo morali obiti ali preskočiti in da nam bo to jemalo nekaj časa in zahtevalo dodatne napore. Z združevanjem v delovni organizaciji in gorenjski regiji bomo dosegli boljša izhodišča za premagovanje ovir in pregrad in pot za združevanje in povezovanje v še širši krog slovenskih in jugoslovanskih organizacij združenega dela. j 1975 J; j vsem sodelavcem in njihovim družinam j! i Direktor (i i Uredniški odbor Ì J ) Združevanje in samoupravni sporazum Pomen združevanja gozdarstva in lesne industrije Gorenjske in razprava o osnutku samoupravnega sporazuma. Tak je bil dnevni red sestanka OO ZK LIP Bled, širšega družbenopolitičnega aktiva ZK, sindikata, aktiva mladih m članov samoupravnih organov LIP Bled, ki je bil 7. novembra 1974. Na podlagi poročil predsednika ZK tov. Jožeta Lavriča in člana koordinacijske komisije tov. Jurija Hočevarja se je začela razprava, ki se je zaključila s sklepi: 1. Družbeno politični aktiv ZK, sindikata, aktiva mladih ter delegatov TOZD ugotavljajo upravičenost in ekonomsko utemeljenost združevanja gozdarstva in lesne industrije, ki je v skladu s sprejeto Ustavo SFRJ in SRS. Podpirajo prizadevnost Medobčinskega komiteja, aktiva gozdarstva in lesne industrije Gorenjske in koordinacijskega odbora za združevanje, kajti le na tak način združevanja se bo možno še naprej vključevati in povezovati v slovenski in jugoslovanski gospodarski prostor. 2. Aktiv zadolžuje osnovne organizacije ZK, sindikata in aktiva mladih v TOZD, da z vso prizadevnostjo pričenjajo z javno razpravo o samoupravnem sporazumu tako, da bo seznanjen sleherni član — neposredni proizvajalec s celotno vsebino samoupravnega sporazuma. 3. Aktiv se strinja s sklepom aktiva SOZD gozdarstva in lesne industrije, ki zadolžuje direktorja OZD — TOZD, za dosledno uspešno tolmačenje samoupravnega sporazuma. Aktiv se zadolžuje, da bo dajal vso politično, moralno podporo pri tolmačenju samoupravnega sporazuma, direktor in vodje TOZD pa so neposredno odgovorni pred aktivom za uspešnost tolmačenja samoupravnega sporazuma. 4. Vodstvo političnega aktiva v temeljnih organizacijah in OZD morajo skrbeti za razčiščevanje odprtih vprašanj ob tekoči javni razpravi. O predlogih, ki zadevajo spremembe predloga samoupravnega sporazuma, skupaj s samoupravnimi organi sprejmejo stališča ter jih takoj posredujejo koordinacijski komisiji. 5. Vodji TOZD naj skupaj s sekretarjem OZK, predsednikom sindikata, predsednikom DS TOZD in predsednikom aktiva mladih sestavijo terminski program za javno razpravo v okviru iUAD in le-tega dostavijo komisiji za integracijo do 12. novembra 1974. 6. Aktiv se zavezuje, da se ponovno sestane po javni razpravi o samoupravnem sporazumu, obravnava vse pripombe in iste posreduje političnemu aktivu SiOZD. 7. Aktiv zadolžuje posebej člane ZK, da pri tolmačenju zavzamejo enotna stališča, v osnovnih organizacijah ZK pa naj se za vse morebitne nejasnosti povežejo z občinskim komitejem ZK in na svet ZK naše delovne organizacije. 6. Aktiv podpira, da se evidentira za direKtorja SOZD tov. Pavla Tolarja ter predlaga, da se na zborih v javni razpravi njegovo kandidaturo podpre. 9. Aktiv podpira sklep političnega aktiva komunistov SOZD in vztraja, da se v samoupravni sporazum vnese program in delitev dela po nosilcih tako, kot ga je pripravila komisija za razvoj pri koordinacijski komisiji. 10. Nadalje Aktiv podpira razpravo in predloge o trgovski mreži in meni, da je potrebno, z ozirom na veliko serijsko proizvodnjo, takoj pristopiti k analizi prodajnih mrež in na podlagi analiz in ugotovitev takoj pristopiti k izdelavi samoupravnega sporazuma o integraciji v regiji ali izven nje po tem vprašanju. V nadaljevanju vem posredujemo poročilo predsednika ZK tov. Lavrič Joža. Poročilo Akcija komunistov in vseh družbenopolitičnih organizacij ter njihovih predstavnikov se mora v prihodnje razviti v odločen boj za uveljavitev temeljnih nalog kongresov ZK in .kongresa sindikatov, Iki se je začel danes. Uresničevanje 'kongresnih sklepov ter ustavnih določil pomeni postopno oblikovanje socialističnih samoupravnih odnosov v temeljnih organizacijah združenega dela. Ena od teh nalog je tudi razprava o samoupravnem sporazumu o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela. Delovni ljudje v TOZD se lahko združujejo v različne širše oblike združenega dela, ustava nam omogoča, da se delovni ljudje združujejo le na temelju svoje samoupravne izražene pravice, posamezne oblike združevanja se med seboj zelo razlikujejo: ločiti moramo pogodbeno združevanje ali združevanje delovnih ljudi in njihovih TOZD v delovno ogandzacijo, ki bo imela tako vsebinsko zasnovo, kot jo ima samoupravni sporazum, ki ga danes obravnavamo. Delovni ljudje gozdarstva in lesne industrije se združujejo na podlagi neodtujljivih pravic, ki so zapisane v ustavi. Delovni ljudje prek TOZD določene pravice združujejo, da bi jih učinkoviteje uresničevali, nikakor pa se jih ne odpovedujejo. Ob uresničevanju in dopolnjevanju samoupravnega sporazuma ne smemo zanemariti vseh tistih delovnih procesov, ki prav zaradi svoje stopnje samoupravnosti terjajo združevanje, tehno- loško in delovno povezovanje dela, združenega v večje tehnološke oganizacijske celote. Vrednostni izraz integracije se ob tem ne izraža le v navadnem seštevku rezultatov dela vseh, v tej organski celoti delujočih delov »marveč je nekaj več«. Z združevanjem moramo dosegati zboljševanje lastnega in skupnega dela, razvoj lastnega in skupnega poslovanja na osnovi stalnih in usklajenih prizadevanj za večjo učinkovitost delovnega procesa v delovnih organizacijah. Samoupravni sporazum, ki je pred nami, so ga že obravnavali DS TOZD naše delovne organizacije, ima dokaj vsebinsko zasnovo, skupni interesi, usklajeni in združeni v delovni organizaciji, morajo postati podlaga za trajno aktivnost celotnega aktiva vseh organov v našem podjetju. Delovna organizacija v okviru SOZD ob današnjih tehnoloških in ekonomskih spoznanjih ne more biti zgolj slučajna. TOZD OZD in njihovo združevanje v SOZD ni le pravica delavcev, ampak je tudi dolžnost, pravica in dolžnost v njihovem lastnem vzajemnem in širšem družbenem interesu, katere nam nalaga kongres ZK, kongres sindikatov dn ustavna načela. Že uvodoma sem naglasil, da so vsi DS TOZD in skupni delavski svet OZD dali v razpravo samoupravni sporazum, 'izšla je tudi prva številka GLASILA, ki ki jo imamo pred seboj; leda bo služila vsem nam, da bomo slehernemu neposrednemu proizvajalcu znali pravilno prikazati vse dobre pozitivne strani združeva- nja ter s skupnimi močmi prispevali še k dopolnjevanju sporazuma, ki bo v javni razpravi do 25. 11. Današnja razprava nima namena študirati detajlev iz samoupravnega sporazuma. Navajam še nekaj prednosti iz elaborata, naša dolžnost in obveza pa je, da bomo te prednosti znali pravilno sprovesti v življenje: Ena prvih prednosti združevanja je: 1. usklajevanje proizvodnih programov med lesnoindustrijskimi organizacijami, 2. delitev proizvodnje po nosilcih proizvodnje, 3. specializacija proizvodnje, povečanje serij v lesni industriji, 4. boljša, smotrnejša izraba zmogljivosti v primarni predelavi, mehanizirana krlišča itd., 5. kvalitetno izkoriščanje zmogljivosti v končni predelavi lesa. 6. usklajevanje gozdne proizvodnje za oba področja gozdnega gospodarstva, 7. smotrnejše izkoriščanje in boljše vrednotenje lesne surovine, 8. smotrnejša izraba človekovega potenciala strokovnosti in fizične sposobnosti. Organizacijske prednosti sodelovanja Organizacijske prednosti sodelovanja so sicer v tesni zvezi z Izbrano obliko sodelovanja, v vsaki integrirani obliki OZD pa lahko pričakujemo tele organizacijske prednosti: — enotna politika gospodarjenja z gozdovi v družbenem sektorju lastništva na Gorenjskem, — enotna politika razvoja zasebnega sektorja gozdarstva na Gorenjskem, enotna razvojna politika lesnopredelovalne industrije na Gorenjskem, — usklajevanje razvojnih politik gozdarstva in lesne predelave v regiji, — enotna organizacija razvojnih služb sodelujočih OZD, — koncentracija visoko strokovnih sodelavcev, nosilcev umskega potenciala za razvoj panoge, — enotna organizacija izgradnje poslovnega informacijskega sistema kot enega najpomembnejših dejavnikov poslovnega procesa, — enotna organizacija pridobivanja in izobraževanja kadrov in njihovega smotrnega razporejanja, ' — enotna organizacija razvijanja družbenega standarda in reakcije zaposlenih delavcev, — enotna organizacija drugih služb, pomembnih za usklajen razvoj gozdnega in lesnega gospodarstva na Gorenjskem. Učinki sodelovanja na področju razvoja in investicij Že pri navajanju področij in-tegrabilnosti smo poudarili izredno veliko stopnjo združljivosti opazovanih OZD na področju pokrivanja potreb z lesom. Na tem področju obstaja velika medsebojna odvisnost gozdarskih in lesnopredelovalnih OZD: razvoj gozdarstva je namreč neposredno odvisen od dosežene razvojne stopnje lesnoindustrijske predelave in obratno, razvoj lesne industrije omejuje stopnja biološke in tehnične proizvodnje gozdarstva. Zaradi tega lahko po združitvi na tem področju pričakujemo znatne sinergijske učinke. Organizacijski učinki kot posledica sodelovanja Učinkov združevanja, ki izhajajo iz organizacijskih prednosti, žal ne moremo prikazati v eksaktnih kvantificiranih .količinah, čeprav je dokazano, da povzročajo pozitivne finančne učinke na dva načina: posredno z vplivanjem na večjo učinkovitost poslovanja in neposredno s prihranki, ki nastajajo z znižanjem stroškov zaradi boljših organizacijskih relšitev. Študije ■nekaterih znanstvenih institucij trdijo, da je z organizacijskimi ukrepi mogoče znižati stroške tudi za 15 odstotkov. Posebej pa moramo poudariti pomen, ki ga integracija gospodarskih subjektov lahko ima za organiziranje sodobnega poslovnega informacijskega sistema. To je področje, ki se ga posamezne manjše OZD le težko in redko lotevajo, predvsem zaradi pomanjkanja ustreznih strokovnjakov, pa tudi zaradi premajhnih finančnih sredstev za preskrbo in vzdrževanje potrebnih tehničnih sredstev in vzgojo kadrov. Ker pa je dobro delovanje sistema poslovnih informacij nujen pogoj za uspešno upravljanje in vodenje poslovnih procesov, štejemo možnost organiziranja sodobnega sistema poslovnih informacij med bistvene prednosti združevanja OZD. Sociološki in psihološki problemi sodelovanja Mimo prednosti, prinaša vsaka združitev OZD tudi določene probleme. Ti so povečini bolj subjektivnega kot objektivnega značaja. V nadaljevanju bomo omenili samo nekatere med njimi. Dosedanje okoliščine gospodarjenja in enostransko pojmovanje delavskega samoupravljanja sta pogosto povzročili posebno miselnost, zlasti pri strokovnih in vodilnih delavcih, ki je poslovno politiko OZD uokvirila v ozke meje lastne organizacije. V OZD, ki težijo k talki zaprtosti svojega poslovanja pogosto srečamo pri zaposlenih odpor do vsakršnih novosti. To je dokaj pogost primer v tistih OZD, .ki poslujejo uspešno fn se je zato .pr.; njihovih delavcih razvila občutek brezskrbnosti in samozadovoljstva. Zaradi istih razlogov prihaja včasih do zapira-nja organizacij v lastne podjetniške interese ;in do pomanjkanja občutka in zanimanja za širše interese družbene skupnosti in okolja, v katerem OZD živi. Našteti negativni pojavi v delovnih organizacijah zlasti škodljivo vplivajo na razvoj takih organizacij samih. Pričakujemo, da bo pri odpravljanju teh slabosti imela pozitivno vlogo razširitev in poglobitev samoupravnih pravic delavcev v TOZD i,n njihova povezanost s krajevnimi in temeljnimi interesnimi skupnostmi v okviru družbenopolitičnih teritorialnih območij po novi ustavi, ki bo vse bolj Zbliževala jntere- Pod takim geslom se razvija lesna industrija naprednih lesno-gospodarskih področij, kjer predvsem nosi težo primarna predelava. Naši severni sosedje so posebno močni v žagarski proizvodnji, ki pomeni za celo njihovo gospodarstvo odločujoč faktor. Tudi naša primarna predelava, to je žagarstvo, prenaša težave, ki danes vsepovsod nastopajo v tej panogi. In to so predvsem: eksplozija cen surovine, to je hlodovine na eni strani in pritisk na cene žaganega lesa na znižanje na drugi strani, zraven pa še izostanek odpoklica robe za izvoz z vsemi posledicami, ki sledijo stagnacijo gradbeništva povsod okrog nas. Žagarstvo je zaradi tako strahovito hitrega zvišanja cen hlodovine usmerjeno k iskanju rezerv z boljšim izkoriščanjem surovine in z uvajanjem sodobne mehanizacije v tehnologiji. Nekatere avstrijske žage dokazujejo s tem že boljše uspehe in s hlodarkami uspešno nadomeščajo polnojarmenike, v nadaljnjo obdelavo žaganega lesa pa vključujejo avtomatske cepilke. Taka žaga v Imst-u doseže že 70 % izkoristka. Hlodovino ima razdeljeno le v dva debelinska razreda: pod in nad 22 cm premera. Žaga pozimi ne dela in so žagarji po večini smučarski učitelji. Žaga v Rutah ima polnojarme-nik in hlodarko. Ima močno sko-blamo za izdelovane oblog, ki jih bodisi pleska, impregnira, krtači ali peska. Za švicarski trg izdeluje elemente za okna in podboje iz dolžinsko sestavljenega in debelinsko lepljenega lesa smreko- se delavcev — samoupravljavcev v TOZD z interesi delavcev — porabnikov v občini in z interesi delavcev — samoupravljavcev v drugih TOZD. Nadaljnji zaviralni dejavniki združevanja so lahko pri posameznih strah pred spremembo delovnega mesta, strah pred izgubo položaja, strah pred novimi nalogami, stanovanjski problemi in drugi. Tem problemom se lahko pridružijo še morebitne slabe izkušnje neuspešnih združitev drugih delovnih organizacij. Proti takim in podobnim, za združevanje zaviralnim dejavnikom, se lahko najbolj uspešno borimo s pravočasno, vnaprejšnjo akcijo dobrega in odkritega obveščanja vseh članov delovnih skupnosti OZD, iki se nameravajo združiti, o prednostih združevanja in koristih, ki jih bo združitev prinesla njim samim. Zavedati se namreč moramo, da največji odpor proti vsem novostim, torej tudi proti združevanju, povzroča vedno strah pred .nepoznanim. Zato lahsko pričakujemo pozitiven odnos do združevanja v delavnih skupnostih samo v primeru, če bodo pravilno obveščene o problemih združevanja. Na drugi strani tudi ne smemo .pozabiti, da je eden glavnih pozitivnih psiholoških učinkov združitve za vsakega posameznika zavest pripadnosti veliki in močni organizaciji združenega dela, iki mu zagotavlja socialno varnost in na katero je lahko ponosen. Res je sicer, da se taka zavest razvije šele sčasoma, je pa zelo pomembna, ker ugodno vpliva na počutje zaposlenih in povečuje njihovo delovno storilnost. Zaradi, tega velja pri tolmačenju prednosti združevanja posvetiti potrebno slkrb medsebojnim človeškim odnosom v novi, združeni organizaciji in posebej poudariti skrb za človeka — delavca na vseh ravneh združevanja dela. Kako pomembna so ta vprašanja za ekonomske učinke gospodarjenja, najdemo dovolj dokazov v sodobni organizacijski teoriji, ki se v svojih rešitvah vse bolj opira na dognanja sociloške in psiholbške znanosti. vine, ki jim izrezujejo vse grče. Les »ne dela več in se ne zvrže«. Predvsem imajo cilj najboljši kakovostni izkoristek. Na tirolski žagi v Staus poža-gajo letno 10.000 m3 drobne oblo-vine — drobni kraj 10—18 cm za izključno 23 mm deske in dosežejo pomembni izkoristek 60 %. Nimajo pa polnojarmenika ali hlodarke, temveč profilimi iveril-nik in za razrez prizme avtomatsko cepilko. Vsepovsod iščejo rezerve in boljše izkoristke. Odpadke v celoti izkoriščajo. V enem primem dobijo za 1 prm žagovine 90,00 dinarjev, verjetno za iverne plošče. Ob zaključku samo ugotovimo, da imamo v tej smeri tudi mi še rezerve. 1 % boljši izkoristek nam da v enem letu preko 50 starih milijonov, dosegli pa bi z nekoliko več dela in posluha tudi tri in več odstotkov boljši izkoristek. Vredno, da se zamislimo in tudi ukrepamo. To samo v žagarski predelavi. Lani bi to zneslo le 25 starih milijonov, koliko bo prihodnje leto, pa še neverno in ne vedo. Hočevar Sre za izkoristek Izvolili smo delegacije v samoupravne interesne skupnosti Tudi v naši delovni organizaciji smo 5. decembra 1974 volili delegacije v samoupravne interesne skupnosti. Predkandidacij-ski postopki so bili izvedeni že takoj v začetku meseca novembra. V dneh od 14. do 28. novembra so bile kandidacijske konference v vseh naših TOZD in delovni skupnosti skupnih služb. Povsod so se odločili za volitve splošnih delegacij in tako smo 5. decembra v vseh TOZD, razen v TOZD trgovina, kjer sestavlja delegacijo celoten kolektiv, izvolili delegacije, katere nas bodo zastopale v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, in sicer: TOZD lesna predelava »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica — Kovačič Janez — Mencinger Alojz — Arh Mirko — Cerkovnik Janez — Pintar Jože — Pretnar Franc — Veber Anica — Ličer Vera — Mencinger Viktor — Repinc Jože, ing. TOZD lesna predelava Bled — Čop Tončka — Skalič Janez — Potočnik Poldka — Cundrič Janez — Gros Leopold — čpajakovič Jožica — Kržan Janez — Pogačar Vinko — Trojar Andrej, ing. — Potočnik Janko TOZD lesna predelava Podnart — Arh Peter — Gladek Vlado — Golmajer Jože — Krek Francka — Miklavčič Stanko — Mulej Jože — Pangerc Franc — Rozman Janez — Toplak Lojzka — Trpine Pavel TOZD lesna predelava Mojstrana — Brane Janez (Belca) — Brane Janez (Rateče) — Gorjup Friderik — Grilc Janez — Jeglič Stanko — Kopavnik Janez — Kovačec Leopold — Lojevec Miro — Robič Peter — Žun Alojzija Delovna skupnost skupnih služb •— Koman Miha — Kristan Anton — Primožič Drago — Ažman Stanko — Blaževič Jordan — Kunej Jelka — Mašič Ivo — Cesar Branko — Palhairtinger Angelca — Prešeren Anica Prva hiša iz paketa IZO-TZ119 sloji v Ploja Prejšnji mesec smo prejeli razveseljivo pismo dr. Udoviča iz Ptuja, prvega kupca tipske hiše po principu »naredi si sam« in vam ga v celoti objavljamo: »Sporočam vam, da sem vaš projekt IZO TZ-119 realiziral do tretje gradbene faze. Zelo sem zadovoljen z razporeditvijo prostorov, z nevsakdanjim zunanjim izgledom, še prav posebej pa z izredno hitrim načinom gradnje. Hiša je bila namreč zgrajena v enaindvajsetih dneh s tem, da imam napravljena vsa betonska tla vključno s kanalizacijo in ki-netami. Pri zidanju je sodeloval le en kvalificirani zidar, ostalo pa sem si pomagal z znanci in sorodniki. Stroški, ki sem jih imel do sedaj, so približno enaki s stroški znancev, ki gradijo po klasičnem načinu MANJŠE hiše. Še enkrat poudarjam, da sem z vašim projektom, obenem pa z mojo hišo popolnoma zadovoljen. Ob tem vam želim še mnogo delovnih uspehov.« Zasnova hiše IZO TZ 119 je sledeča: dnevni del je v nivoju tal, nočni del pa je dvignjen za pol etaže in podkleten. Vsebuje 119 kv. m čiste stanovanjske in 49 kv. m kletne površine. Ker nas je zelo zanimal potek gradnje, prednosti in težave, ki jih je predvideval naš paket, smo obiskali dr. Udoviča in seveda »našo« hišo in moram reči, da smo bili prijetno presenečeni. Prvo informacijo o našem programu je dobil kupec v reviji »Karavana«. Kljub temu, da je že imel kupljen projekt mu je bila naša zamisel tako všeč, da je sklenil, da bo gradil LIP-ovo tipsko hišo IZO TZ 119. Večkrat se je obrnil na prodajo, kjer pa ni dobil zadovoljivega odgovora, čeprav smo se dogovorili, da bomo zaenkrat, dokler ni organiziran kompleten paket prodajali načrte in materiale, ki jih imamo v redni proizvodnji. Šele v projektivno razvojnem biroju smo mu povedali, da načrt lahko dobi in da ima potem prednost pri nakupu iso-spana in drugih materialov. Tudi s projektom ni šlo tako gladko. Razložili smo mu, da izvedbene pro- jekte lahko izdamo šele na podlagi urbanistične dokumentacije, ki mora biti prilagojena naše- mu projektu. Dali smo mu osnovne podatke prilagojene zaže-ljeni situaciji, s katerimi je šel na Zavod za urbanizem. Tu niso imeli nobenih pripomb in je že-Ijeno dokumentacijo kmalu dobil. Vendar to še ni bilo vse. V našem projektu so bili predvideni žebljani GN strešni nosilci, ki bi morali biti vpeljani v proizvodnjo v Podnartu, pa še ni prišlo do realizacije. Na te nosilce je obešen lahek montažen izo-strop. To pa je seveda zaenkrat odpadlo. Projekt je bilo treba prilagoditi klasičnemu ostrešju in »norma-filigran« stro- 1. Konferenca sprejema poročilo komiteja o izvajanju nalog in sklepov predsedstev Zveze ko- pu (Opekarna Ptuj). To se pravi, treba je bilo popraviti arhitekturo, statiko, kalkulacije itd. Ker je zasedba v našem biroju na žalost v tej smeri precej šibka, smo razen arhitekture vezani na zunanje sodelavce, tako da je tov. Udovič moral čakati na predelan projekt cca 2 meseca. 'Od tu naprej .pa so .stvari tekle več !kot dobro. Čeprav je bilo takrat pomanjkanje iso-spana, je prodaja zelo hitro uredila formalnosti tako, da so bili zidaki v parih dneh že na gradbišču. Preden se je investitor lotil gradnje je pokazal načrt znancem in zidarju, s katerim je pozneje hišo gradil. Všeč jim je bila tlorisna rešitev, nekateri so imeli pripombe na izvedbo strehe, vendar kupec ni pustil ničesar spreminjati. Gradil je v lastni režiji z enim kvalificiranim zidarjem ter znanci in sorodniki. Delo, vključno s temelji, kanalizacijo, fornitami, zidovi, stropovi in streho, je trajalo tri -tedne in sicer brez nedelj. Cel dan je na gradbišču delal samo en zidar ki je pripravljal delo za popoldne, ko so delali vsi .tako, da lastnik ni porabil niti dneva dopusta za gradnjo hiše! Vsi stroški tetje faze so zna-šarli cca 15 starih milijonov. Mik munistov, ker pomenijo napotilo za akcijo. Sklepi obvezujejo komuniste, organizacije ter delov- Hiša dr. Udoviča, zgrajena do III. faze ZAKLJUČKI 7. zasedanja občinske konference ZKS o izvajanju sklepov ZKJ, ZKS o gospodarski stabilizaciji Konferenca je na svojem 7. rednem zasedanju dne 31. oktobra obravnavala izvajanje nalog iz ustave ter sklepov predsedstev ZKJ in ZKS o gospodarski stabilizaciji in sprejela naslednje zaključke: ne skupnosti in posameznike, da kritično ocenijo in ovrednotijo poslovanje in delo ter ukrepe v smislu sklepov predsedstev o gospodarski stabilizaciji. 2. V vsaki delovni organizaciji morajo izdelati celovito oceno izvajanja ustave in določiti program nalog in postopke do dokončnega samoupravnega konstituiranja. 3. Programe nadaljnjega samoupravnega konstituiranja izdelajo tudi vse tiste organizacije, ki se dosle še niso utrezno samoupravno organizirale. 4. SZDL in zveza sindikatov vodita neposredno akcijo predvolilnih priprav za volitve delegacij za samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti. 5. Prav tako vodita in usmerjata priprave za ustanavljanje SIS in konstituiranje krajevnih skupnosti. Komunisti v SZDL in v zvezi sindikatov se morajo za izvajanje teh nalog še posebej prizadevati v koordinacijskih odborih in političnih aktivih delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. 6. Posebno pozornost moramo posvetiti kadrovski politiki pri vključevanju prizadevnih in požrtvovalnih delavcev v skupščine interesnih skupnostih, v zbore delegatov pri krajevnih skupnostih, v delegacije SIS in KS ter za vodilne funkcije v teh samoupravnih organizacijah. 7. Konferenca daje polno podporo sklepom predsedstev ZK o gospodarski stabilizaciji in postavlja zahtevo za odgovorno izvrševanje teh sklepov v praksi. V zvezi s tem naroča: a) V vseh delovnih sredinah je potrebno zastaviti vse napore za zmanjševanje stroškov, za razumno in gospodarno obnašanje pri porabi sredstev, za smotrna investicijska vlaganja, za varčevanje na vseh ravneh, za boljšo organizacijo dela in polno koriščenje izobrazbenih in strokovnih potencialov. b) Oceniti je potrebno vse ukrepe ter jih vskladiti s stabilizacijskimi usmeritvami. c) V samoupravnih interesnih skupnostih ter občinski skupščini se mora gibati splošna in skupna poraba najmanj 4% izpod družbenega proizvoda, kot je bilo dogovorjeno v začetku leta, z resolucijo o ekonomski politiki. č) Pospešiti moramo procese povezovanja dela in sredstev in nadaljevati z razgovori o združevanju v kovinski industriji, les-nogozdarski in tekstilni, v družbeni obrti, komunali ter v družbenih dejavnostih. Z združevanjem dela in sredstev bomo vzpostavili trdnejšo osnovo za hitrejši razvoj, za naglej šo rast produktivnosti, za učinkovitejšo razvojno službo in za smotrnejša skupna vlaganja. 8. Zagotoviti moramo že v sedanjih razmerah čim večjo udeležbo delavcev pri odločanju. Zato pa je potrebno zboljšati informiranje samoupravljalcev. Strokovne službe morajo dajati kratke, jasne, hitre in dobro ute- meljene informacije za samoupravne organe zbore delavcev. 9. V delovnih organizacijah moramo nadaljevati z načrtnim usposabljanjem in izobraževanjem na vseh ravneh, zlasti pa moramo posvetiti pozornost vsem samoupravljalskim delegatskim in družbenopolitičnim strukturam — posebej vodjem samoupravnih delovnih skupin. 10. Odločanje v preozkih krogih bomo nadomestili le z vzpodbujanjem, usmerjanjem ter usposabljanjem vseh delovnih ljudi v delovni organizaciji. Zato moramo bolje uvelajviti zbor delavcev in samoupravno delovno skupno kot posebno obliko neposrednega odločanja. 11. Načrtovanje je neobhodna oblika usmerjanja razvoja. Pričenja se v delovni organizaciji in krajevni skupnosti. Širiti moramo spoznaje o nujnosti načrtovanja v sleherni celici življenja in dela. Za to nalogo moramo z usposabljanjem ter informiranjem ustvarjati politično klimo. 12. Ugotavljamo, da je aktivnost Zveze komunistov pri samoupravnem sporazumevanju o usmerjanju in delitvi dohodka prešibka. Komunisti v sindikatih se moramo bolje zavzemati za nov stimulativnejši način delitve dohodka in osebnih dohodkov ter odpravljati pojave uravnilovke. 13. Zveza komunistov daje poseben pomen izobraževanja in vzgoji kot soustvarjalni dejavnosti, ki pripravlja kadre za proizvodnjo in s tem neposredno pripomore k povečevanju splošne družbene produktivnosti. S smortnim vlaganjem bomo povečali zmogljivosti šol in vzgojno varstvenih ustanv ter s tem omogočili kvalitetnejše izobraževanje ter večje zajemanje predšolskih otrok v varstvo in vzgojo. Zato Zveza komunistov podpira zastavljeno akcijo dogrditve šol ter izgradnje vzgojno varstvenih ustanov. 14. Posvetiti moramo tudi posebno pozornost kadrovski politiki ter štipendiranju. Zato pozivamo delovne skupnosti, da pospešijo podpisovanje samoupravnih sporazumov o štipendiranju. Hitreje moramo vključevati mlade, šolane ljudi v proizvodnjo ter na odgovornejša mesta. 15. Bolj neposredne odnose moramo vzpostaviti med delavci materialne proizvodnje in onimi, ki delajo v družbenih dejavnostih; to bo mogoče s pogostejšim medsebojnimi obiski, prireditvami za delavce in z večjo odprtostjo šol za javnost, za družbene in kulturne dejavnosti po-šolske mladine in svobodne aktivnosti učencev. 16. Splošni ljudski odpor je sestavina samoupravnega sistema. Zato je v delovni organizaciji in krajevni skupnosti potrebno izvajati stalne priprave za čim-večjo stopnjo organiziranosti odpora z izdelavo vojnih in razvojnih načrtov ter z usposabljanjem lujdi za naloge v SLO. Tu se morata angažirati ZK in sin: dikati ter organi samoupravljanja. Posebna odgovornost pa pri tem zadene vodilne dleavce. Posebej - na zboru v Bohinju Iz razprave smo razbrali, da različno doseganje norm pri podobnih delovnih mestih v različnih TOZD vzbuja sum, da normiranje ni opravljeno pri vseh TOZD po enakih merilih oziroma po različnih osnovah. Za merjenje učinka so na razpolago dovolj objektivni in izpopolnjeni načini in z medsebojno izmenjavo usklajajo uporabo teh meril tovariši, ki so zadolženi za ta dela. Za nadaljnje usklajevanje imamo še svet za norme, ki skrbi, da bi bila ta merila za merjenje učinka čimbolj enotna in pravična. Ce bi organizrali sploh enotno službo za merjenje in študij dela, bi bila v tem primeru zanesljivo zagotovljena še večja enotnost in bi bil vsak pomislek odveč. Sklepi samoupravnih organov SVET ZA GOSPODARJENJE (12.11., 20.11., 28.11.1974, SDS 5. 11. 1974 1. Po obravnavani problematiki proizvodnje, porabe materialov, rezultatov poslovanja in ostalega je bil sprejet sklep, da je treba v TOZD po oddelkih redno organizirati mesečne proizvodne sestanke in seznaniti zaposlene o gospodarjenju in rezultatih dela (mesečni obračun). Za izvedbo sestankov so zadolženi vodje TOZD, o tem pa poročajo na DS TOZD in o sklepih na SDS. 2. Ponovno je treba zaostriti štednjo materialov. 3. Vodilni in vodstveni kadri v TOZD naj zaostrijo disciplino in jo zagotovijo v smislu določil samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. 4. Prodaja poveča napore za odprodajo naših proizvodov, ki smo jih v stanju delati. 5. Samoupravna delavska kontrola mora raziskati vse večje reklamacije in o svojem stališču poročati SDS. 6. Strokovni kolegij mora obravnavati sklepe SDS in pod-vzeti vse mere za odpravo nepravilnosti v gospodarjenju, če so te nakazane. 7. Na področju nagrajevanja naj se prouči vprašanje nagrajevanja B grupe v tem smislu, da ni v celoti odvisna od A grupe, ampak od drugih kriterijev v DO, in sicer tako, da ne bo bistvenih odstopanj v primerjavi z grupo A. 8. SDS je sprejel sklep o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja Franca Cuznarja s 1.1.1975. Do tedaj mu je bilo odobreno od enega do dva dneva odsotnosti tedensko s tem, da to vrača v času sestave zaključnega računa za leto 1974. 9. Opis delovnega mesta vodje finančnega sektorja v sistemizaciji se v postavki »delovne izkušnje« dopolni s srednja šola z 12 leti prakse na vodilnem DM finančne stroke. 10. V komisijo za razpis prostega DM vodje finančnega sektorja so bili imenovani: — Jurij Hočevar —- Ivan Robič — Jože Lavrič 11. SDS je v koordinacijsko komisijo za združevanje v SOZD gozdarstvo in lesna industrija imenoval poleg ing. Jurija Hočevarja še Joža Lavriča in Edvarda Prevca kot strokovnega sodelavca. Lavriča pa v njegovi odsotnosti zastopa v koordinacijskem odboru Zdravko Knaflič, ki je v svetu ZK njegov namestnik. 12. SDS je potrdil reklamacijo 98 kos vratnih kril f. Neu-form v skupnem znesku DM. 6.470,96. Prav tako je potrdil predlog sveta za reklamacijo in inventuro, da vrnemo 183 kos gradbenih plošč f. Officine Fracasso zaradi slabe kvalitete. Seznanjen je bil še s 5Ö % reklamacijo + (količinsko) Novo-tehne Novo mesto in sklepom o odpisu terjatve Slovenijales Ljubljana v znesku 19.766,15 din in o odpisu terjatve Anite Vrsar v znesku 224.676,55 din. SDS se je s predlogi odpisov terjatev strinjal, zadolžil pa je pravno službo, da takoj zbere informacije o Aniti Vrsar in pristopi k ponovni izterjavi sodno izgubljenega zneska. 13. SDS predlaga DS TOZD naslednji sklep: Poleg vplačila enega deleža v znesku 200.000.— din prevzame LIP, lesna industrija Bled jamstvo v višini petih deležev (t. j. v skupni obvezi 1.000.000 din za vso odplačilno dobo najetih kreditov za prvi dve žičnici). Enaka garancija velja tudi za Interesne skupnosti za izgradnjo turističnih objektov na Bledu. 14. SDS je potrdil poročilo o stroških službenih potovanj v inozemstvo v času od 30. 6.1974 do 30.9.1974. 15. V okviru LIP Bled se obračunava amortizacija od vseh osnovnih sredstev v uporabi ne glede na knjižno stanje. 16. SDS je sprejel sklep o obračunavanju 4 X minimalne amortizacije. 17. Sprejel je sklep o zmanjšanju odpisane vrednosti osnovnih sredstev zaradi odpisanih grup, od katerih se še obračunava amortizacija: — gradbeni objekti 8.37.587,56 — oprema 2.074.557,50 na poslov, sklad 2.912.145,06 18. Sprejel je sklep o amortizaciji za projekt telefona in teleprinterskega voda v znesku 18.500 din, ki smo ga plačali; le-ta se amortizira v 1 letu. 19. Potrdil je rebalans plana potrošnje reprezentance za 50.000 din. Posvetiti je večjo pozornost na koriščenje omenjenih sredstev. 20. SDS je po obravnavi in obrazložitvi sprejel sklep o odpisu vrednosti 153,— DM in 145,— DM za brezplačne rezervne dele in brezplačno popravilo. 1. Obravnaval je 9-mesečni obračun, s katerim se je strinjal. 2. Določil je infrastrukturne investicije iz programa C za leto 1974. 3. Obravnaval je spremembo 49. člena pravilnika o udeležbi delavcev na dohodku: 2. odstavek 49. člena pravilnika o udeležbi delavcev na dohodku se črta, nadomesti pa se z besedilom: »Višina dnevnice je enaka vsakokratni višini dnevnice III. kategorije zveznih organov uprave.« • Določilo velja od 13.11.1974. 4. Obravnaval in potrdil je predlog ocenitve novih delovnih mest v oddelku vrata in oddelku pohištva. 5. Potrdil je pribitke na osnovno obrač. postavko. 6. Sprejel je kategorizacijo novih DM za posredna dela v TOZD Mojstrana. 7. Obravnaval je pogodbo o poslovno-tehničnem kooperacijskem sodelovanju s Komunalo Radovljica in jo potrdil s pripombo oz. spremembo v 1. členu: I. LIP Bled se obvezuje, da bo: a) dobavljal reprodukcijski material in lesno surovino po lastni zmogljivosti, kar pa bo določeno z vsakoletno posebno pogodbo. 8. Odobril je nagrade članom uredniškega odbora za čas od 1.10. 1973 do 30.9.1974. 9. Sprejel je sklep, da ima DO LIP, lesna industrija Bled v svojem sestavu delegacijo za zbor udeležencev samoupravnega sporazuma v lesni industriji, katera pošilja izmed svojih članov na seje delegate, ki ga določi za vsako sejo posebej. Vsaka TOZD naj izvoli delegata za zbor udeležencev. 10. Na podlagi obravnave in predloga republiške skupnosti otroškega varstva predlaga TOZD, da sprejmejo sklep, da DO LIP, lesna industrija Bled za mesec november in december plača prispevek iz OD za otroško varstvo v višini 2,55 % namesto 2,26 %. 11. Industrijski dobiček se za mesec oktober, november in december 1974 ne obračuna. SVET ZA SPLOŠNE ZADEVE (25.11.1974) 1. Soglasno je sprejel predlog, da se v iniciativni odbor za konstituiranje gozdarstva občine Radovljice imenuje tov. ing. Karla Maslja. 2. Sprejet je bil predlog trajanja pripravniške prakse, ne glede na čas obvezne prakse v podjetju med časom šolanja: — za srednje šole 12 mesecev — za višje šole 15 mesecev — za visoke šole 18 mesecev 3. Sprejet je sklep, da se tov. Korenovi podaljša plačevanje stanarine do konca 1975, če se stanje v družini ne spremeni. 4. Obravnaval je osnutek samoupravnega sporazuma SIS zaposlovanja Kranj in osnutek samoupravnega sporazuma o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in predlaga TOZD, naj ga sprejmejo v obliki kot je predložen in pristopijo k samoupravnemu sporazumu ter predlaga, da določijo svojega pooblaščenca za podpis. SVET ZA DELOVNE NORME (26.11.1974) Obravnaval in potrdil je začasne delovne norme v TOZD Bohinj in TOZD Bled. DS TOZD »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica z dne 4. 11. 1974 1. Zavarovalna premija za kolektivno nezgodno zavarovanje se poveča od dosedanjih 5,00 na 10,00 din. 2. Dano je soglasje, da se da osnutek sporazuma o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela gozdarstva in lesne industrije Gorenjske v javno obravnavo. 3. Sprejet je bil rebalans plana investicij za leto 1974. 4. Sprejet je bil osnutek samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Radovljica. Za podpisnika je bil imenovan tov. Ivan Robič, v komisija ki bo urejevala in nadzorovala politiko štipendiranja in izvajanje sporazuma pa so bili imenovani Franc Mencinger, Ivan Robič in Rafko Šolar. 5. Vprašanje glede predložitve nalogov za vpis OD na hranilne knjižice še v istem mesecu, kot so bili izdani, naj rešita v. d. vodje TOZD in vodja gospodarsko-račun.skega sektorja skupnih služb do prihodnjega zasedanja in sicer tako, kot je bilo v začetku prehoda OD na hranilne knjižice dogovorjeno. 6. Svetu za družbeni standard ise predlaga, da ponovno obravnava prodajo odpadkov članom našega kolektiva in sprejme jasne in točne sklepe. 7. Z ozirom na neenakomerno dolžino desk za proizvodnjo opažnih plošč, naj se blodi v žagi sortirajo po dolžini. V TOZD-u Bled Gradnja mehanične — avtomehanične delavnice z garažami za viličarje in gasilskim domom Zaradi premajhnega parkirnega prostora je približno še toliko avtomobilov na neprimernih prostorih ob obratih DS TOZD BLED Z DNE 4. 11. Ad 1. DS je obravnaval osnutek sporazuma o združevanju v sestavljeno organizacijo zduženega dela gozdarstva in lesne industrije Gorenjske in v celoti podpira zahteve naše integracijske komisije predvsem glede delitve proizvodnega programa. Po zaključeni javni obravnavi in korekciji tega sporazuma, bo DS ponovno obravnaval čistopis sporazuma, preden se bo le-tega dokončno sprejelo. Ad 2. DS soglasno sprejme samo-upavni sporazum o štipendiranju učencev in študentov v besedilu, kot je bilo predloženo. Prav tako se strinja s .predlogom, da se pooblašča za podpisnika pristopne izjave tov. Ivana Robiča, za delegate v skupno komisijo občine Radovljica pa potrdi predloge za tov. Franca Mencingerja, Rafka Šolarja in Ivana Robiča. Ad 3. 1. Poostriti je .kontrolo porabe materialov v cilju čimvečje šted-nje na vseh delovnih mestih. 2. Zadolži se varstvo tovarne, da .pregleda delovna mesta, na katerih je velika odsotnost zaradi bolovanj ter ugotovi vzroke. 3. Cimprej je nabaviti viličar na ,plin oz. kombiniran. Nabava je že v .teku. 4. Svetu za gospodarjenje se predlaga, da se kriteriji za obračun A in B grupe pogledajo in osnove postavijo tako, da ne bo bistvenih odstopanj. Ad 4. DS je v celoti potrdil predlog operativnega plana proizvodnje za mesec november in december ter predlog operativnega meseč-nega plana za leto 1975. Za realizacijo tega plana bodo potrebne premestitve zaposlenih. Ad 5. DS je odobril dodatna sredstva iz 20 odstotne amortizacije za asfaltiranje 100.000 N din ir povečanje stroškov za nabavo večlistih krožnih žag za 150.000 N din. V počastitev Dneva republike Likovna sekcija KUD Bled prireja v avli Osnovne šole Dr. prof. Josipa Plemlja Bled, bi lahko rekli, že Ikar redno umetniške razstave. Vsakokratno otvoritev razstave obogatijo naši izbrani pevski zbori ali poznani recitatorji. Tako obiskovalci ob otvoritvi razstav uživajo tudi v umetniško izvedenih programih. Žal požrtvovalni prireditelji in organizatorji razstav in predvsem nastopajoči pogrešajo več odraslih obiskovalcev in občudovalcev, saj je šolska mladina vedno številno prisotna. Pokažimo delavci LIP Bled svoje zanimanje za naše umetnike, k; nesebično oblikujejo svojemu ljudstvu dragocene umetnine. Zadnja umetniška razstava Tone Tomazin, Franc Dolinšek, v počastitev Dneva republike je prikazala umetniška dela, ki so prepričljiv dokaz prizadevnosti naših umetniških ustvarjalcev. Na otvoritvi razstave je sodeloval priznani ženski pevski zbor z Jesenic, pod vodstvom M. Ško-bemeta. J. H. V počastitev dneva republike je Zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Radovljica tudi letos priredila tradicionalno, tokrat že sedmo po vrsti, razstavo članov likovne skupine Likör. Razstavo so svečano odprli na predvečer praznika, v četrtek, 28. novembra ob 19,30 v dvorani radovljiške graščine. V kulturnem programu ob otvoritvi so nastopili člani Grupa poetice SLG iz Celja, ki so v besedi in pesmi predstavili slovenske balade in romance. JR Premajhno skladišče Priprava terena za skladišče žaganega lesa Večja poraba eksotičnih lesov v proizvodnji vrat nardkuje tudi večje zaloge le-teh na skladišču. Po drugi strani pa je treba skladiščiti večje količine žaganega lesa smreke-jelke zaradi manjšega izvoza in manjše potrošnje tega lesa v delovni organizaciji. Temu sledi prenatrpanost skladišča žaganega lesa, oziroma pomanjkanje površin za skladiščenje večjih količin žaganega lesa v TOZD Bled. 'Kapaciteta obstoječega skladišča je le cca 4500 kub. m žaganega lesa. Prenatrpanost tega skladišča nam zatorej povzroča sledeče: — slaibši pogoji za intenzivno zračno sušenje, — slabši delovni pogoji in slabši pregled nad blagom, — mešanje dimenzij in drevesnih vrst, — povečanje časov zračnega in umetnega sušenja, — ni možno dodatno skladiščenje ob eventuelnem nalkupu večjih količin po ugodnejših cenah, — deske, Iki čakajo na skladiščenje, se kvarijo, — slabi požarnovarnostni pogoji. Taka in podobna problematika nam narekuje proučevanje možnosti povečanja skladišča žaganega lesa v TOZD Bled. Zaradi prevelike utesnjenosti obstoječega skladišča žaganega lesa in omejenega širjenja tega v vse smeri, smo ob ogledu terenov na območju TOZD Bled ugotovili, da bi ob sušilnici in obratu vrat lahko uredili skladišče še za cca 2000 kv. m 'površine. Tu bi skladiščili predvsem eksotične lesove. Del skladišča v TOZD Bled Z ureditvijo novega dela skladišča pa 'bodo, poleg že naštetih, rešeni še tile problemi: 1. Teran, predviden za novi del skladišča, je sedaj neurejen in ob cesti nezaključen. S preusmeritvijo bo dobi-l funlkcionalnejšo in lepšo obliko ter urejen izgled, kar je nujno tudi zaradi trgovine, ki je poleg. 2. Urejen teren bo tudi funkcionalno in prostorsko odgovarjal ob eventualnem dozidavanju obratnih prostorov. 3. Razkladanje kamionov, let-vičenje, nakladanje za sušenje, razletvičenje bo na zato prirejenih stalnih prostorih. S tem bo omogočeno: — stalna delovna sila, — boljša 'kontrola dovoženih količin, — strokovnejše letvičenje in takojšnje razletvičenje, — lažji in sigurnejši inventurni pregled. Ker bodo deske takoj nalet-vičene bo zračno sušenje takojšnje in zaradi ugodne lokacije intenzivnejše, kar bi sušenje v umetnih sušilnicah znatno skrajšalo. Čas sušenja se skrajša tudi 10 in več ur pri ’komori. Kakšne prihranke predstavljajo te številke, ni treba posebej poudarjati! Ukvarjati se je začelo z mislijo, da bi ta teren asfaltirali, ker samo z nasutjem in utrditvijo prostor ne bi odgovarjal kot skladiščni prostor. Ceste bi, zaradi viličarjev s težkimi tovori, bilo potrebno dnevno vzdrževati. Skladovnice, oziroma podstavki bi se začeli pogrezati. Vzdrževanje enega in drugega bi bilo stalno, drago in velikokrat tudi onemogočeno zaradi večjih zalog in pomanjkanja delovne sile. Prednost asfaltiranja pa so sledeče: — dobro utrjen teren z asfaltom bo tudi v slučaju dograjevanja predstavljal solidno osnovo, — ceste 'bodo vzdrževale vožnje viličarjev. Prevoz bo možen po celem platoju. Enostavno vzdrževanje, — možno bo poljubno premikanje, lociranje skladovnic v vse smeri, V času, ko znanost in tehnologija zelo hitro napredujeta, trg pa je vedno bolj zahteven, je vedno večji problem proizvajati čim boljše in cenejše izdelke. Da bi v tem uspeli, je nujno iskati vedno boljše rešitve. To pomeni, da je potrebno predvideti, koliko ljudi, strojev in naprav bo najmanj potrebnih za izvršitev določene naloge. Tako se planiranje začenja kot predvidevanje. Predvidevanja še niso plani, ampak le napovedi o bodočih akcijah. Te temeljijo na analizi preteklosti in sedanjosti. Plani pa morajo temeljiti na čim bolj točnih pokazateljih. Za nas je v tem slučaju važno planiranje kadrov. Plan kadrov zajema celotno prablematiko v zvezi z ljudmi. Namen planiranja kadrov je pravočasna priprava kadrov ustreznega profila za obstoječo in prihodnjo proizvodnjo. Pogoji za izdelavo planov kadrov so: — jasni smotri (namen planiranja), — trdnejše podloge za skladovnice. možnost uporabe podstavkov, iki so na zalogi, — lepši izgled, lažje vzdrževanje in čiščenje skladišča, — uporabnost za daljše obdobje. Navidez je taka investicija visoka. Preje omenjeni problemi okrog vzdrževanja samo utrjenega terena pa to vsoto kmalu dohiti in jo v kratkem času že prekaša. To so problemi, iki zadevajo gradnjo navidez .manj pomembnega objekta, ki pa v povezavi z ostalimi potrebami predstavlja velike zastoje in izgube, če ni ustrezno urejen. O .tem problemu bo treba še razpravljati, izračunavati in se na teh osnovah odločiti za najboljšo rešitev. TAND — jasna dolgoročna poslovna politika podjetja, — razčiščen in stabiliziran program proizvodnje, — izdelan perspektivni plan razvoja podjetja, — izdelana organizacija podjetja, — izdelana sistemizacija delovnih mest. Osnove planiranja kadrov: — planiran porast proizvodnje, — planiran porast produktivnosti, — podatki o zahtevanih poklicih, — podatki o izvoru delovne sile, — podatki o organizacijskih spremembah, — podatki o fluktuaciji. Planiranje kadrov je dejansko predvidevanje, kaj se bo v določenem obdobju potrebovalo. Tako imamo: — perspektivno planiranje za dobo od 2 do 10 let, navadno delamo plane za 5 let naprej, — osnovno ali letno planiranje, — operativno planiranje, to je krajše časovno obdobje, na primer 6, 3 ali 1 mesec. Pri perspektivnem planiranju je važno drsno planiranje, kjer po poteku ene časovne enote (leta) dodamo novo časovno enoto tako, da imamo vedno izdelan perspektivni plan za 5 let naprej. Investicija v kadre je najboljša investicija. Je najcenejša in imamo od nje največje koristi. Pogoj za to je izdelan plan kadrov. Vzgoji kadrov se posveča vedno večji pomen tako v republiškem in občinskem merilu kot v delovnih organizacijah. Osnova tega pa je štipendijska politika. v zeiji, da se spodbudi mladino za izobraževanje v skladu s poLreoami združenega dela ob spoznanju o pomembnosti štipendijske politike in štipendiranja pri uresničevanju družbeno dogovorjene in v samoupravnih sporazumin združenega dela opredeljene kadrovske politike in v težnji, da bi na osnovah socialistične solidarnosti zagotavljali mladini v največji možni meri izenačene materialne možnosti za šolanje kot enega bistve-nin predpogojev za preprečevanje socialnih razlik, so delavci in drugi delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela v SR Sloveniji sprejeli samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov. S tem samoupravnim sporazumom določajo kriterije za štipendiranje učencev v poklicnih in drugih srednjih šol ter študentov visokošolskih zavodov. Za štipendiranje na območju SR Slovenije sprejemajo enotne kriterije, ki naj prispevajo k zmanjševanju odliva kadrov iz manj razvitih območij in usmerjanju kadrov ter obenem zagotavljajo enakopravne možnosti kadrovanja organizacijam združenega dela glede na njihove potrebe in v skladu z družbenimi plani razvoja. Pri štipendiranju bodo sodelovali s službami poklicnega usmerjanja in vzgojnoizobraže-valnimi zavodi, v delo organov, ki odločajo o štipendiranju pa bodo vključevali predstavnike učencev in študentov. Pri štipendiranju bodo dosledno upoštevali prednost učencev in študentov, ki so v slabšem materialnem položaju in imajo boljši učni uspeh ter otrok iz delavskih in kmečkih družin. Pri štipendiranju upoštevajo, da del mladine po končani osnovni šoli kljub ugotovljenim sposobnostim zaradi slabših materialnih (socialnih) razmer ne more nadaljevati šolanja, da pa za vse te mlade še nimamo neposrednega kadrovskega interesa: Obenem upoštevajo, da v skladu s plani razvoja štipendiramo učence in študente za konkretno delo o posameznih organizacijah združenega dela in se zato sporazumejo tudi v enotnih kriterijih tega štipendiranja. Za uresničevanje tega namena se sporazumejo, da bodo delovne organizacije od 1. julija 1974 združevali iz sklada skupne porabe v višini 0,5 % od bruto osebnih dohodkov na posebnih računih na ravni občin, v katerih imajo temeljne organizacije združenega dela svoj delež. Pri odločanju višine štipendij iz združenih sredstév bodo kot osnovo upoštevali mesečne življenjske stroške učencev in študentov v času šolanja. Pri tem bodo upoštevali, da k stroškom šolanja prispevajo tudi starši. Zato bodo kot delež staršev upoštevali polovičen dohodek na člana družine in otroški dodatek za kandidata za štipendijo, razliko do življenjskih stroškov pa bodo zagotovili s štipendijo iz združenih sredstev. Pri presoji dohodkov oziroma materialnega položaja prijavljenih kandidatov bodo upoštevali vse dohodke družine v preteklem letu. Življenjske stroške bodo ugotavljali vsako leto na novo. Pri tem bodo upoštevali ugotovitve pristojnih organov in institucij. Štipendije iz združenih sredstev bodo usklajevali z višino življenjskih stroškov vsako leto na novo. Iz združenih sredstev bodo štipendirali le učence in študente, ki delež njihovih staršev ne pre- sega ugotovljenih življenjskih stroškov. Iz združenih sredstev bodo štipendirali učence in študente to-nko časa, dokler se ne bodo ti štipendisti vključili v štipendijsko razmerje in prevzeli obveznost začeti delati po končanem šolanju v združenem delu štipenditorja. Dotlej bodo vse štipendiste iz združenih sredstev vezali pogodbeno na vključitev v združeno delo na območju občine njihovega stalnega bivališča. Zato, da bi omogočali izenačene materialne možnosti za šolanje mladini tudi potem, ko se povezuje z združenim delom v smislu prejšnjega odstavka, bodo zagotovili učencem in študentom, da bodo lahko uveljavljali v občini stalnega bivališča pravico do razliKe iz združenin sredstev med najnižjima štipendijama tega sporazuma (35(1 oziroma 450 točk) in izračunano višino štipendije, ki bi jim pripadala iz združenih sredstev po kriterijih tega sporazuma. Zato, da bodo združena sredstva res namenjena tistim, ki bi se brez štipendije ne mogli šolati, bodo štipendijo, iz združenih sredstev odvzeli ali odklonili učencem in študentom, ki se na razpise štipendij v strokah, za katere se izobražujejo, ne bodo prijavili ali bodo tako štipendijo odklonili. V skladu s kadrovskimi potrebami, ki jih opredeljujejo v razvojnih načrtih in v skladu s planom izobraževanja in štipendiranja kadrov bodo štipendirali učence in študente, tako, da bodo za dosežene uspehe v šoli nagrajeni. V ta namen sprejemajo enotno lestvico točkovnih vrednosti teh štipendij, ki je takale: za učence srednjih šol z zadostnim uspehom 350 točk z dobrim uspehom 400 točk s prav dobrim uspehom 450 točk z odličnim uspehom 500 točk za študente visokošolskih zavodov s povprečno oceno 6.0— 6,5 oz. 2,0—2,4 450 točk 6.6— 7,2 oz. 2,5—2,9 500 točk 2.3— 7,9 oz. 3,0—3,4 570 točk 8.0— 8,6 oz. 3,5—3,9 650 točk 8.7— 9,3 oz. 4,0—4,4 750 točk 9.4— 10 oz. 4,5—5,0 850 točk Študentom, ki opravijo vse obveznosti iz prejšnjega šolskega leta do decembra naslednjega šolskega leta, se štipendija poviša za 100 točk, če pa opravijo te obveznosti do septembra istega šolskega leta, pa za 250 točk. Upoštevali bodo študijski uspeh vseh let študija. Vrednost točke iz prvega odstavka tega člena bodo določan vsako leto na novo z upoštevanjem gibanja osebnih dohodkov v SR Sloveniji in tako usklajali družbenoekonomski položaj mladine v šolah s položajem delavcev in drugih delovnih ljudi. Zavezujejo se, da razen štipendij po kriterijih tega sporazuma ne bodo urejali drugih oblik materialne pomoči ali nagrajevanja učencev in študentov v času šolanja. Vrednost točke iz tega sporama znaša v tem letu 1 dinar. Mesečni življenjski stroški učencev in študentov znašajo 900 oziroma 1.200 dinarjev in so za 200 dinarjev nižji za tiste, ki se vozijo na relacijah do 20 kilometrov oziroma 300 dinarjev za tiste, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča. Štipendisti, ki imajo stalno bivališče v drugih republikah, kjer ta sporazum ne velja, uveljavljajo pravice iz tega sporazuma v občini sedeža štipenditorja. Podjetje kot podpisnik samoupravnega sporazuma o štipendiranju bo za svoje učence v gospodarstvu (vajence) za čas bivanja v šoli in za ostale štipendiste uveljavljajo razliko med kadrovskimi in socialnimi štipendijami, ki bo izplačana iz skupnih sredstev. V ta namen mora poslati za štipendiste in vajence del podatkov, ki jih predvideva splošen razpis, in sicer: — izpolnjeno prošnjo za štipendijo, obr. 1.65 DZS, — potrdilo o premoženjskem stanju, — potrdilo o otroškem dodatku. (Nadaljevanje na 6. strani) O štipendiranju in planiranju kadrov O štipendiranju... (Nadaljevanje s 5. strani) Navedene podatke je potrebno poslati za štipendiste, pri katerih je polovičen dohodek na člana družine, h kateremu je prištet otroški dodatek, manjši od 550.— dinarjev za učence in 750.— din za študente, to je razlika med ugotovljenimi življenjskimi stroški (900— in 1.200— din) in kadrovskimi štipendijami (350.— in 450— din). Apeliramo na zaposlene starše, katerih otroci se šolajo in še ne dobivajo štipendij, da še vedno lahko vložijo prošnje za štipendije iz združenih sredstev na skupščino občine Radovljica, referentu za kadre. V poštev pridejo kandidati, pri katerih je polovičen dohodek na člana družine, h kateremu je prištet otroški dodatek manjši od 900.— din za učence in 1.200.— din za študente. Prosilci morajo predložiti: — izpolnjeno prošnjo za štipendijo obr. 1,65 DZS, — potrdilo o premoženjskem stanju, — potrdilo o otroškem dodatku, — pismeno izjavo, da drugje ne prejemajo štipendije, — zadnje spričevalo oziroma potrdilo o opravljenih izpitih, — potrdilo o šolanju. Prošnje za štipendije iz združenih sredstev lahko vložijo vsi ne glede na smer šolanja. Naše podjetje vlaga v vzgojo kadrov precejšnja finančna sredstva od osnovnošolskega izobraževanja zaposlenih do štipendiranja na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah. Blaževič Dvakrat brez grč Grče, posebno izpadajoče so lahko bi rekli, največja nadloga v predelavi smrekovine. Posebno počasi rastoči sestoji srednjih in višinskih položajev imajo v sebi mnogo te nadloge, ki je struktura še tako iskane goste rasti ne more odtehtati. »Flikanje« grč je kaj slaba rešitev, posebno še, če izvrtino pozabijo zamašiti. Naši gozdarji bi že v gozdni proizvodnji želeli odpraviti, kjer je le mogoče, te nemogoče grče take ali take. Zato so že davno začeli z gosto zarastjo zasenče-vati spodnje dele dreves, da bi veje na zasenčenem delu zaradi pomanjkanja svetlobe odmrle in odpadle, rano pa bi čim prej prerasel nov les, brez grč. To se res dogaja, gozdarji deloma uspevajo, toda prepočasi. Ge veja ne odpade, kar se pri počasno-rastočem drevesu zgodi najčešče, odmrlo vejo obrašča nov les in veja ostane in postane izpadajoča grča. Gozdarji so pred dvajsetimi leti začeli obžagovati veje s stoječih dreves smrek na Pokljuki. Od takrat dalje število obžaganih dreves raste in so sledove milijonov odžaganih vej že davno prerasli z novim lesom in zdravim lubjem. Debla stoječih dre- ves so v višini 4 do 12 m visoko čista brez vej. To bo čudovito, ko bomo ali pa bodo, dobili to hlodovino v obdelavo —• resonanco brez grč, vsaj 20 cm oboda. Povabili bomo gozdarje, da nam za »Glasilo« napišejo še kaj več, kdaj in koliko take oblovi-ne bo priteklo s Pokljuke in Jelovice. Drugič pa sami lahko naredimo žagane elemente za stavbeno pohištvo brez grč. Proizvodnja takih žaganih elementov je poznana in postaja vedno pomembnejša. Predavanje ing. Pogorelca iz Biroja za lesno industrijo Ljubljana je prisotnim osvežilo ideje in znanja s tega področja primarne predelave. Če kdaj, postaja ta dejavnost prav sedaj, ko je cena lesa porasla, ko so metode spajanja in lepljenja vedno bolj dognane in ko raste poraba kvalitetnega domačega lesa, najbolj aktualna. Potrebno je, da temu vprašanju odpremo vrata in ga dokončno rešimo. Z dolžinskim spajanjem in ši-rinskim lepljenjem čistih friz je mogoče izdelati in obdelati žagane elemente po dimenzijah in kvaliteti — brez grč, res »po naročilu«. J. H. Uspešno likovno sodelovanje V okviru večletnega sodelovanja med ZKPO občine Radovljica in 'RKUD Sloboda Varaždin, ki temelji na vsakoletnih izmenjavah kulturnih prireditev, je pred dvemi leti vzniknilo tudi tesno povezovanje in sodelovanje med likovniki obeh prijateljskih občin. Lani so se jim pridružili tudi člani jeseniške likovne skupine DOLJK. Rezultati teh prijateljskih vezi se vse bolj kažejo v rednih medsebojnih dogovorih in v izmenjavi razstav, ki so jih z velikim uspehom prirejali hrvaški likovniki v Radovljici in na Jesenicah ter naših v Varaždinu. ‘Letošnja razstava v mestni galeriji v Varaž- Alestna galerija v Varaždinu dinu od 15. do 25. novembra, je potrdila praktično zamisel njenih pobudnikov z obeh strani, da je prav kulturno sodelovanje tisto, ki utira pot k zbliževanju in prijateljstvu obeh bratskih narodov. Obisk razstave je bil tudi tokrat zèlo dober in dokaz več, da so likovniki ubrali pravo pot. Varaždinski publiki, ki je tudi tokrat pokazala izjemno zanimanje za likovne stvaritve radovljiških in jeseniških amaterjev so se s 17 slikami predstavili člani radovljiške skupine Likör: Marina Bačar, Gabrijel Jensterle, Marija Korošec, Ciril Kraigher, Jože Male,, Anica Por, Vinko Preželj, Tomo Skalič, Jo- Nova vratarnica v TOZD Bled tik pred otvoritvijo že Smolej, Rok Šolar, Milka Tre-ven in Franci Vandot. S 15 likovnimi deli pa so bili zastopani Dolikovci z Jesenic: Janez Ambrožič, Franc Dolinšek, Jurij Herman, Janez Kozamernik, Janko Korošec, France Kreuzer, Ru- Aktiva mladih delavcev TOZD lasna predelava »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica. 31. člen Statuta narekuje, da traja mandat organov ZMMS, kakor tudi organov TKZMS dve leti. Ravno zaradi tega smo se letos mladi našega aktiva zopet zbrali na redni volilni konferenci. Glavne naloge konference so bile: — seznaniti mlade o delu aktiva v letu 1974 — seznaniti mlade o finančnem stanju aktiva — razprava na poročila — izvolitev delovnega in nadzornega odbora aktiva Konferenci, ki je bila dne 28. nov. 1974 je prisostvovalo preko štirideset mladih. Vabilu pa so se odzvali tudi tov. Jože Lavrič — predsednik OOZK LIP Bled, tov. Franc Mencinger — pomočnik vodje TOZD Bohinj, predstavnik mladih TOZD Bled, ter predsednik DS TOZD Bohinj, kateri so pozdravili našo konferenco in opravičili neprisotne (tov. direktorja, tov. Bajta in tov. Iskra). di Reichman, Brane Šifrer, Tone Tomazin in Cvetko Zupan. Organizacijo in postavitev razstave je v sodelovanju z ZKPO Radovljica prevzelo 'Združenje ljubiteljev likovnih umetnosti iz Varaždina. JR Volilno konferenco je otvoril predsednik AMD, med katerimi je pozdravil vse navzoče in predlagal delavnega predsednika konference. Po izvolitvi teh je predsednik AMD podal poročilo o delu aktiva v letu 1974. Sodeč po poročilu je bil aktiv dokaj deloven. Udeležili smo se seminarjev, ki jih je organizirala OKZSMS, bili smo na raznih tradicionalnih pohodih, na proslavi zloma Orjune, soorganizatorji sprejema Titove štafete itd. Sodelovali smo na športnih tekmovanjih, kjer smo v občinskem merilu dosegli odlično tretje mesto. Priredili smo tudi nekaj plesov ter organizirali predavanja z barvnimi diapozitivi. Ema najbolj pomembnih nalog pa je bila obravnava predkongresnih dokumentov, kar nam je v celoti uspelo. Po poročilu o delu aktiva je sledilo še blagajniško poročilo. Tu je predsednik AMD soočil mlade o problemu financiranja ženskega odbojkarskega kluba ISO-SPAN Bohinj«. Njim namreč finančno pomagamo, ker so v tem klubu tudi dekleta iz našega aktiva. Na žalost bodo morala prenehati tekmovati v drugi republiški ligi, če ne bomo dobili nekaj denarja v ta namen. Med drugim smo precej denarja porabili za športne prireditve, nabavo dresov, stroški seminarjev. povračilo potnih stroškov itd. V naj kraj ešm času pa bomo kupili še mizo, mrežico in loparije za namizni tenis. Po razpravi je sledila razreš-nica staremu odboru •— predsedstvu, nakar so sledile volitve. Izid volitev je bil sledeč: Novo delovno predsedstvo sestavljajo: predsednik — Malej Pavel, podpredsednik — Cvetrežnik Jože sekretar — Preželj Ivica — blagajnik — Medja Albin člani — Pitan Frainc, Sodja Marica, Podbevšek Jakob, Tavčar Janko, Frelih Marija, Sodja Branko, Sedlar Pavel, Stojanovič Mile. Nadzorni odbor; Predsednik —• Medja Zdravko člana — Hribar Branka, Odar Bogo. Tiov. Lavrič, Mencinger in predstavnik mladih TOZD Bled so na mob koncu zaželeli še mnogo delovnih uspehov. S tem je bila volilna konferenca zaključena, nakar so se mladi razšli z željo, da bi v novam mandatnem obdobju bili še bolj delovni in konkretni pri izpolnjevanju danih nalog. Volilna konferenca »Kobla vabi, kliče...« Da je »Glasilo« po strokovni iplati kakor ostalem obveščanju Delovne organizacije LIP Bled zelo dobro, potrjuje dejstvo, da se že vključuje v obravnavo vseh dejavnosti — politične, gospodarske, kakor tudi problematike Krajevnih skupnosti. Pozornost pritegne bralca članek »Ali bo Kobla pravočasno dograjena?« dopisnika Ž. J., kateri je podal tako obširno informacijo o izgradnji Koible. Tako obveščanje je vse pohvale vredno, ker ga do danes ni bilo zaslediti v nobenih naših občilih ali tisku, kot ravno v '»Glasilu«. Ravno to me je pripeljalo, da bi nadaljeval misli zadnjega odstavka »Torej smučarjem se v Boh. Bistrici končno odpirajo nova, talko pričakovana smučišča«. 'Same Kohle '(1492 m) in njene značilnosti za zimski šport ne bi opisoval, marveč bi se dotaknil prelepe doline, planine za Črno goro talko imenovane »Rav-harsfce«. To je stara Bohinjska planina od vasi Ravne. Planina je imela že leta 1877 12 stanov s hlevi. Tudi danes še eni obstaja- jo s sirarno. .Stazi to planino vodi pot na Črno prst. Nad to planino je bila nekoč koča (Malnarjeva), zgrajena pred I. svetovno vojno. Imela je 15 ležišč, kuhinjo ter sobico, za oskrbnico dobro »teto Meto«, Iki je kljub visoki starosti oskrbovala kočo. Bila je odprta samo poleti, toda vedno zasedena s planinci. Pomladi, ko ni bilo več snega v dolini, so vneti smučarji Bistrice obiskovali prav Ko-blo, predvsem pa v maju plaz 'blizu koče, koder je bila idealna smuka do konca maja. Kot seveda »Malnarjeva« koča je bila na drugi strani HOM (preko sedla >1/2 h) Orožnova koča (požgana 1943). V letih 1938—39 je bila Malnarjeva koča za silo popravljena. Zob časa jo je med zadnjo vojno tako načel, da ni ostalo od nje nič. In kako je danes? Verjetno je že sneg pobelil še tiste ostale zaraščene temelje, iki se poleti še vidijo dn, da je tukaj nekaj bilo, Ikar bi se včasih reklo koča. Mogoče pa še upajo ti temelji,