Drage bralke in bralci! Pred vami je naša zadnja številka v letošnjem letu. Kljub težavam, ki so vam že znane in jih ne bi ponovno omenjali, smo vam pripravili, upamo vsaj, dokaj zanimivo in pestro številko našega glasila. Nekaj o svojem delu v preteklem letu so nam povedali predstavniki družbenopolitičnih organizacij in člani delavskih svetov. Poleg tega lahko berete še: o novih proizvodih Aera, ki so, oziroma bodo prišli na tržišče; o inventivni dejavnosti, o novi proizvodnji v obratu jasnit, nekaj o civilni zaščiti... in seveda še naše stalne rubrike. Ob tej priložnosti želi uredniški odbor vsem delavcem delovne organizacije Aero v novem letu veliko delovnih uspehov, v osebnem življenju pa vse lepo in dobro. Delo družbenopolitičnih organizacij Anita ŽOHER, sekretar OO ZK TOZD Kemija Celje Leto 1976 je bilo leto številnih akcij, ki imajo v samoupravnih, političnih in družbe-no-ekonomskih odnosih velik pomen. Sprejeti so bili srednjeročni programi razvoja, bistvene so tudi spremembe v poslovanju gospodarstva, največ razprav je bilo o analizah razmer v naši delovni organizaciji in o zakonu o združenem delu, pomembna družbena akcija je bila tudi akcija zbiranja posojila za ceste, sprejem nove analitične ocene delovnih mest, sprejem vrsto sporazumov, itd. Zato je bilo tudi angažiranje komunistov dosti bolj uspešno kot prejšnja leta. Ocenim lahko, da smo komunisti bolj sposobni opravljati naloge, ki so začrtane v ustavi in kongresnih dokumentih ZKJ in ZKS. OZK TOZD Kemija Celje je po številu članov manjša organizacija, saj šteje trenutno le 19 članov ZK. V letošnjem letu smo v naše vrste sprejeli 4 komuniste, 4 komunisti so odšli iz delovne organizacije, oziroma so bili interno premeščeni v ostale TOZD oziroma DSSS. V teku so priprave za sprejem še 5 kandidatov, datov. Na osnovi ankete, ki smo jo izvedli, ugotavljamo, da večina delavcev, ki so aktivni v samoupravnih organih in ostalih družbenopolitičnih organizacijah, ne želijo vstopiti v vrste komunistov, predvsem zaradi družinskih razmer, nerazčiščenega ideološkega prepričanja, premajhne družbenopolitične razgledanosti. Največji problem, s katerim se komunisti v TOZD Kemija Celje srečujemo, so velike težave pri poslovanju, predvsem gle^le velikega porasta stroškov, investicije in prevelikega števila režijskih delavcev v TOZD, še posebej pa zaradi neurejenih dohodkovnih odnosov in prevelike obremenitve s stroški DSSS. Dejstvo je tudi, da odnosi (slaba povezava in delitev dela med službami oziroma oddelki, odnosi nadrejeni—podrejeni, nerazumevanje—neodkritost med vodilnim in vodstvenim kadrom in neposrednimi proizvajalci samimi) nikakor niso zadovoljivi. Razumljivo je, da tega problema ne bomo mogli rešiti samo komunisti, to bo morala biti tudi odgovorna naloga vseh ostalih delavcev, še posebej aktivistov v samoupravnih organih, sindikatu, mladini. Premalo smo samokritični in še vedno pod vplivom »strahu pred zamero«. Ko bomo le delno spremenili takšno stanje, bomo lahko govorili o velikem uspehu komunistov, vseh delavcev. Vse te napake se odražajo tudi v rezultatih nekaterih akcij. Še posebej pri akciji zbiranja posojila za ceste, kjer rezultat nazorno kaže, kolikšna je zavest delavcev za zadovoljivo izvedbo tako pomembne družbene akcije. Veliko je takšnih, ki vidijo samo sebe, svoj osebni standard. Pred nami je naslednja zelo pomembna družbena akcija — referendum za II. samoprispevek. Pomen te akcije je nesporen, toda ali bomo uspeli? Prepričani smo, da neuspeha ne bomo doživeli! Toda, čaka nas veliko dela, vse delavce, še posebej komuniste in ostale samoupravno in družbenopolitično angažirane aktiviste! Magda URH, sekretar OO ZK DSSS Težko bi dali -tako kot podjetje, TOZD, obrat ali oddelek ob koncu leta obračun tudi člani ZK. Naše delo ni zaključeno z določenim datumom, moramo ga opraviti v določenem roku. Seveda pa si tudi komunisti v okviru nekega obdobja zastavimo določene naloge, ob tem pa še precej tekočih zadev, kjer je skoraj vedno potrebno čim hitreje reagirati. Naloge, za katere smo redno zadolženi z našim akcijskim programom, nikakor ne moremo postaviti na stranski tir. Ce bi poizkusili našteti vse, kjer smo bili komunisti v letošnjem letu angažirani, bi bil to precej dolg seznam. O tem, kaj vse smo v tem času naredili, so vas sproti obveščali naši glasili ter člani ZK sami, ki imamo tudi to dolžnost, da svoje sodelavce seznanjamo o našem delu in našem mišljenju. Vsekakor pa lahko omenimo precejšnje sodelovanje pri odgovornih nalogah, kot so bile: Sprejem nove AODM, priprava investicije AC, vpis posojila za ceste in planiranje. Če pogledamo število sestankov v letošnjem letu (4), jih ni bilo veliko. Menimo pa, da delo komunista ni sestanek, ampak zadolžitev, ki jo je sprejel in jo mora izpeljati do konca v določenem roku. Vse te zadolžitve pa se skoraj obvezno vežejo na naše podjetje, naše samoupravne organe, zato smo jih dolžni opraviti tudi po tej plati. V vsakem trenutku pa je bilo za komunista obvezno spoštovanje discipline, pravic in dolžnosti. V upanju in želji, da smo komunisti opravili zaupanje ter uspešno opravili naloge, s posebnim poudarkom po želji za sodelovanje in razumevanje med vsemi delavci AERA, želimo člani ZK DSSS srečno in uspešno novo leto 1977 vsem sodelavcem v naši delovni organizaciji. Marjan SABO, sekretar OO ZK TOZD Tovarna celuloze Medvode Osnovna organizacija naše TOZD šteje danes preko 50 članov, -kar predstavlja več kot 10 % delavcev naše tovarne. V letu 1976 je bila osnovna organizacija razmeroma precej aktivna. Na sestankih smo obravnavali široko paleto vprašanj in problemov od svetovne problematike preko problematike v DO oziroma TOZD. Že v začetku leta smo si zastavili naloge in zavihali rokave. V spomladanskem razdobju smo se informirali o poteku 25. kongresa KP SZ, o delu članov ZK v Pivovarni Union, aktivno sodelovali v pripravah za javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu, sklepali o zaključnem računu za leto 1975 in o pomoči prizadetim v Posočju. Že v jesenskem obdobju smo sprejeli dvanajst novih članov v OO ZK, se aktivirali pri izvajanju akcije o vpisu posojila za ceste, ponovno smo obravnavali položaj naših manjšin v Avstriji, izvedli priprave na samoprispevek II., ki je v naši krajevni skupnosti izvrstno uspel in pregledali devetmesečno poslovanje tovarne in analizirali članstvo ZK. To je le nekaj bistvenih nalog, ki smo jih obravnavali. Pred nami je še obsežen akcijski program, ki ga moramo izpolniti do aprila 1977. Med temi nalogami je tudi ustanovitev aktiva mladih komunistov, analiza možnosti reorganizacije naše osnovne organizacije ZK, družbena samo-ščita in koncept SLO, ocena uresničevanja kadrovske politike za vodilne in vodstvene delavce ter ocena učinkovitosti teh kadrov, še in še bi lahko našteval naloge, ki so pred nami. Vendar bi na koncu rad spregovoril o problemu, ki se mi je porodil že ob sprejemu dolžnosti sekretarja OO ŽK — moralno in materialno povračilo za družbenopolitično delo. Tudi same komuniste lahko razdelimo v dve skupini, in sicer na tiste, ki delajo in na tiste, ki hodijo na sestanke. Ta druga skupina mesečno žrtvuje eno ali dve uri, ko presedi na sestanku in mogoče še pol ure, da prebere gradivo. Drugo skupino pa tvorijo komunisti, ki so aktivni v osnovni organizaciji in smo jih zaradi njihove delavnosti angažirali še na drugih področjih. Tako se funkcije vodilnih v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah delijo v okviru te — sorazmerno maloštevilne — skupine. In tako se dogaja (če prištejem sem še vodilne delavce), da se na različnih sestankih z različno tematiko srečujejo praktično isti ljudje. In ravno tu vidim glavno nalogo družbenopolitičnih organizacij: razširitev ozkega kroga delovnih komunistov, kar bomo dosegli s permanentnim izobraževanjem komunistov in s selekcijo o evidentiranju kandidatov za člane ZK, kjer morata precejšnjo vlogo odigrati sindikat in mladina. Slavko ZAGORIČNIK, predsednik OOS, DSSS Pred sindikalno organizacijo so bile v letu 1976 postavljene obsežne naloge, zlasti ob sprejemu zakona o združenem delu, ki je dal sindikatu odgovorne in zahtevne naloge. Menim, da se je tudi letos sindikat angažiral v polni meri pri uveljavljanju delegatskega sistema. Omenim pa naj, da smo še vedno premalo sledili toku informacij nazaj v bazo. Pomagali pa smo (oziroma organizirali) pri ustanavljanju samoupravnih delovnih skupin, bili organizator razprave zakona o združenem delu, razpravljali smo in se seznanili z delom in organiziranjem civilne zaščite, posebno pa smo se angažirali ob akciji vpisa posojila za ceste, kjer smo zabeležili lep uspeh (105 % zbrana vsota v DSSS). Organizirali smo obisk bolnikov na domu, omogočili oddih družinam socialno šibkejših delavcev. Vendar je pred nami še dovolj dela. Leto še ni končano. Razpravljali bomo in dali svoje pripombe na samoupravni sporazum o minimalnih standardih delavcev pri zaposlovanju ter sprožili široko akcijo ob glasovanju za drugi samoprispevek. Rudi STOPAR, predsednik OOS, TOZD Kemija Celje Že ob koncu leta 1975 smo ugotavljali, da smo z delom OOS TOZD Kemija Celje zadovoljni, zato pa sedaj, ko se nam izteka že drugo leto našega mandata, ugotavljamo, da je delovanje sindikata v dobršni meri prisotno na vseh področjih, opredeljenih s smernicami VIL kongresa. Problematika našega delovanja je bila zelo široka, s tem pa še vedno ne trdim, da smo naredili vse in menim, da se bomo morali v bodoče še bolj posvetiti reševanju nekaterih problemov. Na sejah smo tekoče obravnavali poslovanje TOZD, realizacijo stabilizacijskega programa, delovanje samoupravne delavske kontrole, za katero lahko ugotovim, da je pričela s svojim delom. Razpravljali smo tudi o inventivni dejavnosti in dali iniciativo za široko akcijo. Spregovorili smo o breobrazbi srednjega (Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevanje z 2. strani) šolstva in na program dali konkretne pripombe. Na eni izmed sej smo obravnavali delo delegacij SIS in delegacije združenega dela in ugotovili, da delegati svojo vlogo po ab-solviranju delegatske šole, mnogo bolje razumejo in jo zato bolje opravljajo. Obravnavali smo tudi problematiko družbenega standarda v podjetju. Bili smo nosilci akcij posojila za ceste in javne razprave zakona o združenem delu. Razpravo zakona smo v roku izvedli, ob tem pa smo razpravljali tudi o analizi samoupravnih odnosov. Za akcijo posojila za ceste pa moramo žal ugotoviti, da v naši TOZD ni najbolje uspela, kljub velikemu prizadevanju vseh nosilcev akcije. Omeniti želim še proslavo ob dnevu žena, v kateri so s svojim programom sodelovali otroci VVU »Zarja«. Organizirali smo tudi razstavo slik. Na predlog 10 OOS ima naša OOS tudi letos dobitnika srebrnega znaka zveze sindikatov, to pa je bila letos tovarišica Vovk Jožica. Vsem članom kolektiva želim v imenu 10, sindikata in v svojem imenu srečno 1977. leto. Ivan ŽOHAR, predsednik OOS TOZD Kemija Šempeter »Kot vsa prejšnja leta, je tudi letos naša OOS morala izpolniti množico nalog, ki so ji bile postavljene. Izmed teh bi omenil samo nekaj najvažnejših, ki so bile obenem tudi najobširnejše. V začetku leta smo morali pristopiti k formiranju samoupravnih delovnih skupin, kot novi obliki naših samoupravnih odnosov v združenem delu. Ugotovimo lahko, da so dobro zaživele in da se njihovo delovanje izboljšuje iz dneva v dan. Druga zelo obsežna in odgovorna naloga, ki smo jo morali izvršiti, je bila razprava o osnutku zakona o združenem delu, vzporedno pa tudi podrobna analiza stanja samoupravnih odnosov — tako v TOZD kot tudi na nivoju DO. Tej nalogi smo morali posvetiti obilico truda in časa, moje mnenje pa je, da smo v celoti uspeli. Seveda nas v nadaljevanju čaka veliko dela, na laga pa nam jih zakon o združenem delu. Sodelovali smo tudi pri sprejemu analitične ocene delovnih mest ter sprejemanju samoupravnega sporazuma o ugotavljanju dohodka ter sredstev za osebne dohodke. Posebno pozornost smo posvetili tudi letovanju otrok naših delavcev ter zdravljenju članov našega kolektiva in jim finančno pomagali. Skozi vse leto smo poskušali čim več delavcev zainteresirati, da bi se udeleževali tudi rekreacije. Na tem področju nismo v celoti uspeli. V glavnem zaradi tega, ker večina delavcev ni po- --------3------------------------ kazala zanimanja za te vrste dejavnosti. Naša OOS je seveda delovala še na drugih področjih, ki jih ni malo. Skozi vse leto smo spremljali gospodarsko poslovanje TOZD, delovanje samoupravne delavske kontrole, izvajanju stabilizacijskih ukrepov, spremljali kadrovsko politiko, dosti časa smo posvetili tudi delovni disciplini, varstvu pri delu in družbeni samozaščiti, skrbeli za izobraževanje sindikalnih aktivistov. Ugotavljam, da bomo v prihodnje potrebovali več finančnih sredstev, če bomo hoteli izpolniti vse naloge. Omeniti moram še to, da smo pri vseh akcijah in nalogah dobro sodelovali tudi z 00 ZSMS in 00 ZK v TOZD ter z vodilnimi delavci, čeprav smo kdaj pa kdaj naleteli na določene težave. V letu 1977 pa želim vsem še obilo delovnih uspehov. Venčeslav FERANT, predsednik OO ZSMS v TOZD Grafiki Tudi v letu 1976 mladina v TOZD Grafika ni mirovala. Delo v organizaciji je zaživelo v podopustniškem času, ko je bila 25. 8. 1976 seja predsedstva. Na seji smo izvolili nekatere nove člane, pri tem pa smo pazili, da ima vsak oddelek svojega predstavnika. Novo izvoljeno predsedstvo je štelo 10 mladincev, kasneje pa smo izvolili še novega informatorja. Na naslednji seji dne 10. 9. smo sprejeli akcijski program za obdobje oktober 1976 — junij 1977. Glavne točke tega programa so bile: — povezava naše OO ZSMS z OO ZSMS Center Celje, — sodelovanje z borci, — udeležba na krvodajalskih akcijah, — zbiranje odpadnega papirja, — ustanovitev krožkov (likovni, foto), — spoznavanje specifičnih grafičnih poklicev in spremljanje celotnega postopka proizvodnje. Akcijski program pa smo u-sklajevali s tekočimi nalogami, ki nam jih je zadala občinska konferenca ZSMS. Na izredni seji 10 konference OOS DO AERO smo se odločili, da se odpovemo skupnemu izletu z borci in da denar nakažemo prizadetim v Posočju. V mesecu septembru pa smo izvedli akcijo »vsak mladinec 10 din za Posočje«, ki je v celoti uspela. V oktobru (16. 10.) smo skupaj z mladimi iz DSSS organizirali ekskurzijo v tiskarno Ljudevit Gaj v Krapini, kjer smo navezali stike z njihovo mladinsko organizacijo. Dva dni pred dnevom mrtvih se je naša delegacija udeležila komemoracije ob grobnici narodnih herojev. Prav. tako je naša delegacija prisostvovala javnemu protestu proti dogajanju na Koroškem, ki je bil 5. no- vembra na Titovem trgu. Naslednji dan smo ob 30-letnici Aera sprejeli mlade iz treh pobratenih mest. Tako smo sprejeli mlade iz kemične industrije Radonja (Sisak), grafičnega podjetja Grafičar (Sisak) in papirne industrije Mladost iz čuprije. Z obeh strani je bila izražena želja po nadaljnjem sodelovanju. Prav tako smo v zadnjem času utrdili odnose z Oti ZSMS Medvode. Upravičeno upamo, da bo tudi prihodnje leto vsaj tako^ uspešno in delovno kot letošnje, čeprav se zavedamo, da je pred nami vrsta problemov, ki jih bo potrebno rešiti. Poleg finančnih težav pa je naš največji problem v tem, da smo mladi v TOZD Grafika vse preveč oddaljeni drug od drugega, saj delujemo kar na treh različnih krajih Celja (Cetis, Trg V. kongresa, o-brat na Mariborski cesti in obrati na Ipavčevi). S tem je otežkočeno informiranje in tudi delo v mladinski organizaciji. Ob pomoči vseh mladincev bomo uspeli uresničiti zadane naloge. Naj na koncu zaželimo vsem mladincem in delovnim ljudem v Aeru kar najbolj srečno in uspešno 1977. leto. Emil LUŠTRIK, predsednik OO ZSMS TOZD Tovarna celuloze Medvode V prvi polovici letošnjega leta smo lahko opazili v delu naše mladinske organizacije precejšnjo pasivnost, ki jo je povzročila zlasti zadnja faza nove investicije in s tem prihod novih delavcev — mladincev v tovarno. V tretji četrtini leta pa smo pričeli z organizacijskimi pripravami za ponovno oživitev mladinske organizacije. Izvoljen je bil inciativni odbor za aktiviranje skupin (aktivov) po obratih. Iniciativni odbor je v tem času že deloval kot aktiv mladih delavcev in je organiziral nekaj akcij, med katerimi je najpomembnejša organiziranje akcije izobraževanja naših delavcev. V začetku devetega meseca je bil izredni občni zbor, kjer smo obravnavali problematiko mladincev v našem podjetju. Izvolili smo novo predsedstvo osnovne organizacije in vodje aktivov. Sedaj pa že lahko zabeležimo prve rezultate dela. Tako smo opravili naslednje naloge: — sodelovali smo v vseh protestnih akcijah glede manjšinskega vprašanja v Avstriji, — izvedli smo delovno akcijo v Posočju, — reševali smo nekatera vprašanja posameznih mladincev, — ustanovili smo sekcije za šport, izobraževanje in kulturo, ki že pripravljajo plan za delo na posameznih področjih. Cvetka MACKOVŠEK, predsednik OO ZSMS v DSSS »Mladinska organizacija je letos, v maju, dobila novo vodstvo. Že takoj na začetku smo se morali spoprijeti s težko nalogo, obuditi delo mladinske organizacije in mladincev. Skušali smo čimveč mladincev spodbuditi, da bi aktivno sodelovali pri delu mladinske organizacije, kar pa nam, žal, ni uspelo. Od 90 mladincev je aktivnih le 10. Kljub temu smo zastavljeni akcijski program uresničevali in se lotili naslednjih nalog: okrasili smo vpisna mesta (posojilo za ceste), vključili smo se v mladinsko delovno akcijo v Posočju, sodelovali na grafičnih igrah, zbirali odpadni material (naš prispevek za graditev mladinskega doma v ču-priji), organizirali več ekskurzij, od katerih je najbolj uspel izlet v Krapino, kjer smo si ogledali tiskarno »Ljudevit Gaj«. Ob proslavi 30. obletnice obstoja Aera v socializmu pa smo pripravili dvorano pod Golovcem. Organizirali smo tudi krvodajalsko akcijo, kjer je bila dokaj velika udeležba. Vključevali pa smo se tudi v akcijo v okviru OK ZSMS (vsak mladinenc je prispeval Še 10 din za Posočje). Ob koncu bi se rada zahvalila najaktivnejšim mladincem za njihovo sodelovanje: Cvetki Jug, Primožu Lorenčaku, Vesni Javeršek, Janji Završnik in Jožetu Vašlu. Mirko KENDA, predsednik ZSMS, TOZD Kemija Celje Tako kot vsaka TOZD v Aeru, ima tudi TOZD Kemija Celje svojo mladino, ki šteje kar precej članov, čeprav je u-deležba na akcijah in izletih maloštevilna. Največji je odziv na krvodajalske akcije, zelo slab pa je na delovne akcije. Kljub temu da je aktivnih članov bolj malo, poskušamo opraviti vsako akcijo, ki smo si jo zastavili v akcijskem programu. Po volilni konferenci smo sestavili nov akcijski program, ki zajema akcije do meseca maja 1977. Tako smo v mesecu oktobru skupno z mladinci ostalih TOZD organizirali izlet v Krapino, ter pomagali na pripravah ob 30. obletnici Aera. Ob tem jubileju smo povabili tudi predstavnike mladine iz pobratenih mest Doboja, Siska in čuprije. Vzpostavili smo tudi zamrlo zvezo s krajevno skupnostjo Dolgo polje. Pri izvajanju skupnih akcij nam pomaga tudi sindikat. Sledile so še druge akcije (krvodajalska akcija, zbiranje odpadnega papirja). Tako kot letos, nam tudi za drugo leto ostaja še mnogo odprtih akcij. (Nadaljevanje na 4. strani) BESEDE DELEGATOV DELAVSKIH SVETOV V letošnjem letu smo izvolili nove člane delavskih svetov. Povprašali smo jih, kako so zadovoljni z delom DS, v katerem delujejo kot delegati, kako in v kolikšni meri so lahko vplivali na delo delavskega sveta, kako so po njihovem mnenju zaživele samoupravne delovne skupine. Danica KOS, član DS — TOZD Kemija Celje »Zadovoljna sem s svojim delom v DS, posebej še, ker mi to omogoča poglobljeno spoznavanje gospodarske problematike TOZD Kemije in tako lahko dobim bolj realno sliko o dogajanjih tudi v našem samoupravnem sistemu. Sedaj, ko so formirane samoupravne delovne skupine, i-mam kot član — delegat DS večje zadolžitve, kot sem jih imela prej. Kot vodja samoupravne delovne skupine sem sedaj resnično prisiljena, da pozorno preberem gradivo, ki ga dobim, aktivno spremljam seje in nato o vsem tem poročam samoupravni delovni skupini. Sem tudi delegat v delegaciji SIS in bi želela, da bi bila podobna predavanja, kot so bila za delegate občinske skupine, tudi za člane DS, vendar krajša. To bi mi veliko pomenilo pri delu v samoupravni delovni skupini. Zaenkrat pa mi pri tem delu nudi pomoč obratovodja jasnita — tov. Janc. Pripomniti bi želela še to, da so seje DS dobro pripravljene in odgovorno vodene, gradivo dobimo pravočasno. Zgodi se, da ima včasih kakšna seja obsežen program, a ga kljub temu uspešno predelamo.« Vasja BIRSA, član DS v DSSS »Z delom v DS sem zadovoljen. Imam možnost, da se oglašam, dajem svoje pripombe, seveda' v okviru teme, ki je na dnevnem redu. V glavnem smo letos obravnavali tekočo problematiko, sporazume. Omeniti pa moram, da samoupravne delovne skupine, vsaj po mojem mnenju, še niso popolnoma zaživele. Menim pa, da je to edina pravilna in učinkovita pot, da prispe mnenje vsakega delavca do razprave na DS. Da pa samoupravne delovne skupine niso zaživele, so verjetno delno krivi sami vodje teh skupin. Sam bom poskušal odslej z naslednjim načinom dela: enkrat mesečno (najmanj) se bo sestala samoupravna delovna skupina, katere vodja sem, brez določenega dnevnega reda, skušali pa bomo rešiti probleme, ki se porajajo ob našem delu. Menim, da bi moral vsak član skupine dobiti vpogled v zapisnik DS. Delavci bi se sestali tudi pred samo sejo delavskega sveta in se tako seznanili s tekočo pro- blematiko, seznanjeni bi bili z dnevnim redom istočasno kot vodja samoupravne delovne skupine, delegat v DS.« Rudi TRAMPUŽ, član DS v TOZD Tovarna celuloze Medvode »Nisem prvič član DS in o-pažam sedaj določene razlike pri našem delu. Zadovoljen sem s pripravo materiala, samim potekom in aktualnostjo sej. Zelo pa me preseneča malomaren odnos nekaterih članov, ki se kaže v neudeležbi na sejah. Bistvenih pripomb oziroma predlogov za spremembo dela delavskega sveta nimam, želel bi le, da bi bile seje pogostejše in s tem krajše. Ker so samoupravne delovne skupine šele v začetni fazi prilagajanja, o njih ne bi govoril.« Baldo Jenko, član DS v TOZD Grafika »Menim, da je imel vsak član možnost odločanja v DS in s tem tudi vpliva na odločitve DS. Problem je po mojem le v nečem. Vse prevečkrat se zgodi, da moramo za kakšno stvar glasovati, četudi se s tistim ne strinjamo. Postavljeni smo pred dejstvo, da glasujemo za določeno stvar, da ne bomo škodili podjetju, če bomo glasovali proti. DS bi se moral več posvetiti gospodarskim odločitvam. Vse preveč razpravljamo in glasujemo tudi o stvareh, ki spadajo v pristojnost različnih komisij in poslovnega odbora. Vse prevečkrat imamo na voljo premalo predlogov in potem sami dvomimo, če smo se odločili za pravilno rešitev. Določeno stvar je potrebno kdaj pa kdaj hitro sprejeti, potem pa je premalo obravnavana in pretehtana, napake pa se pokažejo pozneje. Tudi o planu bi nas morali večkrat in sproti obveščati, da bi lahko sodelovali pri njegovi sestavi in ne šele potem, ko je že sestavljen in tako tedaj, ko je že prepozno, opazimo najrazličnejše nepravilnosti. Vse prevečkrat premalo poznamo bistvo stvari in tako sloni naše ocenjevanje le na oceni, ki jo daje strokovni štab (npr. ob investiciji). V prvi vrsti pa moramo pri svojih odločitvah misliti na to, da ne zastopamo interes posameznika (tozda), ampak interes celotne delovne organizacije. O samoupravnih delovnih skupinah pa samo toliko — sodim lahko po skupini, katere vodja sem. Lahko rečem, da smo se redno sestajali in aktivno delovali, vendar je to specifična skupina, tako da smo bili redkokdaj vsi skupaj. Pomagal sem si tako, da sem tistim, ki so delali popoldne, določeno stvar napisal, vendar sem potem redko dobil na to kakšne pripombe. Mislim, da nekatere samoupravne delovne skupine niso dobro sestavljene.« Viljem ORLICNIK, član DS v TOZD Kemiji Šempeter, je spregovoril o delu samoupravnih delovnih skupin: »Samoupravne delovne skupine so se v našem tozdu u- stanovile pred nekaj meseci. Za vodje teh skupin so izbrali člane delavskega sveta. Vodja skupine ima pravico in dolžnost sklicati pred vsakim sestankom delavskega sveta ali zborom delavcev samoupravno delovno skupino, jih seznaniti z dnevnim redom ter skupno rešiti vprašanja, ki se jim zdijo potrebna. Na takšen sestanek lahko povabijo tudi vodilne delavce, da jim objasnijo nejasna vprašanja. S tem je omogočeno še bolj neposredno odločanje delavcev o zadevah, ki so skupna za TOZD. Le tako lahko člani delavskega sveta zastopajo na sejah mnenje svoje skupine, ne pa svoje mnenje, kot je bilo sedaj v navadi.« (Nadaljevane) s 3. strani) Delo družbenopolitičnih organizacij Marjan LEDNIK, predsednik OO ZSMS, TOZD Kemija Šempeter Kljub dobro sestavljenemu programu dela mladih v naši TOZD, nismo realizirali vseh nalog, ki smo si jih zastavili. Temu je vzrok nezainteresiranost za delo v OO ZSMS, premajhna udeležba mladih na sestankih, da o akcijah sploh ne govorimo. Kritični pa moramo biti tudi do ostalih naših samoupravnih organov in DPO, kajti od njih smo pričakovali več sugestij — pomoči. Največ smo sodelovali z OOS, ki nam je večkrat priskočila na pomoč z nasveti in nas finančno podprla. Naše aktivno delo pa se je kazalo na različnih področjih. Tako smo dosegli 1. mesto v občini na tekmovanju za najboljšo OO ZSMS. Poslali smo tudi predlog za mladega samoupravijalca. Organizirali smo spomladansko krvodajalsko akcijo, ki se jo je udeležilo 19 zaposlenih, od tega je darovalo kri 6 mladincev in mladink. V mesecu maju smo okrasili prostore, sodelovali pa smo tudi pri štafeti. Dvakrat smo zakurili taborne ognje — kresovanje, udeležili pa smo se tudi svečane a-kademije v Žalcu. V mesecu maju so se naši mladinci udeležili različnih delovnih akcij. Sodelovali smo na pohodu na Šmohor in na pohodu po partizanskih poteh in domačijah na Dobrovljah. Za akciio »Posočje« smo prispevali 300 din od svoie članarine. Ob 30-letnici SKOJA, ki je bila na Ravnah na Koroškem, smo prejeli priznanje za najboljšo OO. Svečanosti sta se udeležila dva naša predstavnika. Iz naših vrst se je mladina udeleižla tudi mladinske delovne akcije v Kožbani od 8. 8. do 29. 8. 1976. NOVA PROIZVODNJA Ob naslovu se bo verjetno marsikdo zamislil. Želim, da bi pričujoči sestavek nakazal problematiko, prednosti in tehnološke možnosti nove proizvodnje, ki bi po vseh predvidevanjih v letu 1977 le morala roditi prave sadove. Verjetno je že dolgo vsem znano, da smo leta 1973 okrepili svoj proizvodni potencial z novim strojem za oslojevanje in laminiranje različnih materialov iz visoko temperaturnih talin. Stroj je lociran v obratu JASNIT, TOZD Kemija Celje. Ne bi rad pisal o tem, ali je bil stroj oosrečeno nabavljen ali ne, dejstvo je bilo, da smo na tem stroju, kot eni prvih v Evropi, morali pričeti z vpeljevanjem nove tehnologije. Naj samo naštejem nekatere tehnične možnosti, ki jih nudi stroj; nanos talilnih termolepil na papir, večslojno laminiranje (papir-papir, al. folija-papir, papir-tekstil itd.) in verjetno tisto, kar je bilo v začetku naj-pomembndejše, izdelava vseh vrst samolepilnih materialov (trakovi in samolepilni materiali z zaščitnim papirjem za lepilo). (Nadaljevanje na 6. strani) DIREKTORJEVA RESEDA ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ NATEČAJ Približujemo se koncu leta, zato je razumljivo, da se v trenutku zaključka leta ozremo na prehojeno pot, ocenimo o-pravljeno delo, ovrednotimo dosežene uspehe, kritično o-cenimo neizvršene naloge in istočasno razmislimo o novih nalogah, ki jih načrtujemo za naslednje plansko obdobje. Za lažjo oceno rezultatov poslovanja tekom letošnjega leta jpoglejmo nekaj značilnosti splošnih gospodarskih gibanj v naši deželi. Izrazito stagnacijo v začetku leta, kot nadaljevanje gospodarskih gibanj iz leta 1975, beležimo v zmanjšani osebni porabi, omejevanju investicijskih naložb, velikih zalogah, splošni nelikvidnosti, nezadovoljivi tržni menjavi, neugodni zunanjetrgovinski menjavi, padcu produktivnosti in podobno. Vsa ta neugodna gibanja, kot delni odraz splošne svetovne gospodarske stagnacije, so narekovala nov pristop z okrepljenimi napori za boljše gospodarjenje, hitrejše prilagajanje potrebam tržišča, skrb za večjo produktivnost, boljše izkoriščanje delovnega časa, povečanje izvoza, skratka nadaljujejo se napori za stabilizacijo gospodarstva. V svetovnem gospodarstvu je prišlo tekom leta do oživljanja, kar se z manjšo zamudo kaže tudi v naši deželi, predvsem v drugi polovici leta. Analitiki ekonomike gospodarskih gibanj ugotavljajo, da se je začel nov ciklus vzpona proizvodnje. Analize na koncu leta istočasno kažejo, da zmanjšana inflacija in pozitivni trendi v zunanjetrgovinski menjavi niso na »sigurnih temeljih« in se je treba še nadalje »stabilizacijsko obnašati«. V luči teh gibanj lahko ocenjujemo poslovanje v naši DO, lažje razumemo težave s katerimi smo se srečevali v vsakdanjem delu pri preskrbi s surovinami, v proizvodnji, pri prodaji izdelkov iz našega širokega asortimana in nenehri1 skrbi za likvidna finančna sredstva. Delo tekom leta ni bilo ilahko in prav zaradi tega ugotavljamo, da ga zaključujemo še kar uspešno. Investicijska dejavnost je bila živahna. Z otvoritvijo nove tovarne za proizvodnjo papirja v TOZD Celuloza Medvode smo dokončali prvo fazo realizacije ene od najpomembnejših nalog iz srednjeročnega plana. Začetek proizvodnje specialnih papirjev nam narekuje intenzivno delo na realizaciji »druge faze«, tj. izgradnje obrata za proizvodnjo samokopirnega AC papirja. Vzporedno z zaključnimi deli na papirnem stroju, smo z montažo novih strojev v TOZD Grafika in preselitvijo dela tiskarne, povečali kapacitete grafičnih uslug. TOZD Kemija Celje pa je dobila nove proizvodne prostore za izdelavo vseh vrst kopirnih papirjev. Predvidevanja glede težav pri uvozu so se uresničila. V začetku leta smo sprejeli kot prioritetno nalogo — zamenjavo uvoženih surovin in repro-materialov. Tekom leta smo jo samo delno opravili. V naslednjem letu naj bi ta naloga bila še nadalje prioritetna. Več uspeha smo dosegli na o-svajanju novih proizvodov. Najbolj prizadevni pri tem delu so bili v TOZD Kemija Šempeter. Več novih samolepilnih trakov, novi tipi matric za razmnoževanje je pomemben prispevek k dopolnitvi proizvodnega programa. Sodelovanje razvojnega sektorja na področju osvajanja novih proizvodov je tudi pomembno. Ob zaključku leta naj ponovno omenim pomemben mejnik v poslovanju Aera: 30 let delovanja v socialistični Jugoslaviji in 50 let proizvodnje. Temu jubileju smo dali svečano obeležje, z novimi obveznostmi pa prevzemamo odgovornost za nadaljevanje uspešne poti do novih delovnih zmag. Zastavljene naloge v naslednjem letu niso majhne: povečana proizvodnja, nove naložbe, kvalitetnejša proizvodnja, je samo nekaj bistvenih izhodišč, ki jih nakazuje plan. U-spešna realizacija začrtanih nalog je možna samo z večjim angažiranjem širšega kroga zaposlenih v DO, večjim sodelovanjem na vseh nivojih samoupravno organiziranih enot, dejanskim izvajanjem sporazuma in dogovora med službami v vsaki TOZD posebej, še bolj pa na relaciji med TOZD ter TOZD in ostalimi službami. Vsem sodelavcem želim srečno in uspešno novo leto 1977, da bi z vzajemimi napori pripomogli kar največ za nadaljnji razvoj in uspeh našega podjetja. Zupančič inž. Milan Služba operativnega razvoja TOZD GRAFIKE, razpisuje interni natečaj vzorcev za AMOR papir. Natečaja se lahko udeleži vsak član kolektiva AERA. RAZPISNI POGOJI 1. Področje z vsebino a) AMOR vzorci vseh vrst motivov, b) darilni vzorci vseh vrst motivov. Motivi: otroški, neutralne vinjete, cvetlice, dekliški, moški, narodni, itd. 2. Vzorci morajo biti izvirni. 3. Tehnika izvajanja motivov: a) risba, b) risba in fotokopija, ki je lahko samo nakazana, vendar dovolj jasno prikazana s podobnim izdelkom fotografije, c) samo fotografija. 4. Barvna sestava 1—4 tiskovni agregati tiskajo lahko vse vrste barvnih zahtev: črtne, raster enobarvne in colorje v tehniki ofseta, bakro-tiska in flexo tiska. 5. Izdelek motiv mora predvideti detajl risbe, raporta in celotne razporeditve na površine, ki morajo zasesti obseg bakrotiskarske tiskovne forme. Format tiskovne površine (560 mm: faktor število raportov). Raport v širini in zahtevi: 1. 560:2 2. 560:3 3. 560: itd. 6. Pri izvedbi osvojenega motiva sodeluje tudi avtor. 7. Predanih del ne vračamo. 8. Odkupni motivi bodo nagrajeni z enotno nagrado 300 din. Stroški reprodukcijskih uslug, ki jih je imel avtor, bodo pri odkupu motiva povrnjeni. Motive pošljite šifrirane. Šifra je na zaprti kuverti. V kuverti pa točen naslov avtorja in šifra. Rok za oddajo je 26. 1. 1977. Motive pošljite na naslov SLUŽBA OPERATIVNEGA RAZVOJA TOZD GRAFIKA Z natečaji želimo nuditi možnost sodelovanja pri izvajanju našega programa oblikovanja AMOR izdelkov in hkrati spodbuditi likovno udejstvovanje posameznikov, ki jih to veseli. V nadaljevanju bomo pripravili še natečaje, ki pa bodo služili le vzgojnemu namenu udejstvovanja v likovnem ustvarjanju. Ob zaključku natečajev bomo izbrali najboljše izdelke in jih nagradili z uporabnimi nagradami. Služba operativnega razvoja TOZD GRAFIKA Organizacija civilne zaščite PREČITAJTE IN SODELUJTE Z NJO! V letošnjem letu smo začeli intenzivno organizirati civilno zaščito. Na prvi seji centralnega delavskega sveta bo na dnevnem redu sestava in organizacija civilne zaščite. Predvidena je naslednja organizacija CZ: A. Enote za prvo medicinsko pomoč B. Gasilske enote C. Enote za radio-biološko-kemijsko zaščito D. Enote za vzdrževanje reda, zatemnitve, zaklonišča in splošne enote E. Enote za zveze F. Tehnično reševalne enote. Organizacija za ta sestav je predvidena za TOZD Kemija Celje, TOZD Grafika Celje In DSŠS Celje. TOZD Kemija Šempeter organizira civilno zaščito v svojem okviru. Takšno organizacijo civilne zaščite so narekovale posebnosti naše proizvodne organizacije, njena razpršenost, obenem pa tudi po- treba za njeno čimvečjo uporabnost v primeru potrebe. Sestava je bila razmeroma zapletena, ker so se morala u-poštevati zakonska določila, organizacija pa naj bi bila taka, da bi v primeru potrebe resnično odigrala tisto vlogo, ki ji je namenjena, to je zaščita državljanov in zaščita premoženja samoupravljavcev. Civilna zaščita ima svoj štab, ki ga sestavljajo načelnik štaba in pomočniki načelnika štaba. Njihova naloga je izdelava načrta civilne zaščite, skrb za samozaščito, usposabljanje enot civilne zaščite in vodenje reševalnih akcij v primeru potrebe. Poveljnik civilne zaščite je tov. Banič inž. Alojz, ki je o-benem tudi član odbora splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Za štab civilne zaščite pa so predlagani: Maks Bastl, dipl. oec., načelnik štaba CZ, Cvetka Mačkovšek, pom. nač. štaba za I. med. pomoč, Viktor Dobovičnik, pom. nač. štaba za gas. enote, Cie Debeljak, pom. nač. štaba enot za vzdrževanje reda v zaklonišču, zatemnitve in spl. enote. Mladen Jazbec, pom. nač. štaba za enote zvez, Franz inž. Kazimir, pomočnik nač. štaba za tehnično reševalne enote. Herman Musec, pom. nač. štaba za učne in operativne zadeve. Naloge, ki so zaupane vsem, ki bodo delali v štabu, so odgovorne, saj jih čaka delo, da ožive to, kar je bilo dosedaj le ideja in zasnova. Težav bo kar precej. Kako pa bo organizacija civilne zaščite stekla, je odvisno od vseh, tako od pripadnikov civilne zaščite, ki bodo te dni dobili pismena obvestila, da so vključeni v enote CZ, kot tudi tistih, ki jih ni zajel prvi sklic. Kakšne so naloge civilne zaščite je znano. Kljub temu bi pa rad pouda- ril, da to ni noben servis za usluge posameznikom, temveč je to naš samoupravljal-ski servis, tu kjer smo branilci naših ustvarjenih dobrin, u-stvarjenih v samoupravljal-skem sistemu, da je to obenem zavesten čuvar tradicij delavskega razreda, pridobitev narodnoosvobodilne vojne in o-benem naša družbena samozaščita v najpopolnejši obliki. Prepričan sem, da danes ne bi nihče glasoval za odpravo pokojninskega zavarovanja, socialnega zavarovanja, za odpravo sanitarnih predpisov, za odpravo požarnovarnostnih predpisov, cestnoprometnih predpisov — ker te smo že sprejeli zavestno, kot ukrepe za našo varnost. Tudi ti ukrepi so naša družbena samozaščita. Naša država postaja vse bolj razvita, zato potrebuje zgrajene, zavestne državljane, ki so v stanju čuvati, braniti in ukrepati v primeru potrebe. (Nadaljevanje na 7. strani) KOVA PROIZVODNJA (Nadaljevanje s 4. strani) Mislim, da smo v letu 1976 prvič dobro pristopili k temu, da zasedemo zmogljivosti stroja, ki bi nam letno lahko dajale nekaj milijard starih dinarjev realizacije. Ob koncu leta ugotavljamo ob vsem še mnoge pomanjkljivosti. Verjetno je v tem trenutku še najpomembnejše, kako bomo uredili organizacijo proizvodnje, kako bomo uspeli, da bodo materiali, ki jih lahko izdelujemo, res pravi čas prišli na trg. Koncem leta 1976 je namreč opaziti stalno pomanjkanje nekaterih materialov, ki bi jih mi lahko izdelovali. Da ne bom samo našteval kaj bi morali narediti, moram povedati, da smo v letu 1976 izdelali že okrog 600.000 m- samolepilnega papirja (kvalitetni normal in polsijajh Letošnji plan proizvodnje predvideva povečanje na področju samolepilnih materialov za okrog 200% s tem, da bi v program vključili še naslednje kvalitete samolepilnih materialov (sijaj, market, samolepilne alu folije — šest kvalitet, intenzit — štiri kvalitete, isti materiali v formatih). Čeprav bi bila realizacija letošnjih predvidevanj za leto 1977 že bistvena, nam marktinška analiza in domače potrebe (pred ostalimi izdelovalci samolepilnih materialov imamo namreč to veliko prednost, da imamo v našem podjetju največji obrat za predelavo samolepilnih materialov v Jugoslaviji) kažejo, da bi lahko tovrstno proizvodnjo še močno razširili. Če ostanem pri samolepilnih materialih, bi rad ponovno opozoril, da izdelana količina v letu 1976, čeprav ni bila planirana, kaže, da imamo možnosti da se na področju samolepilnih materialov še nadalje krepimo in da na tem področju AERO doseže nekaj več. Z ozirom na novo tehnologijo bo večja realizacija zahtevala večje napore s strani komerciale, mogoče ne bi bilo napak, če bi razmislili tudi o tem, kako bi dosegli, da bi bil pretok informacij (tehnične narave) med Aerom kot proizvajalcem in kupcem čim boljši. Zavedati se moramo, da nudimo material, ki ga trg ne pozna dovolj, saj tudi v zahodni Evropi ta material, izdelan po novi tehnologiji, šele sedaj dobiva pravo veljavo. V pripravi imamo tudi nekaj novih artiklov, ki so vsi masovni in ki bi morali rešiti nezasedenost vseh zmogljivosti, ki jih stroi ima. Naj najprej omenim laminate iz alu folije in papirja za različne namene uporabe. Tudi tu imamo za nekatere kvalitete tehnologijo izdelave, ki v Jugoslaviji še ni razširjena. Za leto 1977 je v pripravi tudi izdelava lepilnih trakov večslojno laminiranje (ojačani papir) in samolepilni tesnilni trakovi. Več o tem bomo lahko govorili ob konkretnih rezultatih naših prizadevanj. Za zaključek bi rad povedal, da je na vseh nas, ki smo kakorkoli vključeni v realizacijo navedenih nalog, da jih čim kvalitetneje opravimo. Naj izkoristim možnost in se zahvalim vsem tistim, ki so v preteklem letu pripomogli k temu, da se je realizacija proizvodnje na novem stroju premaknila z mrtve tečke z upanjem, da bodo v prihodnjem letu še z večjim zaupanjem sodelovali pri tej panogi. Vodja RPL Vasja Birsa, dipl. ing. Oti* 4 EDU. Vseh 52 ±= ZDRAVILO LETA Za frehltis, katerega žarišče epidemije se je pojavilo, 3o j Me, v neposredni bližini, je najboljše zdravilo po eno poglavje BONTONA trikrat na dan. Če ni uspeha, to terapijo ponoviti zopet od prve strani naprej. KOMPLIMENT LETA Oblikovalka Alja Štefančič je zrasla za nadaljnih 20 cm, odkar neka vplivna oseba v Aeru misli, da je ona avtor Klovna z žarečimi očmi. Akademski slikar Herman Gvardjančič o njeni višini še ni obveščen. REFORMA LETA ZA NASLEDNJE LETO bo treba refor- Od kar smo dobili novega obveščevalca(ko) mirati sistem informiranja. ŠALA LETA Inovatorjem se bo čakalna doba -za izplačilo stimulacije ob njihovem delu - SKRAJŠALA! UGOTOVITEV LETA Ni reSeno, da se ladja "Aero" potaplja, če jo nekateri vidni uslužbenci zapuščajo. PRIMER LETA Lep primer PARAPSIHOLOGIJE je, če se ob odkritju FUŠA nekateri obremenilni materiali spremene v PARO. W PeLAŠr.NKM ,KA3 PA Tir; Po/mAGAM!_[ I^ohoHOHOHAHAHARAHIHI HlHlHl HEHEHEHEHAHAHAH/S NAS AERO je glasilo Aena, kemične, grafične in papirne industrije Celje. Urejuje uredniški odbor: KITAK Stane, ROVERE Dora, DOVČ Karmen, KORENT Jane/, LEDNIK Marjan, MARVIN Karlota, BOŽIC Rudi, DORNIK Kar lota, ROBAS Cvetka in TAJHMAJSTER Marija. Glavni in odgovorni urednik MARULEC Marija. Uredila ZAVRŠNIK Janja. Tiska: Tiskarna Aero . Za tiskarno: VRACUN Drago. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, št. 33-316/73, je NAS AERO oproščen temeljnega da vka od prometa proizvodov.