HORMANN garažna in vhodna vrata novi tednik Dobra volja kljub dežju in negotovi prihodnosti ^^P vwvw.trgovinejager.com Г1AGER ' 9 (/M rM' CENTER JAGER, DEČKOVA CESTA OTVORITEV 13.9. ob 10.00 uri GOSPODARSTVO Mos: kakšna so pričakovanja domačih razstavljavcev? str. 4 VELENJE Prihod Kitajcev spreminja nepremičninski trg str.e NA PRAZNIČNEM OBISKU V — Občini Radeče str. 28-29 Občini Podčetrtek str. 30-31 Občini Žalec str.32-39 KRONIKA Razkrita mreža prostitucije str. 14 POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 ■VI tf^ */£~*% I TRANSPORT PO SLOVENIJI BREZPLAČEN! ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2,90 € + davek (bio + 0,40 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do 0,40 €). CL O TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg! Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "/Kurien, "pveute- s4.. d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1GOO Ljubljana INTERVJU Karolina Teršek, socialna pedagoginja str. 26-27 NASA TEMA1 »Bolni starejši so drugorazredni za državo« 12 13 str St. 36 / Leto 73 / Celje, 6. september 2018 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak Veseli bomo vašega obiska na sejmu MOS, hala D! Generalni zastopnik za vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o.T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T.+386 (0)2 48 00 141 Ustvarjamo pozdrave www.matjaz.si • info@matjaz.si matjaž Dom je, kjer se počutimo varne radio ce\\e CITYCENTER CELJE OB BEŽIGRAJSKI CESTI 2 AKTUALNO ZADETKI »Staršem svetujem pozitivno držo in tudi to, naj ohranijo zaupanje v šolo. Pomembno je, da se zavedajo, da se lahko obrnejo na učitelje in ravnatelja.« Karolina Teršek, socialna pedagoginja »Rešitev bi lahko bila, da bi se brezposelne usposobilo za nego na domu. Tako bi dobili več ljudi, ki bi pomagali.« Dragica Mirnik, predsednica medobčinskega društva delovnih invalidov »Glede na naš vložek in glede na odnos doline do nas bomo resno razmislili, ali bomo zgodbo nadaljevali v takšnem obsegu.« Ivan Žaberl, podpredsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje »Poezija ima svoj prostor in ga bo vedno imela. Vedno tožimo, da nihče ne kupuje knjig in da nihče ne bere poezije, a prepričan sem, da nas bo poezija vse preživela.« Tone Škrjanec, pesnik in Veronikin lavreat »Najlepši dokaz, da delamo prav, je bil odziv mame enega izmed mladih, verjamem, da bodočih uspešnih košarkarjev. Obiskala nas je v klubu in trenerja vprašala, kaj je naredil z njenim sinom.« Tanja Seme, predsednica KK Zlatorog Laško ШШ PETEK SOBOTA NEDELJA 15 23 V Splošni bolnišnici Celje je bilo 30. junija letos zaposlenih 948 medicinskih sester, od tega 491 srednjih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov ter 457 diplomiranih medicinskih sester. Odhajajo zaradi obremenjenosti in nižjih plač Mnogo medicinskih sester ne zdrži več Slovensko zdravstvo skoraj vsakodnevno dobi zaušnico tudi zaradi odhoda enega najpomembnejših kadrov v bolnišnicah - medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Kadrovska stiska, bolniške odsotnosti in preobremenjenost silijo delavce v nenormalne delovne razmere, kar vodi v odločitve o odhodih na druga delovna mesta in v tujino. Samo letos so iz Splošne bolnišnice Celje odšli štirje zdravstveni tehniki in kar enajst diplomiranih medicinskih sester. Stanje ni rožnato. Tisti, ki so se odločili za delo drugje, so bili v celjski bolnišnici zaposleni za nedoločen čas. Tudi to kaže, v kakšni situaciji so se znašli. »Odhajajo predvsem medicinske sestre, ki delajo na bolnišničnih oddelkih, z intenzivnih ali drugih bolj specializiranih delovišč do zdaj nismo imeli odhodov. Tisti, ki odhajajo, odhajajo v službo na primarno raven, v domove starostnikov, tujino ...« pravijo v Splošni bolnišnici Celje. Dodajajo, da je jasno, da zaposleni v zdravstveni negi odhajajo na fizično manj naporna delovna mesta, kjer poleg tega tudi ni triizmen-skega dela. Težava je tudi, ker iz bolnišnice odhaja dobro usposobljen kader, ki je svoje znanje, spretnosti in veščine pridobival več let. Takšni odhodi izkušenih delavcev pomenijo predvsem večje obremenitve za ostale zaposlene. »Občasno se srečujemo tudi s težavo nadomeščanja porodniških dopustov in bolniških odsotnosti pri diplomiranih medicinskih sestrah. Takrat na takšna delovna mesta razporejamo zdravstvene tehnike, ki končujejo visokošolski program zdravstvene nege. Ti opravljajo delo diplomiranih medicinskih sester v omejenem obsegu. Občasno si pomagamo tudi z začasnimi prerazporeditvami z enega na drug oddelek,« so pojasnili v bolnišnici. Zaenkrat zaradi pomanjkanja medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov celjski bolnišnici ne grozi zaprtje katerega od bolnišničnih oddelkov. A v bolnišnici priznavajo, da imajo zaradi velikega števila dni letnega dopusta, bolniških odsotnosti in drugih zakonsko priznanih odsotnosti - kot so izredni dopust, očetovski dopust, sodelovanje v Slovenski vojski - težave pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe bolnikov. »Težave rešujemo dnevno, in sicer z občasnim prerazpo-rejanjem zaposlenih, rezultat kadrovskega primanjkljaja pa je tudi večja obremenjenost zaposlenih, ki so na delovnem mestu, kar se kaže v večjem številu opravljenih presežnih ur in nadur,« še dodajajo v bolnišnici. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Tudi zbornica povzdignila glas Zgolj v slovenskih bolnišnicah bi morali za zagotavljanje minimalnih standardov kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave trenutno zaposliti najmanj 1.466 diplomiranih medicinskih sester in 643 tehnikov zdravstvene nege. Na to so opozorili pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije ter Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, ki deluje znotraj zbornice. »Iz obeh univerzitetnih kliničnih cen- trov, iz splošnih bolnišnic in domov za starejše poročajo, da na objavljene razpise za zaposlitev medicinskih sester ni prijavljenih kandidatov, mnoge medicinske sestre odhajajo v tujino oziroma zapuščajo svoj poklic in se zaposlujejo v drugih panogah, kjer so boljše delovne razmere oziroma plačilo,« pravijo v zbornici. Znano je tudi, da so na oddelku intenzivne interne medicine Interne klinike UKC Ljubljana zaradi pomanjkanja medicinskih sester celo zaprli oddelek. »V mnogih ustano- Iz Registra izvajalcev zdravstvene ali babiške nege, ki ga zbornica vodi na podlagi podeljenega javnega pooblastila, je razvidno, da od skupnega števila več kot 22 tisoč medicinskih sester najštevilnejši delež predstavljajo medicinske sestre v starostni skupini od 54 do 55 let (1.477 medicinskih sester) ter v starostni kategoriji od 56 do 57 let (1.388 medicinskih sester). Iz podatkov v registru je še razvidno, da je več kot 8.200 medicinskih sester starejših od 50 let. vah so razmere kritične in vedno težje obvladljive,« še dodajajo v zbornici. Na posamezne visokošolske zavode in na Vlado RS, ki daje soglasje k vsebini razpisov javnih in kon-cesioniranih visokošolskih zavodov, je zato zbornica naslovila pobudo za povečanje števila prostih vpisnih mest v študijskih programih prve stopnje zdravstvene nege. Na zdravstveno in šolsko ministrstvo ter tudi na ministrstvo za delo bo zbornica poslala tudi pobudo za sprejem nacionalne strategije reševanja problematike pomanjkanja medicinskih sester in drugih izvajalcev zdravstvene nege. AKTUALNO 3 V zdravstvenih domovih krize ni S pomanjkanjem medin-skih sester, vendar ne tako kot bolnišnice, se srečujejo tudi v zdravstvenih domovih. Vendar situacija v zdravstvenih domovih na Celjskem ni tako kritična, tudi zato ne, ker se delo medicinske sestre na primarni ravni razlikuje od dela v bolnišnici, velike razlike so tudi pri delavnikih in vsebini dela. Veliko medicinskih sester se zato odloča tudi za odhod iz bolnišnice v zdravstvene domove. V ZD Celje pravijo, da je »kadrovska služba usklajena s potrebami standarda zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije«. Na vprašanje, koliko medinskih sester bi v celjskem zdravstvenem domu še potrebovali, so nam odgovorili le, da »redno objavljamo javne razpise ob potrebah zavoda«. Kaj to pomeni v številkah, nam niso posredovati. Enako nismo izvedeli podatka, na katerih področjih bi bilo dobrodošlih več medicinskih sester. Odgovorili so le, da je to odvisno od potreb zavoda. V zadnjem času naj bi iz ZD Celje odšli dve medicinski sestri, od tega ena na delo v Nemčijo. Razlog naj bi bila višja plača. Bolj zgovorni so bili v ZD Šmarje pri Jelšah, kjer po- manjkanja medicinskih sester ne opažajo. »Smo dokaj mlad kolektiv in moram poudariti, da te težave v našem zavodu ni. Niti pri razpisih, kjer se vedno prijavi več kandidatk in kandidatov. Ker delamo veliko tudi s pripravniki, je tudi na tem področju velik odziv. Res je, da se delo medicinske sestre v zdravstvenem domu od dela v bolnišnici razlikuje, zato menim, da je tudi to razlog, da pomanjkanja tega kadra pri nas ne občutimo,« je dejala direktorica ZD Šmarje pri Jelšah Jasna Žerak. Sicer so v tamkajšnjem zdravstvenem domu v zadnjem času zaposlili tudi tri nove zdravnike in pridobili nov dodaten program fiziote-rapije, kar se je pokazalo za izredno pozitivno, saj čakalnih dob na tem področju v Šmarju pri Jelšah trenutno sploh ni. Tudi v ZD Laško zaenkrat težav zaradi pomanjkanja medicinskih sester ni, pri čemer opažajo, da odziva, ko je objavljen razpis za medicinsko sestro, ni takšen, kot je bil v preteklosti. »Odpovedi so zelo redke, je pa kar nekaj porodniških odsotnosti in upokojitev, kar uspešno nadomeščamo,« je dejal pomočnik direktorja ZD Laško Tomaž Kavzer. Od 19. 1. 2016 do vključno 24. 5. 2018 je bilo v Sloveniji izdanih 433 potrdil o dobrem imenu, ki jih medicinske sestre potrebujejo za delo v tujino. Od tega jih je bilo 95 odstotkov izdanih za ureditev nostrifikacije dokumentacije v Avstriji. Po novem le še led sijalke Od začetka septembra velja odločitev Evropske komisije, po kateri so led sijalke zamenjale dosedanje halo-genske žarnice. Proizvajalci halogenskih svetil bodo zato proizvodnjo ustavili. Ta svetila bodo v trgovinah na prodaj le še do prodaje zalog. Ko so pred desetletjem halo-genske žarnice zamenjale navadne, se je izkazalo, da tudi te niso dovolj varčne. Od žarnic z žarilno nitko so halogenske varčnejše komaj za deset odstotkov. Halogenska svetila imajo v primerjavi s klasičnimi žarnicami sicer do štirikrat daljšo življenjsko dobo. Vse halogenske žarnice po novem niso prepovedane. Iz prepovedi so izvzeti halogenski žarometi in halogenske žarnice v pečicah ter kuhinjskih napah. Prepoved halogenskih žarnic bi morala začeti veljati že pred dvema letoma, vendar se to ni zgodilo zaradi nasprotovanja potrošniških organizacij. Te so menile, da so led sijalke še predrage. Zagovorniki ukrepa Evropske komisije poudarjajo, da bodo potrošniki privarčevali na dol- gi rok. Prednost led svetil je, da porabijo petkrat manj energije kot halogenska, poleg tega je življenjska doba led sijalk do približno trideset let. Tudi Evropska unija kot celota naj bi tako privarčevala ogromno energije. Nižji bodo tudi izpusti ogljikovega dioksida. Odslej bomo torej lahko kupovali le še led sijalke. Njihov nakup ni tako enostaven, kot je bil pri klasičnih žarnicah. Pred odhodom v trgovino je treba poznati različne podatke. Za pravilno izbiro svetlobne moči led sijalke je treba poznati število lumnov, saj imamo na primer spalnico drugače osvetljeno kot kuhinjo. Prav tako pomembna je barva barva svetlobe, ki je merjena v kelvinih. Obstajajo namreč led sijalke s toplo ali hladno svetlobo. Pred nakupom je treba poznati tudi podatek o kotu svetilnosti, o njegovem večjem ali manjšem kotu. Po lanski raziskavi je uporabljalo led sijalke v Sloveniji že 61 odstotkov gospodinjstev in halogenske 44 odstotkov. BJ Šole bolj zasedene, vrtci manj CELJE - V novem šolskem letu je v nekaterih celjskih osnovnih šolah še večja gneča kot prejšnja leta, saj je v devet šol vpisanih več kot štiri tisoč otrok, kar je 139 več kot lani. Več je tudi prvošolcev, zato imajo v štirih osnovnih šolah, III. in IV., OŠ Frana Roša in Lava, letos po tri oddelke prvih razredov. Tudi v OŠ Glazija hodi letos več otrok kot lani, kar 860 učencev in dijakov pa bo obiskovalo Glasbeno šolo Celje. Po podatkih o rojstvih naj bi bila letošnja generacija zadnja tako številna, je na novinarski konferenci pred začetkom pouka dejal celjski župan Bojan Šrot. Skupaj z letošnjo vodjo aktiva celjskih osnovnošolskih ravnateljev Mojco Kolin, ravnateljico OŠ Frana Roša, je predstavil pripravljenost šol in vrtcev na novo šolsko leto. Poleti je občina opravila več vzdrževalnih del in izvedla energetsko prenovo v štirih šolah (Hudinja, II. in IV. OŠ ter Glazija) in treh enotah vrtcev (Živ žav in Iskrica Vrtca Zarja ter enota Mavrica Vrtca Anice Černejeve). Pri vrtcu na Aljaževem hribu je zamenjala zemljino. Nova enota Mehurček Vrtca Zarja ima slabo narejeno streho, ki zamaka, zato jo bo treba popraviti. »Ker se izvajalec, podjetje Strabag, ni odzival na naše pozive, naj uredi zadevo, smo vložili tožbo in drugemu izvajalcu naročili popravilo strehe,« je povedal župan. Letošnje šolsko leto ni prineslo velikih zakonodajnih sprememb v delo šol, je povedala Mojca Kolin, učitelji so se morali predvsem seznaniti z novo evropsko uredbo o varovanju osebnih podatkov, šole pa morajo po novem upoštevati tudi spremembe kolektivne pogodbe, ki določajo ureditev delovnega časa učiteljev. Nekatere šole so se vključile v poskusno uvajanje sprememb dejavnosti razširjenega programa. V III. OŠ je občina poskrbela za ureditev prostorov za dve novi učilnici, večja gradbena dela te dni izvaja podjetje Ges v OŠ Ljubečna. Vredna so skoraj 600 tisoč evrov, pred koncem leta bo šola tako dobila na delu podstrešja šest novih učilnic in dva kabineta. Zaradi večjega števila otrok so nekatere težave rešili s premiki šolskih okolišev, a v prihodnosti občina načrtuje nov prizidek k OŠ Hudinja, ki ima že sicer zaradi velikega števila otrok in normativov, ki jih predpisuje država, zadnja leta vrsto težav pri organizaciji pouka. Zato so občinski svetniki že junija sprejeli sklep o prednosti gradnje prizidka k šoli, o čemer se je vodstvo občine predhodno uskladilo tudi z ravnateljema OŠ Hudinja in II. OŠ, kjer je že nekaj časa prav tako predviden prizidek. »Dogovorili smo se, da ima prednost Hudinja. Prizidek naj bi začeli graditi prihodnje leto in z njim bo šola dobila 12 novih učilnic,« je povedal Šrot. »To ne pomeni, da smo prečrtali investicijo v II. OŠ, kjer imamo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Ko bo proračun za naslednje leto sprejet, se bomo lahko lotili tudi te naložbe. Tam je predvidena manjša telovadnica in nad njo prostori za oddelke,« je dodal. TC Povečano zanimanje za najemanje stanovanj Na nepremičninskem trgu ostaja živahno dogajanje - Povpraševanje je večje kot ponudba Na nepremičninskem trgu na Celjskem so na splošno podobne razmere kot lani v tem času. V toplejšem delu leta je kot ponavadi na trgu živahneje. Trenutno je na našem območju naprodaj 339 stanovanj in 763 hiš, kar ne zadostuje. Trenutno so največje spremembe na področju najemanja stanovanjskih nepremičnin. »Zadnja dva ali tri mesece opažamo porast povpraševanja po najemnih stanovanjih,« je povedal dober poznavalec nepremičninskega trga Janko Parfant iz družbe Kapitol nepremičnine. Dobra gospodarska rast povzroča, da potrebujejo delodajalci dodatno delovno silo. Te v Sloveniji za nekatere poklice ni dovolj, zato prihajajo na delo državljani iz držav, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije. Nekateri prihajajo tudi skupaj s svojimi družinami, ki rabijo najemna stanovanja. »Ne prihajajo le nekvalificirani delavci, ampak tudi zdravstveni delavci, inženirji in drugi,« opaža Parfant. Odkar so Kitajci postali skoraj stoodstotni lastniki Gorenja, so na trgu prav tako potrebne številne stanovanjske najemne nepremičnine. »Na velenjskem trgu jih je zmanjkalo, zato jih iščejo tudi v Celju,« je povedal sogovornik. Že od nekdaj so najemnine stanovanj najdražje v Ljubljani, vendar je zanimivo, da tam za lastnike niso najdonosnejše. Zanimivo je, da je oddajanje stano- vanjskih nepremičnin glede na njihov lastniški vložek najdonosnejše v Celju in Mariboru. Primanjkuje boljših nepremičnin Živahno torej ostaja na področju prodaje in nakupa stanovanjskih nepremičnin. Kot je povedal Vasja Crnjakovič iz celjske podružnice mednarodne nepremičninske družbe Re/max, si želijo kupici na našem območju vsaj delno prenovljena stanovanja v vrednosti do največ 80 tisoč evrov. »Pri rabljenih hišah v Celju se kupci najpogosteje zadovoljijo s približno 150 kvadratnimi metri tlorisne površine objekta in s približno tisoč kvadratnih metrov veliko parcelo. Cena hiš je trenutno od 90 do 150 tisoč evrov, odvisno od stroškov obnove,« je povedal Crnjakovič. Kot opaža, znašajo trenutno cene obnovljenih stanovanj v Celju od 1.000 do 1250 evrov za kvadratni meter. Trg je lačen novih stanovanj. Kot smo že poročali, bodo ta zgrajena v Celju, na Polzeli, v Mozirju, na Vranskem ... »Ob velikem povpraševanju po stanovanjih, ki trenutno presega ponudbo, se povečujejo tudi pričakovanja prodajalcev, kar se odraža v počasni rasti cene kvadratnega metra,« omenja Crnjakovič. Pravi, da kupci ne sledijo več slepo in da so nekoliko previdnejši, kot so bili v obdobju pred splošno gospodarsko krizo. »Nepremičnine, ki so za kupce primerne in imajo normalno ceno, so prodane takoj. Takšnih seveda ni veliko,« ugotavlja Parfant. Lahko so prodane celo v enem tednu, sicer je lahko prodana tržno zanimiva nepremičnina v času od enega do dveh mesecev. Kupci cenijo novejše, varčne in ne prevelike nepremičnine. Najtežje jih je prodati na mestih, kjer je velika gneča, kadar so v slabem stanju ter je njihova cena previsoka. Najmanj zanimive lokacije so na območjih Stare cinkarne in Teharske ceste. Poleg povečanega zanimanja za najemna stanovanja je na trgu zanimanje tudi za poslovne prostore. »Tudi ti so postali zelo iskani. To ne velja za pisarne, ki jih je bistveno več, kot je po njih povpraševanja,« je povedal poznavalec trga Janko Parfant. Iskani so na primer skladišča in dobri lokali. Kmalu naj bi bil na dražbi prostor slaščičarne Zvezda. Na našem območju je trenutno naprodaj 340 poslovnih nepremičnin. Kupci se zanimajo za stanovanjske nepremičnine v različnih delih Celja, ne le za od nekdaj najbolj zaželene lokacije, kot je na primer Otok. V primerjavi z lani opaža Parfant celo do 10-odstotno rast oglaševanih cen. V zadnjem obdobju je seveda več ljudi, ki imajo službo in so sposobni, da prejmejo za nakup stanovanjske nepremičnine bančno posojilo. »Banka Slovenije je bankam priporočila, naj s posojilom financirajo do 80 odstotkov vrednosti nakupa nepremičnine. Seveda imajo različne banke različno politiko,« je dodal Parfant. BRANE JERANKO 4 GOSPODARSTVO Na sejem zaradi še boljše prepo Pričakovanja domačih razstavljavcev bodo tudi na letošnjem Mosu velika Celjsko sejmišče je pripravljeno na prihod malo več kot 1.400 razstavljavcev iz tridesetih držav in na vsaj 120 tisoč obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Že 51. Mednarodni sejem obrti in podjetnosti, ki se bo začel v torek, 11. septembra, bo tudi letos trajal šest dni. Za razliko od prejšnjih let ga bo odprl predsednik države Borut Pahor. Novega predsednika vlade namreč takrat Slovenija še ne bo imela. Po Hrvaški letos na sejem kot njegova partnerica prihaja Srbija, ki največ možnost za povečanje gospodarskega sodelovanja med državama vidi predvsem na področju energetike, informacijskih tehnologij, prometa, kmetijstva, gradbeništva in turizma. Izvršni direktor družbe Celjski sejem Robert Otorepec napoveduje, da bo Mos še bolj jasno kot lani razdeljen na pet vsebinsko različnih področij, med katerimi bosta več kot polovico razstavnih površin zasedali gradnja in obnova doma. Sejem bo tudi letos spremljalo več kot 120 prireditev. Zabavne in svetovalne bodo namenjene obiskovalcem, strokovne pa poslovne- žem in podjetnikom. Kot že vseh dosedanjih petdeset let bo pomembno mesto na sejmu imela Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, ki namerava na eni od svojih okroglih miz novo vlado opozoriti na težave obrtnikov in podjetnikov ter ji povedati, kaj ti pričakujejo od nje. Dileme in probleme podjetij namerava na sejmu reševati tudi ministrstvo za gospodarstvo, saj se bodo minister ter vodje uradov in agencij prihodnji teden preselili na celjsko sejmišče. Med malo več kot 800 neposrednimi razstavljavci bo na Mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti kar nekaj podjetij s Celjskega. Obrtnikov ne bo veliko, saj si marsikdo udeležbe na sejmu ne more privoščiti oziroma, kot pravijo v območnih obrtnih zbornicah, na sejmu dobi premalo za vloženi denar. »Udeležba na Mosu stane obrtnika toliko kot na kakšnem specializiranem sejmu v Nemčiji. Vsebina celjskega sejma se je z leti spremila, kar je sicer dobro in tudi normalno, vendar je preveč pozornosti namenjene velikim, premalo pa obrtnikom in malim podjetnikom,« meni direktor in solastnik šmarske- ga podjetja AS system Aleš Seidl, ki je tudi predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Šmarje pri Jelšah. Na sejmu od leta 2006 Podjetje AS system, ki se ukvarja z veleprodajo vijačnega blaga ter s proizvodnjo in z veleprodajo pritrdilnih elementov, se Mosa redno udeležuje od leta 2006. »Na sejem ne prihajamo zato, da bi sklepali nove posle, ampak želimo na njem promovirati in utrditi svojo blagovno znamko ter predstaviti svoje nove izdelke in storitve,« pravi Aleš Seidl. Letos bo AS system na sejmu kot novost predstavljal izdelke svojega novega poslovnega partnerja, nemškega podjetja Bohrcraft, ki je veletrgovec s preciznim ročnim orodjem. Poleg tega bo na sejmu razstavljal tudi novosti iz lastne proizvodnje. Podjetje namreč že nekaj časa pod lastno blagovno znamko Asfix tudi samo razvija in izdeluje vijake ter jeklena sidra za pritrjevanje. »Delamo tudi vijake po načrtu in tej naši storitvi bomo namenili poudarek na letošnjem Mosu,« napoveduje Seidl. Šmarsko podjetje, ki je v polovični lasti nemške družbe Verbindungselemente Engel, trenutno zaposluje 27 ljudi. Njegova glavna konkurenčna prednost sta po besedah Aleša Seidla hitro odzivanje na potrebe trga in možnost proizvodnje tudi manjših količin. Podjetje 80 odstotkov prihodkov ustvari na domačem trgu, preostanek v državah nekdanje Jugoslavije in na trgih Evropske unije, predvsem v Nemčiji, Italiji, Franciji, Švici in na Poljskem. Pred dvema letoma mu je uspelo prodreti tudi v Katar. Med izvoznimi trgi je za podjetje AS system najbolj pomemben nemški, kjer se redno predstavlja tudi na sejmih. »Poleg Mosa se vsako leto udeležimo še specializiranih sejmov v Nemčiji, Italiji in Srbiji. Prihodnje leto bomo najverjetneje šli še na Poljsko in Češko ter najverjetneje tudi v katero od skandinavskih držav,« napoveduje Aleš Seidl. Udeležba na Mosu zelo pomembna »Na celjski sejem hodimo že trideset let. Najprej smo skoraj dve desetletji na njem sodelovali kot podjetje Thermotron, Podjetje Zagožen iz Žalca na najpomembnejšem celjskem in tudi slovenskem sejmu sodeluje že od leta 2006. katerega osnovna dejavnost je bila proizvodnja strojev za varjenje kovin, od leta 2005 pa na sejmu nastopamo kot proizvajalec ograj,« pravi Zdenka Pečnik Kočevar, direktorica in lastnica podjetja Ograje Ko-čevar iz Prebolda. Za podjetje, ki se je v trinajstih letih razvilo v vodilnega slovenskega proizvajalca ograj, je udeležba na Mosu zelo pomembna, pravi Pečnik Kočevarjeva. »Jesenski sejem je največji gospodarski dogodek v tem delu Evrope, saj v Celje privabi razstavljavce in obiskovalce iz vse Slovenije, a tudi iz tujine. Zato pomeni za nas veliko priložnost, da predstavimo svoje nove izdelke, da se seznanimo s tem, kaj je novega pri konkurenci, in da sklenemo tudi kakšen posel.« Ograje Kočevar bodo letos na Mosu predstavile svojo novo storitev, varjenje ograj po željah naročnikov in načrtih arhitektov, na ogled pa bodo postavile tudi nekaj izdelkov, ki jih doslej niso imele v ponudbi. Zdenka Pečnik Kočevar pravi, da se podjetje poleg celjskega udeležuje le še podobnega sejma v Avstriji, kjer NAJVEČJA POSLOVNO-SEJEMSKA PRIREDITEV REGIJE 51. Bobinac v Hisense International MOS Dom - Gradnja in obnova doma MOS Teh - Oprema in materiali za obrt in indutfrijo MOS Tur - Kamping in karavaning, turizem in prehrana MOS Biz - Poslovne tforitve in poslovne priložnotfi v tujini MOS Plus - Izdelki široke potrošnje љ Г \ Država partnerica Republika Srbija www.ce-sejem.si Predsednika uprave Gorenja Franja Bobinca je upravni odbor Skupine Hisense imenoval za podpredsednika za marketing v družbi Hisense International. Bobinac ostaja predsednik uprave Skupine Gorenje, a bo obenem odgovoren tudi za marketinške dejavnosti podjetja Hisense International po vsem svetu. S svojim znanjem in izkušnjami bo skrbel za usklajevanje marketinških strategij in kampanj vseh blagovnih znamk v portfelju Sku- pine Hisense. Poslovodstvo tega kitajskega proizvajalca elektronskih naprav in gospodinjskih aparatov je tako začelo postopek vključevanja Gorenja v globalni kolektiv, ki po svetu šteje več kot 75.000 zaposlenih. TS MONTING SK Podjetje MONTING SK, d.o.o., je zelo uspešno kovinsko-predelovalno podjetje z več kot 20-letno tradicijo. Ukvarjamo se z izdelavo specialnih jeklenih konstrukcij, s strojegradnjo ter nudenjem storitev strojne obdelave. Zaradi povečanja obsega dela RAZPISUJEMO SLEDEČA PROSTA DELOVNA MESTA: • borwerkistCNC • strugar klasična stružnica • rezkalecCNC • varilec MIG/MAG • strugarCNC • strugar CNC-karusel Ш Za več informacij o razpisanih zaposlitvah obiščite našo spletno stran na naslovu www.monting-sk.si/zaposlitev ali nas pokličite na telefon: 03734 34 80 Vse, ki bi si želeli postati del našega kolektiva vabimo, da nam pošljete prijavo s svojim življenjepisom na naslov: MONTING SK, d.o.o./ Spodnja Rečica 80C, 3270 Laško ali na zaposlitev@moDtiRg-sk.si GOSPODARSTVO 5 znavnosti in novih poslov Šmarsko podjetje AS system bo tako kot lani tudi na letošnjem Mosu predstavilo vse svoje nove izdelke. je v Velikovcu februarja lani postavilo lastno proizvodno halo. Sicer pa so Ograje Ko-čevar, ki doma zaposlujejo 74 ljudi in bodo letos prihodke povečale na 5 milijonov evrov, vedno bolj prisotne v Italiji in Franciji ter tudi na Hrvaškem in v ostalih državah nekdanje Jugoslavije. Samo lastni izdelki Sodelovanje na Mosu je zelo pomembno tudi za podjetje Zagožen iz Žalca, ki se je v več kot štiridesetih letih delovanja uveljavilo kot vodil- ni proizvajalec in prodajalec opreme za vodovod in kanalizacijo. S svojo hčerinsko družbo Aplast se na sejmu predstavlja že od leta 2006. Podjetje Zagožen na slovenskem trgu zastopa tudi najpomembnejše evropske proizvajalce opreme za vodovod in kanalizacijo, vendar bo na Mosu tudi letos predstavljalo samo lastne izdelke. »Obiskovalci bodo na našem razstavnem prostoru lahko videli, kako deluje biološka čistilna naprava, na ogled bo tudi naša ponudba zbiralnikov za vodo, lovilcev olj, ja- škov, peskolovov ter še drugih materialov, ki so potrebni pri gradnji zunanjega vodovoda in kanalizacije,« napoveduje lastnik Miran Zagožen. Kot poudarja, je Mos za podjetje predvsem priložnost, da širši javnosti pokaže izdelke, ki so plod lastnega razvoja in proizvodnje. »Pomembna so tudi sejemska srečanja z našimi poslovnimi partnerji, saj z njimi na takšen način še dodatno utrjujemo sodelovanje. Hkrati spletamo vezi z morebitnimi novimi poslovnimi partnerji in seveda tudi s končnimi kupci, ki lahko na sejmu dobijo podrobne podatke o vseh naših izdelkih.« Miran Zagožen ima o Mosu samo pohvalne besede. Za podjetje, kot je njihovo, je namreč dobrodošlo, pravi, da iz leta v leto privabi več razstavljavcev in obiskovalcev, vedno širša mednarodna udeležba pa mu daje še dodatno vrednost. Podjetje Zagožen, ki je s svojimi izdelki prisotno v 27 državah, se v Sloveniji in tudi v tujini udeležuje še drugih sejmov. Doma so to sejmi Agra, Dom, Spomladansko--kmetijski sejem Komenda, letos na novo zasnovani sejem Aqua&Recycling in lokalni Jožefov sejem, v tujini pa se predstavlja na specializiranih sejmih v Münchnu, Düssel-dorfu in Amsterdamu. Za utrjevanje poslovnih vezi Podjetje Mik iz Vojnika prihaja na Mos že od svoje ustanovitve, to pomeni že več kot četrt stoletja. Najprej se je predstavljalo s programi za okvirjanje slik, od druge polovice 90. pa s programi oken in vrat. Tudi na letošnjem sejmu si bodo obiskovalci na njegovem razstav- nem prostoru lahko ogledali vse programe oken in vrat ter inovativni prezračevalni sistem Mikrovent, ki je pomemben del Mikovega razvoja in proizvodnje. »Obiskovalci se bodo s posebno tehniko lahko sprehodili skozi navidezno hišo in spoznali prednosti naših izdelkov, zanje pa smo pripravili tudi nekaj sejemskih ugodnosti,« napoveduje predstavnica podjetja Tjaša Golob. Mik se celjskega sejma ne udeležuje samo zaradi posameznih, zasebnih kupcev, ampak tudi zaradi gradbenih podjetij in večjih investitorjev. Tako kot za večino ostalih podjetij je tudi zanj Mos pomemben dogodek za pridobivanje novih strank in za utrjevanje poslovnih vezi. »Mos je vrhunska prireditev. Organizatorji z vsako leto boljšim informacijskim sistemom zelo pomagajo razstavljavcem pri sejemskih pripravah, s številnimi novostmi pa zagotavljajo, da je obiskanost sejma velika in raznolika. S tem namreč skrbijo, da tudi naše razstavne prostore obiščejo kupci, ki jih v času sejemske predstavitve želimo nagovoriti,« pravi Golobova. Poleg Mosa se Mik vsako leto predstavlja tudi na ljubljanskih sejmih Dom, Ambient in Dom Plus, v tujini pa najpogosteje hodi na sejma Fensterbau Frontale v Nüren-bergu in Bau v Münchnu ter na arhitekturni sejem Archi-tects@Work v Kanadi. JANJA INTIHAR Foto: arhiv podjetij CELJE INTERNATIONAL BUSINESS FORUM www.celje-international.com INOVATIVNI POSLOVNI MODELI IN TRAJNOSTNI RAZVOJ Celje, 13. in 14. september 2018 Celjski dom, od 18:30 do 21:30 ure (13.09.) Celjski sejem, od 9:00 do 12:30 ure (14.09.) dr. Federico Fioretto svetovno priznani govorec in podjetnik Cees Nieboer mednarodni poslovnež in specialist za kadre Andrew Hunt Vodopivec mednarodni podjetniški svetovalec Serenella Marzoli predstavnica Italian Trade Agency Andrej Oražen glavni direktor družbe Dewesoft Ladeja Godina Košir direktorica mednarodne platforme za krožno gospodarstvo Sanja Zepan soustanoviteljica družbe Homey Lenka Tušar strokovnjakinja za digitalni marketing Foto: Gregor Katic 6 IZ NAŠIH KRAJEV Prihod Kitajcev spreminja nepremičninski trg Po prihodu novih sodelavcev Gorenja več povpraševanja po najemnih stanovanjih V nepremičninskem svetovalnem podjetju Krupic Consulting so potrdili, da se je Gorenje zanimalo bodisi za nakup bodisi za najem stanovanj na Selu. Ker bodo stanovanja vseljiva šele konec leta, do dogovora zaenkrat ni prišlo. VELENJE - Odkar je Hisense International prevzel Gorenje, se je zaposlenim v Velenju pridružilo približno 50 sodelavcev iz te mednarodne korporacije. Nekaj jih je prišlo s Kitajske, vendar ne vsi. Prihod tujcev se že odraža na nepremičninskem trgu. Po občini so se razširile tudi govorice, da je Gorenje za nove sodelavce želelo kupiti blok. V Gorenju govorice zavračajo, a potrjujejo, da so novim sodelavcem iz tujine pomagali urediti najem posameznih stanovanj v Velenju in okolici. Fidel Krupić, lastnik nepremičninskega svetovalnega podjetja Krupic Consulting, je sicer dejal, da namigi o nakupu bloka niso iz trte zviti. Njegovo podjetje je namreč ekskluzivni prodajalec stanovanj na Selu, zato zanimanje Gorenja za te nepremičnine pozna. »Gre za trenutno edino novogradnjo v Velenju. Gorenje je res povpraševalo po teh stanovanjih, in sicer tako za nakup kot za najem. Dogovora nismo sklenili, saj bodo stanovanja vseljiva šele konec leta.« Kot je povedal, so štirje bloki v Kosovelovi ulici že zgrajeni, stroji zdaj brnijo na zemljišču v bližini. Stanovanja naj bi bila zgrajena že pred časom, a je prvotni investitor šel v stečaj. Projekt je prevzelo podjetje Andrejc, ki gradi tri nove stolpiče. Skupaj bo tam 117 stanovanj. »Zaenkrat so naprodaj stanovanja v prvem stolpiču, kjer bo 47 stanovanj. O prodaji dveh stolpičev s 35 stanovanji se podjetje Andrejc pogovarja z večjimi odjemalci, na primer z občino, s stanovanjskim skladom. Morda se bo za omenjena stanovanja zanimalo tudi Gorenje. Kot v času gradnje šestega bloka Krupić je pojasnil, da se prihod novih sodelavcev Gorenja na nepremičninskem trgu v Velenju odraža kot povečano zanimanje za najemna stanovanja, dvignile so se tudi cene tovrstnih nepremičnin. Razmere so po besedah sogovornika podobne kot v obdobju, ko so v Velenje prišli delavci in inženirji, ki so gradili šesti blok šoštanjske termoelektrarne. Tudi takrat se je povečalo povpraševanje po stanovanjih za najem. Vsi lastniki so proste nepremičnine takrat preuredili, da bi jih dali na razpolago. Ko so Francozi odšli, se je na trgu nepremičnin vzpostavilo normalno ravnotežje, zaznati je bilo mogoče presežek nepremičnin za najem. Kakšna stanovanja Gorenje za svoje zaposlene, ki prihajajo iz tujine, išče zdaj? »Čas želja je mimo. Podjetje je skoraj prisiljeno vzeti to, kar je na trgu. Najprej je želelo predvsem manjše enote, primerne za posameznike, ki bi bile čim bliže podjetju in dostopne peš. Menim, da zdaj niti pretirano ne izpostavlja posebnih želja, saj takšnih stanovanj, ki bi mu ustrezala, ni več,« je jasen Krupić. Po njegovem prepričanju je v kratkem času nemogoče povečati ponudbo stanovanj za najem. Tisti, ki bi jih želel ponuditi trgu, bi jih moral tudi zgraditi. Ali pa hišo na primer preurediti v več stanovanj. Oboje ne gre čez noč, je dodal nepremičninski strokovnjak. In opozoril, da se bo moralo Gorenje pri iskanju stanovanj za nove sodelavce osredotočiti še na ponudbo stanovanj izven velenjske občine. V šolstvu in zdravstvu dobre izkušnje V Gorenju so dejali, da večina novih sodelavcev, ki prihajajo po združitvi s podjetjem Hisense International, s seboj ne bo pripeljala družin. Osnovne šole, ki delujejo v Mestni občini Velenje, imajo med svojimi učenci tudi tri, ki prihajajo s Kitajske. Ravnatelj Osnovne šole Gorica Ivan Planinc je povedal, da gre za otroke staršev, ki v Velenju živijo že dlje časa. Starejša otroka govorita slovensko in se lepo vključujeta v izobraževanje. Podobno pričakujejo tudi glede prvošolca, ki bo še potreboval nekaj pomoči pri opismenjevanju. V šolah, ki sodijo pod okrilje Šolskega centra Velenje, po trenutnih podatkih ni vpisanih dijakov, ki bi prišli s Kitajske ali iz drugih držav v Slovenijo zato, ker so se starši zaposlili v Gorenju. Zdravstveni dom Velenje je že navezal stike s kadrovsko službo v Gorenju in jo opozoril, naj gostujočim državljanom Republike Kitajske pojasni naš način zdravljenja v primeru morebitnih obravnav. »Tisti, ki prihajajo v Velenje na službeno pot in se jim tu zgodi nepredviden dogodek, morajo imeti urejeno zdravstveno zavarovanje za tujino. To je pomembno glede vračila stroškov. Tisti, ki se bodo zaposlili v Gorenju, bodo imeli enake pravice kot zaposleni v Sloveniji,« je povedal direktor zdravstvenega doma mag. Janko Šteharnik. Glede na dosedanje izkušnje s Kitajci je sogovornik opazil, da se kitajske družine zelo hitro prilagajajo na novo okolje. Otroci poleg kitajščine obvladajo tudi slovenščino. S tistimi, ki so v mestni občini bivali doslej, v zdravstvenem domu niso imeli težav, izkušnja je bila pozitivna. Ker večina novih sodelavcev Gorenja govori angleško, težav pri zdravstveni obravnavi ne pričakuje. TINA STRMČNIK Foto: GrupA V korist invalidov DOBRNA - Občina se že od leta 2015 pripravlja za pridobitev listine Občina po meri invalidov, kar je zahtevna naloga. Konec septembra bo Dobrno obiskala skupina projektnega sveta Zveze delovnih invalidov Slovenije, ki bo preverila, kako občina opravlja svoje naloge. Po tem obisku bo projektni svet podal predlog upravnemu odboru zveze o verjetni podelitvi listine. Podelitev je vsako leto v začetku decembra, ko je mednarodni dan invalidov. »Z njimi imamo sestanke. Prav tako smo se skupaj sprehodili po Dobrni in videli, kje so ovire za invalide,« je povedal župan Martin Brecl o delu prizadevanj za pridobitev listine Občina po meri invalidov. Že pred tremi leti je bila okrogla miza na temo ovir za invalide, nato je bila opravljena anketa o njihovem položaju, pripravljen je bil akcijski načrt v njihovo korist s točno določenimi nalogami za obdobje od 2017 do 2021, opravljena je bila analiza o položaju invalidov v občini, predlani je bil ustanovljen Svet za invalide Občine Dobrna ... Odpravljanje invalidskih ovir lahko občino drago stane, zato je Dobrna veliko dela opravila sama. Občina po meri invalidov torej ni zgolj častna listina, zanjo se je treba posebej potruditi. »Cilj je, da se lahko invalidi v nekem prostoru sami vključujejo v vsakdanje življenje. Na Dobrni je to toliko bolj pomembno, ker imam v kraju center za usposabljanje, delo in varstvo ter Terme Dobrna, kamor prav tako prihajajo invalidi,« je poudaril župan. Center za usposabljanje, delo in varstvo je zavod za mlade občane s posebnimi potrebami, ki je pokrajinskega pomena. BJ Na našem območju je leta 2004 kot prvo prejelo listino Občina po meri invalidov Velenje, leta 2008 jo je prejela Rogaška Slatina, leta 2010 so sledile Zreče, leta 2011 Slovenske Konjice, leta 2015 so listino pridobili Laško, Vitanje in Vojnik, lani jo je prejel Žalec. Obnova Trnoveljske ceste CELJE - Začenjata se obnova dela Trnoveljske ceste in gradnja prvega dela meteorne kanalizacije. Izvajalec bo opravljal dela na pol kilometra dolgem odseku od križišča Trnoveljske ceste s Poštno potjo do nadvoza nad avtocesto v smeri Ljubečne. Med drugim bodo dograjene površine za pešce, poskrbljeno bo za javno razsvetljavo in odvo-dnjavanje vozišča. Vrednost naložbe znaša 491 tisoč evrov. Izvajalec je bil uveden v delo prejšnji teden, dela naj bi se začela predvidoma do sredine septembra. Med obnovo bo na območju celjske občine prvič uporabljen postopek hladne reciklaže, ki vključuje ponovno uporabo obstoječega asfalta. Med deli bo 45 dni večinoma delna zapora ceste, občasno bodo tudi četrturne popolne zapore. Približno pet dni bo popolna zapora ceste. Odgovora na vprašanje, kako bo v času popolne zapore urejen prevoz šolskega avtobusa, do zaključka redakcije nismo prejeli. BJ V parku medgeneracijska točka DOBRNA - V osrednjem parku je tik pred koncem projekt medgeneracijska točka. Občina je postavila različna orodja in naprave, ki so namenjeni vsem generacijam in tudi ranljivim skupinam. Naložba omogoča med drugim kakovostno preživljanje prostega časa. Orodja in naprave so za manjše in večje otroke ter otroke s posebnimi potrebami. Med napravami so tudi motorična igrala, postavljene so naprave za starejše občane in invalide ter za fitnes v naravi ter klopi za počitek. Na medgeneracijski točki se že družijo ljudje različnih generacij. Nosilec projekta je Občina Dobrna. Skupna vrednost projekta znaša 45 tisoč evrov. Od tega je približno trideset tisoč evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ostalo bodo prispevale občina in Terme Dobrna. BJ Bo grajska kašča le dobila lastnika? PODČETRTEK - Odkup grajske kašče je že nekaj časa v načrtih občine. Vendar je lastništvo za omenjeno stavbo neurejeno, zaradi česar je odkup otežen. »Prepričan sem, da bomo kmalu našli lastnika kašče, če ne drugače, s pravnimi sredstvi, ki so nam na voljo. Mogoče se bomo uspeli dogovoriti tudi kako drugače. Kašča je trenutno v skoraj podrtem stanju, zato je po moji oceni nesmiselno stavbo obnavljati. Mogoče le spodnji del ka-šče, ki je arhitekturno bogat,« je pojasnil župan Občine Podčetrtek Peter Misja. Tudi občani se zanimajo za prostore v grajski kašči. »Na območju kašče bi želeli postaviti nekaj, kar bo služilo namenu, in ne zgolj nekaj, kar dobro zgleda. Torej da bodo prostori uporabni. Idej je kar nekaj,« je še pojasnil Misja. S prenovo grajske kašče bi v občini odpravili eno od dveh projektov, ki se ne realizirata že dlje časa, ostaja še odkup gradu, za katerega imajo trenutno resnega kupca. AH Občinska uprava z novo vršilko dolžnosti direktorice ŠMARJE PRI JELŠAH - 1. septembra je na mesto vršilke dolžnosti direktorice občinske uprave župan Stanislav Šket imenoval mag. Anito Rajh. Do zdaj je bila Rajhova zaposlena na oddelku za okolje in prostor v šmarski občini, v preteklem letu in pol je zaradi odsotnosti vodje opravljala delo vodje oddelka. »Rajhova bo mesto vršilke dolžnosti opravljala šest mesecev, saj je tako določeno z zakonodajo. Novi župan se bo lahko nato odločil, koga bo imenoval,« je pojasnil župan Občine Šmarje pri Jelšah Stanislav Šket. Del občinske ekipe je postala tudi nova pravnica, Šmarčanka Anja Černezel. AH IZ NAŠIH KRAJEV 7 Nadaljevanje prenove gradu Dela »grascaka« Zidarja, ki je največ- Nekoč skrita ter danes delno že prebujena lepota gradu Lemberg krat v zidarskih oblačilih Lemberg VOJNIK - Letos se nadaljuje celovita prenova gradu Lemberg, ki je bil v zelo slabem stanju. Gre za grad ob glavni cesti med Vojnikom in Dobrno, ki ga je pred desetletjem kupil sedanji lastnik Franci Zidar. Od takrat je grad veliko gradbiSče, kjer dela lastnik veliko z lastnimi rokami. »Če povem na kratko, letos predvsem izvajamo pripravljalna dela za sanacijo kitajskega stolpa oziroma sobe, sodne dvorane ter velikega enkratnega renesančnega stolpa oziroma bastijona na jugovzhodu,« je o letošnjih delih na gradu povedal lastnik Zidar. »To pomeni, da pripravljamo vse potrebno za postavitev vseh odrov. Delno so ti že postavljeni. Prav tako smo opravili nekaj prenov obzidja,« je obrazložil lastnik, ki predpostavlja, da bosta prihodnje leto na vrsti sanacija in celovita prezentacija sprednjega, jugovzhodnega dela celotnega grajskega kompleksa. Potrebno je seveda tudi redno vzdrževanje grajskega območja, od košnje trave naprej. Poleg tega se Zidar pripravlja na leti 2109 in 2020, za kateri načrtuje v delno prenovljenih pritličnih prostorih severnega palacija dokumentarni razstavi. Ti bosta predstavili dve pomembni plemiški dru- žini, ki sta dali gradu Lemberg velik pečat. Prva razstava bo ob obletnici preureditve gradu v renesančnem slogu. »Lemberg je namreč postal z družino Welzer in njenimi obsežnimi prenovitvenimi deli pomembna renesančna rezidenca. To je tudi velika posebnost gradu Lemberg,« je povedal Franci Zidar. Leto 2020 bo v znamenju predstavitve družine Schrattenbach. Družina Welzer je imela grad Lemberg v lasti približno sto let in družina Schrattenbach več kot stoletje in pol. Slednja je imela v okolici Celja še šest gradov. Z gradu Lemberg je bil doma knezoškof Wolfgang Hannibal von Schrattenbach, ki je bil med drugim podkralj kraljevine Neapelj in škof v Olomoucu. Za dediščino slabi časi »V teh zelo slabih časih za slovensko kulturno dediščino skušamo v okviru še mogočega zaustavljati propadanje gradu in mu obenem dati nove vsebine,« meni Zidar, ki opozarja, da so posebej prizadeti slovenski gradovi. »Država je zadnja leta pozabila, da predstavlja njeno identiteto tudi kulturna dediščina,« opozarja in navaja primer gradu na Bledu. Ta prejme na leto od vstopnine šest milijonov evrov, od česar dobi država 1,3 milijona evrov davka. »Hkrati je namenila država iz svojega proračuna za obnovo kulturne dediščine v Sloveniji za lani in letos 1,4 milijona evrov,« pravi Zidar, ki meni, da je ta podatek dovolj zgovoren. »Če bo šlo tako naprej, bomo morali tisti, ki imamo odnos in želimo, da se ta naša identiteta ohrani - da postane naš ponos in nenazadnje pomembna ponudba slovenskega prostora - počasi svoje delo opustiti,« razmišlja lastnik gradu Lemberg. Ta bo po vsaj delni obnovi namenjen različni razstavni dejavnosti in drugim kulturnim programom. Na gradu Lemberg se tako že vrstijo različni koncerti. Zadnji, v okviru Vojniških glasbenih večerov, je bil v petek, ko je nastopila na etno večeru skupina Salz-musique. Jeseni bo še en glasbeni dogodek. »Vzporedno z obnovo skušamo poskrbeti, da se v prostore gradu vrača življenje,« je koncerte komentiral Zidar, ki je med dosedanjo obnovo gradu od leta 2005 postoril ogromno. Grad, ki je bil prvič omenjen pred osemsto leti, je kupil v razpadajočem stanju. Najbolj vidno Zidarjevo delo, ki je za oko tudi najlepše, je prenovljen renesančni hodnik gradu Lemberg. »Grad Lemberg je zelo velik kompleks. Dogaja se, da so nekateri že obnovljeni deli ogroženi, saj nujne, to je interventne sanacije celotnega gradu v normalnem tempu ne moremo nadaljevati,« se pritožuje lastnik, ki prenavlja grad z veliko truda, spoštovanja in ljubezni do starodavne dediščine. Grad Lemberg ima kar trinajst pomožnih stavb. Njegovo obzidje je v celoti dolgo sedemsto metrov in je vsaj meter debelo. BRANE JERANKO Foto: arhiv FZ Nad posledice lanskih poplav NAZARJE - Po lanski poplavi, ki je prizadela občino, je država poskrbela za nekatere ukrepe za izboljSanje poplavne varnosti. Poplava je občane lani presenetila že pred koncem aprila, kar je v teh krajih neobičajno. Arso je nato za letos pripravil nekatere ukrepe, ki so predvsem posledica odpravljanja poSkodb po lanski in drugih poplavah. Ukrepi bodo državo stali 128 tisoč evrov. Med letošnjimi deli sta obnova škarpe Mostnega grabna v Potoku in zaščita brežine pri nazarskih blokih na Zadrečki cesti, kjer je v preteklosti odneslo del zemljišča ob vodi. Očiščeni sta bili dve prodišči, eno v Žlabru in drugo pod jezom v Potoku. Slednje je bilo očiščeno prvič, odkar je bil tam zgrajen nov jez. Del brežine naj bi bil zaščiten še v Pustem Polju. Če bo država zagotovila še dodatnih več kot sto tisoč evrov, kot je predvideno, bodo izvedeni še nekateri ukrepi na območju Drete od Pustega Polja proti Šmartnemu ob Dreti. Kateri ukrepi naj bi bili izvedeni, še ni jasno, saj jim ponekod nasprotujejo naravovarstveniki. »Če bo dodaten denar zagotovljen, se bomo sestali s predstavniki Arsa. Nato se bomo z njimi uskladili, kateri ukrepi so za tisti znesek najbolj nujni ter jih je zanj sploh mogoče opraviti,« je povedal župan Na-zarij Matej Pečovnik. Občina potrebuje za svojo večjo protipoplavno varnost še marsikaj. »Imamo kar nekaj poškodb v naseljih in tudi na kmetijskih zemljiščih. Gre za zaščito brežin in redno čiščenje prodišč, kar je za nas med osnovnimi ukrepi,« je povedal župan. Za izboljšanje poplavne varnosti na levi strani Savinje je nujnih še kar nekaj ukrepov na območju od industrijske obrtne cone Prihova do tovarne BSH Hišni aparati. Med drugim je treba poskrbeti za povezovalne jarke in višje nasipe. »Z ministrico Ireno Majcen smo se pogovarjali, da bi bil del teh ukrepov sofinanciran iz vodnega sklada. Računamo, da bo Arso iz Celja pripravil to jesen vso dokumentacijo,« je dejal Pečovnik, ki pričakuje, da bo prihodnje leto podpisan dogovor o sofinanciranju teh ukrepov. BJ OBIŠČITE NAS NA MOS CELJE 11. -16.9.2018 na razstavnem prostoru ob hali L TOYOTA ALUJAY5 A BETTER UJAV novi tedniki radio celie 8 IZ NAŠIH KRAJEV Ko brezplačen šolski prevoz ni mogoč po gozdni cesti Težave pri organizaciji brezplačnega šolskega prevoza VITANJE - Do začetka šolskega leta občine uredijo tudi šolske prevoze, ki jih brezplačno nudijo učencem. Zadnje dneve je Občina Vitanje deležna hudih pritiskov glede urejanja prevozov, in sicer da ne upošteva zakonov in želja občanov. Ker je bilo verbalno nasilje tako hudo, je moral vitanjski župan poklicati policijo, ki je kršitelju izdala plačilni nalog zaradi kršenja javnega reda in miru. Občina Vitanje skladno s 56. členom Zakona o osnovni šoli in šolskim urnikom organizira prevoz šoloobveznih otrok v šolo in nazaj domov. Prevoz opravlja na javnem razpisu izbran ponudnik. Skupni stroški organiziranega prevoza znašajo letno več kot 120 tisoč evrov. A Občina Vitanje je tudi ena tistih občin, ki ima veliko samotnih kmetij, do katerih ne vodijo vedno urejene poti. Trije šoloobvezni otroci iste družine živijo v oddaljenosti 5,3 kilometra od šole, od tega poteka njihova šolska pot po 3,5 kilometra ozki hudourniški gozdni cesti. Drugi del poti je speljan po regionalni cesti, po kateri občina zagotavlja šolski prevoz. Do lani sta starša želela otroke sama voziti v šolo, zato jima je občina sofinancirala prevoz od doma do šole (v skladu s splošnim pravilom, ki velja za vse otroke - kilometrina v višini znižane vrednosti kilometrine skladno z veljavno zakonodajo za km prevožene poti v šolo in nazaj, kar v povprečju znaša 1,06 evra na dan in je mesečno znašalo približno 18 evrov). V letu 2017 sta starša na Občino Vitanje naslovila prošnjo za zagotavljanje rednega šolskega prevoza šoloobveznih otrok od doma do šole in nazaj. Vse je stvar dogovora Občina je za mnenje prosila ministrstvo za šolstvo, kjer so odgovorili, da je odločitev, ali bodo dovolili šolski prevoz na gozdni cesti, v rokah občine. »Tisti del poti, ki se nanaša na razdaljo od učenčevega doma do postajališča, je glede na četrti odstavek 56. člena zakona stvar dogovora med starši, šolo in lokalno skupnostjo, kar pomeni, da se v tem okviru lahko oblikujejo različne možne rešitve, recimo, da učenci pridejo do postajališča peš, do tja jih pripeljejo starši ali da je prevoz do tja organiziran na drug način,« so odgovorili na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Prav tako se je vitanjska občina obrnila na skupnost občin, da ji pomaga pri omenjeni zadevi ter poizve, kako se druge občine soočajo s podobnimi zadevami. »Izkoristili smo vse zakonite možnosti, da smo prošnji ugodili na način, ki predstavlja največjo verjetnost varnosti prevoza za otroke in je hkrati skladen z veljavno zakonodajo,« je razložil vitanji župan Mirko Polutnik. »Glede na to, da ne moremo zagotoviti varnega prevoza šolskega kombija po nekategorizirani gozdni poti, smo staršem ponudili možnost, da se otroci vključijo v že izvajan redni šolski prevoz po regionalni cesti, ali delno povračilo potnih stroškov enako kot vsem drugim prosilcem in kot je bilo to urejeno do zdaj.« Prekategorizacija ceste je ena od rešitev Obstaja tudi možnost, da bi cesto prekategorizirali, pri čemer mora cesta ustrezati petim kriterijem. »To ne gre z danes na jutri,« je razložil vitanjski župan. »Upam, da bo občinski svet v tej ali drugi sestavi razumel to zadevo. Podali bomo predlog prekategorizacije, a to pomeni tudi precej dodatnih stroškov. Ne želim izpostavljati stroškov, temveč rešitev za kmetije. Zagotovili bomo denarna sredstva za prevoze otrok, težava je prekategorizacija ceste. Za prevoz otrok po gozdnih cestah ne bova odgovarjala ne jaz ne občinska uprava,« je bil jasen Polutnik. V dogajanje je na prošnjo staršev posegla še tretja oseba, to je Tone Slatinek. V dopisu, ki ga je poslal v naše uredništvo, je zapisal, da je želel župana Mirka Polutnika in direktorico občinske uprave Barbaro Mikuš Marzidovšek opozoriti na kršenje otrokovih pravic. Ampak bila sta neod-zivna na njegovo elektronsko pošto in na telefonske klice. Oba sta njegovo trditev zanikala in dodala, da je bil verbalno nasilen do župana in uslužbencev, zato je župan poklical policijo. Tone Slati-nek temu ostro nasprotuje. Konjiški policisti so storilcu napisali plačilni nalog zaradi kršenja javnega reda in miru. Srečanje z družino za rešitev težave Župan se je konec preteklega tedna srečal z družino, ji razložil težavo: »Prišli smo do dogovora, da iščemo skupne rešitve. Na ministrstvo smo podali vprašanje, ali lahko družini izplačamo višjo kilometrino, da bi potem starši lahko sami zagotavljali prevoz. Prav tako bomo na občinski svet podali predlog o začetku postopka za prekategorizacijo gozdne ceste. Starše smo tudi seznanili z vsemi inštitucijami, na katere smo se obrnili in čakamo njihova priporočila,« je razložila direktorica občinske uprave Barbara Mikuš Marzidovšek. Župan in direktorica sta bila glede neprijetne situacije zelo v skrbeh, saj si želita rešiti v korist vseh. Župan je tudi dodal, da pravne službe intenzivno iščejo rešitev težave, ki bi bila v največjo korist otrok, a mimo zakonov ne bodo šli. BARBARA GRADIČ OSET Foto: Arhiv Občine Vitanje Civilna iniciativa za nov izračun odškodnine ŠOŠTANJ - Civilna iniciativa pripravlja predlog tristranske pogodbe, s katero želi zaradi vplivov, ki jih ima na okolje tamkajšnja termoelektrarna, lokalni skupnosti zagotoviti ustrezno denarno nadomestilo. Iniciativa želi, da bi pogodba veljala vse do konca obratovanja Termoelektrarne Šoštanj. Predvideva, da naj bi slednja obratovala še vrsto let, saj naj bi tam načrtovali gradnjo novih blokov. Civilna iniciativa (CI) Šoštanj pripravlja pogodbo, s katero bi se lastnik elektrarne Holding Slovenske elektrarne (HSE) ter Slovenski državni holding (SDH) zavezala, da bi občini plačevala odškodnino, vezano na določen odstotek proizvedene električne energije. »Občina bi tako prejemala določen odstotek od proizvodne cene električne energije. Zneski bi bili kar visoki, a primerljivi z dosedanjimi odškodninami. Smiselno se nam zdi, da bi občina prejemala od 5 do 8 odstotkov proizvodne cene,« je povedal predsednik iniciative Valter Kolar. Sogovornik je prepričan, da naj bi lokalna skupnost denar prejemala vsaj še naslednjih 60 let. Po njegovih besedah v Tešu namreč načrtujejo že blok številka 7, ki bi ga bilo prav tako smiselno vključiti v pogodbo. »Načrtujejo tri plinske bloke, ki naj bi zagotavljali 300 megavatov električne energije,« je pojasnil Kolar. Civilna iniciativa upa, da bi lahko predlog pogodbe predstavila občinskemu svetu. Od svetnikov pričakuje, da se bodo s podpisom zavzeli za uresničitev tega dokumenta, ki bi ga kasneje predstavili HSE in SDH. Še preden bi civilna iniciativa skušala od države zagotoviti odškodnino, se mora o njej uskladiti lokalna skupnost, je prepričan Kolar. Za informacije o odškodninah smo prosili še občino in HSE. Njun odziv še pričakujemo. Spomnimo, da so v HSE konec junija dejali, da podatki o meritvah onesnaženosti kažejo, da je pridobivanje električne energije v Tešu skladno z okoljevar-stvenim dovoljenjem. Zato se jim dosedanja ureditev razmerij z odškodninami ne zdi ustrezna. Ko so s šoštanjsko občino nedavno sklenili poravnavo, so se vse vpletene strani sicer dogovorile, da si bodo v duhu dobrega sodelovanja prizadevale za ustrezno sistemsko rešitev. TS AC FRI-MOBIL OBIŠČITE NAS NA MOS CELJE 116 9 20lb ■ ■ đz stavne m prostoru ob hali L AVTOCEN7ER AC F Rt-Mobil Dečko« 43 Cehe. 03425 60 80 WWW.FRI-MOBIL.SI Pbvpr«£na porabo gofwa za rnodete |c 5,3 do 7,9 I/I00km n emisij« CO: 122 do 184 дЛгп, Ogljikov dwtcvd (CO.) je najpomembnejši loplogredm plin., k' povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega /raka ч prometa pomembno prepevajo k potlabianju kakovosti zunanjega /raka Prispevajo /lasi» k ie/merno pOviSanirn koncenhac jam pnzemrwga ozona, dekev PM10 in PM2.5 ter dutiovik oks»dov SJika je simbolična (D experience amazing IZ NAŠIH KRAJEV 9 Po novi zunanjosti še nova vsebina Septembra gostinsko ponudbo v obnovljenem lovskem domu na Golavi prevzela nova najemnica gozdov na območju lovišč preboldske lovske družine. PREBOLD - Lovski dom na Golavi je od septembra ponovno odprt. Po novem iz njega diši po babičini kuhinji. Nova najemnica Darja Ažnik iz Šempetra v Savinjski dolini bo ob koncih tedna na Golavi kuhala različne enolončnice in pekla krofe, buhteljne, carski praženec in ostale domače dobrote. Lovska družina Prebold je lovski dom zgradila leta 1958. Ker je bil zaradi števila članov kmalu premajhen, je leta 1967 dogradila prizidek in ga leta 1986 še povečala na današnjo velikost. Po tridesetih letih je dom počasi postal dotrajan. »Na kritini se je razrasel mah, stiki med starim domom in novim niso več zagotavljali odtekanja vode ob večjih nalivih, prav tako so bile dotrajane obrobe na dimniku. Mah je povzročal zamakanje, s čimer se je začela delati škoda tudi na konstrukciji ostrešja,« je razloge za obnovo navedel starešina lovske družine Anton Savor-gnani. Od strehe do fasade Člani preboldske lovske družine so lani celovito obnovili streho in ostrešje, strelovod, zamenjali dotrajani del konstrukcije, prepleskali celotno fasado, tako leseni kot zidani del, polkna ter zunanje mize in klopi, odstranili vse dotrajane trofeje in jih nadomestili z novimi. Pri obnovi so jim pomagale soproge, ki so temeljito očistile notranjost doma, ki je od lani priključen tudi na javni vodovod. Večino denarja za obnovo je društvo zagotovilo samo. Finančno mu je bila v veliko pomoč tudi Občina Prebold, les pa so mu podarili lastniki Nova najemnica je Darja Ažnik iz Šempetra v Savinjski dolini, ki je takoj po prihodu poskrbela za nekaj dobrodošlih sprememb. Foto: osebni arhiv Člani preboldske lovske družine so lovski dom na Golavi lani celovito obnovili. Foto: LD Prebold Dobrote babičine kuhinje Ker je letos potekla petletna najemna pogodba dosedanjemu najemniku, je lovska družina poiskala novega upravljavca. Za najemnico je izbrala Darjo Ažnik iz Šempetra v Savinjski dolini, ki je takoj po prihodu poskrbela za nekaj dobrodošlih sprememb. V skladu s standardi je v celoti obnovila kuhinjo, v kateri ob koncih tedna pripravlja domače dobrote po receptih naših babic. »Po izobrazbi nisem gostinka, a zelo rada kuham in pečem, zato sem se odločila, da bo gostinska ponudba temeljila na domači kuhinji.« Savorgnani ima glede nove najemnice dober občutek. »Že prvi mesec je nova najemnica pokazala bistveno več resnosti kot dosedanji najemnik, s katerim smo se po izteku pogodbe sporazumno razšli.« ŠPELA OŽIR Postala bo ponos trga Schwentnerjeva hiša z novo podobo do konca oktobra VRANSKO - Po več letih prizadevanj lokalne skupnosti bo Schwentnerjeva hiša v središču trga, v kateri je živel mecen in založnik literatov slovenske moderne Lavoslav Schwentner, le dobila novo podobo. Izvajalka del Lesnina MG oprema iz Ljubljane jo je v sodelovanju s podizva-jalci začela obnavljati konec avgusta. V novi podobi naj bi v skladu s pogodbo zasijala konec oktobra. Občina Vransko je trško hišo iz 19. stoletja, ki se uvršča med najpomembnejše državne kulturne spomenike, od ministrstva za kulturo odkupila leta 2000, medtem ko je njena skoraj še povsem ohranjena notranja oprema, ki priča o življenju v tistem obdobju, prešla pod upravljanje Pokrajinskega muzeja Celje. »Država nam je takrat obljubila, da bo prispevala denar za obnovo te hiše, a iz tega ni bilo nič. Občina je bila neuspešna na štirih razpisih ministrstva za kulturo. Ob vsaki prijavi nam je do pridobitve denarja za obnovo zmanjkalo le nekaj točk,« pravi župan Franc Sušnik. Korak za korakom Kljub vsemu je občina pred približno desetletjem v nekdanjem skladišču hiše v sklopu projekta vstopno-informacijskih točk Ekomu-zeja hmeljarstva in pivovar-stva Slovenije uredila sedež Turistično informacijskega centra Vransko in manjši prireditveni prostor, kjer so kulturne prireditve, delavnice in civilni obredi porok. Nekdanja shramba, ki se nahaja med kuhinjo in jedilnico, je od leta 2012 preurejena v spominsko sobo Lavoslava Schwentnerja. Vranšani kljub štirim neuspelim poskusom na razpisih ministrstva za kulturo niso odnehali. Lani so obnovo hiše zato prijavili še na razpis Lokalne akcijske skupine Spodnje Savinjske doline, kjer so le bili uspešni. Za obnovo zgradbe, v kateri morajo v skladu z razpisnimi pogoji urediti tudi center za povezovanje lokalnih ponudnikov, so pridobili 46 tisoč evrov. Dobro ohranjena oprema Občina je marca letos objavila javni razpis, na katerega se je kot edini ponudnik gradbenih del prijavilo podjetje Lesnina MG oprema iz Ljubljane, s katerim je občina podpisala pogodbo o izvedbi obnovitvenih del v vrednosti 187 tisoč evrov. Izvajalec bo v sodelovanju s podizva-jalci v skladu s smernicami zavoda za varstvo kulturne dediščine do konca oktobra obnovil streho, del ostrešja, fasado in stavbno pohištvo. »Skoraj v celoti je ohranjena stanovanjska oprema hiše, ki ponazarja kulturo bivanja ob prelomu prejšnjega stoletja. Ta bo v hiši še naprej na ogled za javnost,« še dodaja župan, ki ga veseli, da zgradba zaradi obnovljene zunanjosti ne bo več kazila podobe trga. Občina se sicer vključuje tudi v obnovo drugih zgradb kulturne dediščine. Tamkajšnji župniji že nekaj let pomaga pri obnovi župnijske cerkve, prizadeva si, da bi se povezala tudi z lastnikom gradu Heggenberg v Stopni-ku, da bi skupaj ob pomoči države zaščitila še ohranjeni stolp. Po besedah župana zaenkrat njegova obnova zaradi nezaupljivega lastnika ostaja še v zraku. ŠPELA OŽIR Foto: TT V Schwentnerjevi hiši v središču Vranskega je živel ljubljanski knjigarnar in založnik Lavoslav Schwentner, ki se je rodil leta 1865 na Vranskem. Velja za velikega mecena in založnika pesnikov in pisateljev slovenske moderne, ki bi se brez njega le stežka tako hitro in uspešno uveljavili. Z njimi je prijateljeval in se na Vranskem večkrat srečeval na počitnicah. Bo občina po več letih dobila drugega župana? ROGATEC - Prvo kandidaturo za župana Občine Rogatec je napovedal kandidat stranke Socialni demokrati Fredi Ferčec. 46-letni Ferčec, ki je sicer zaposlen v turizmu, opravlja tudi mesto predsednika sveta staršev v Osnovni šoli Rogatec. O odločitvi za župansko kandidaturo je Ferčec razmišljal že nekaj časa. »Že dvajset let sem občinski svetnik. Že pred preteklimi županskimi volitvami sem razmišljal o kandidaturi, vendar sem menil, da mi manjka še kakšna izkušnja. Zdaj menim, da sem dovolj zrel in imam dovolj izkušenj na področju lokalne politike. K moji kandidaturi je prispevala tudi dilema trenutnega župana, ki naj se ne bi več potegoval za županski stol,« je pojasnil Ferčec, ki upa, da se bo za župansko mesto borilo več kandidatov, da bodo občani imeli izbiro in da bodo lahko izbrali primernega kandidata. AH Cestna naložba desetletja ŠTORE - Občina Štore je prejšnji teden dokončala asfaltiranje ceste Svetina-Kanjuce, ki je na njenem najbolj odmaknjenem območju. Gre za cesto, ki obenem služi kot povezava z laško občino. Cesta je celovito prenovljena tudi na laški strani, to je proti Šentrupertu. Štorovčani so prenovili več kot tri kilometre ceste, kar jih bo stalo več kot štiristo tisoč evrov. Občina si pomaga z denarjem, ki ji pripada po 23. členu Zakona o financiranju občin. V tem tednu bo izvajalec opravil še zaključna dela, med drugim bo uredil bankine. Gre za največjo štorsko cestno naložbo v zadnjem desetletju. Prenova je bila nujna, saj krpanje asfalta ni več zadostovalo. Približno kilometer ceste je bil še v makadamski izvedbi. Na območju občine Laško sta bila asfaltirana dva kilometra ceste. BJ Zaraščeno nabrežje povečuje poplavno ogroženost PODČETRTEK - Že nekaj časa se v občinah, ki ležijo ob reki Sotli, soočajo s povečanim poplavnim tveganjem zaradi zarašče-nosti rečnega nabrežja. Obstaja več razlogov, da se nabrežje ne očisti, meni podčetrtški župan Peter Misja. »Glavni razlog je skoraj vedno denar, ki ga primanjkuje za tovrstne projekte. Za Slovenijo je velika težava, ki onemogoča čiščenje, žičnata ograja, postavljena na obmejnem nabrežju reke Sotle, ki je botrovala temu, da je okolica še bolj zaraščena. Težave nastajajo tudi pri postopku organizacije v obeh državah, saj imamo različne poglede,« meni Misja. Rešitve za omenjen problem naj bi se pokazale z vstopom Hrvaške v šengensko območje. Ukinitev šengenske meje med Slovenijo in Hrvaško bi, kot pravi Misja, omogočila tudi hitrejšo ponovno vzpostavitev železniške povezave med Zagrebom in Imenim. AH 10 KULTURA »Poezija te napolni z novimi življenjskimi energijami, ti da širino in pokaže drugo perspektivo življenja.« Tone Škrjanec »Kako bo v prihodnje z mojo poezijo? To vedo le moje muze.« Bina Štampe Žmavc »Dober dan, življenje, rad te imam« Srca so se spremenila je bil naslov s poezijo obarvanega večera na Starem gradu Celje. Z recitacijo večne poezije Toneta Pavčka, Veronikinega lavreata in prejemnika zlatnika poezije, ki bi čez približno mesec praznoval devetdeset let, je božal glas igralke in pesnice Saše Pavček. Prav tako se je z recitiranjem pesmi Marka Pavčka poklonila spominu na Marka Pavčka, ki bi letos marca naštel šestdeset let. A večer je bil namenjen letošnjim nagrajencem. Poezija ni ogrožena Veronikin lavreat je na slovesnosti na celjskem Starem gradu postal pesnik Tone Škrjanec s pesniško zbirko Dihaj. Kot je zapisala komisija, je pesnik v svoji zadnji pesniški zbirki Dihaj izmojstril poetiko ležernega obstranca, ki piše o na videz nepomembnih vsakdanjih rečeh, ki se ne vklapljajo v tradicionalno hrepenenjsko paradigmo slovenske poezije. K temu je dodala, da če Škrjančeve pesmi beremo med vrsticami, lahko v njih zaznamo globok eksistencialni angažma in ranljivost ob zavedanju, da so v današnji družbi topli in pristni človeški odnosi vse bolj ogroženi. Ogrožena po Škrjančevem mnenju ni poezija. »Poezija ima svoj prostor in ga bo vedno imela. Vedno tožimo, da nihče ne kupuje knjig in da nihče ne bere poezije, a prepričan sem, da nas bo poezija vse preživela.« O tem, da je dobra le tista poezija, ki jo lahko nekdo razume, ima letošnji nagrajenec prav tako posebno mnenje. »Poezija ni filozofska razprava, to ni nekaj, kar bi morali razumeti. Boljši izraz je, da si je treba zanjo vzeti čas in jo je treba doživeti. Poezijo je treba počasi >prebavljati<.« »Motivni pesnični svet je večplasten, od hoje k sebi in vase do samote in ljubezni, do minevanja in neponovljivosti življenja, do pesnice kot tihe popotnice in njene refleksije o tem, kako je v pesničinem srcu takrat, ko se pesem izmika,« sta zapisala Jože Volfand in Peter Kolšek v obrazložitvi zlatnika poezije. Podelitev 22. Veronikine nagrade Stari grad Celje je bil v torek zvečer odet v poezijo. Mestna občina Celje je v organizaciji podjetja Fit media podelila 22. Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko in zlatnik poezije. Slednjega je za življenjski opus dobila pesnica Bina Štampe Žmavc, Veronikin lavreat je postal Tone Škrjanec. Tone Škrjanec: »Nagrada je priznanje za delo. Sklepam oziroma sem prepričan, da so si vsi dobitniki Veronikino nagrado res zaslužili. To so bili veliki avtorji in zato se v njihovi družbi odlično počutim.« Princesa pesniškega jezika Za življenjski opus je zlatnik poezije prejela pesnica Bina Štampe Žmavc. Prokurist podjetja Fit media Jože Volfand jo je označil za princeso slovenske poezije. »Ena njenih knjig je Princesa srca, pri čemer je Bina Štampe Žmavc s svojo pesniško lirično močjo in z iskrivostjo, z značilnimi posre- čenimi neologizmi, ki bogatijo slovenski jezik, nedvomno princesa pesniškega jezika.« Nagrado je prejela za opus poezije za otroke in odrasle ter za izjemno barvitost, svežino, igrivost in milino pesniškega jezika. »Poezija mora biti brezhibna, ne glede na to, ali pišeš za odrasle ali za otroke. Mislim, da je le tako vredna objave v knjigi. Vse- Zakaj je srce? Srce je, da vse, kar živi, ima svoje središče, iz srca roža cveti in ljubezen ima v njem sidrišče. Srce je zato, da v njem je doma duša, in se čisto na rahlo smehlja, ko bitje srca posluša... Bina Štampe Žmavc, Vprašanja srca kakor med njima ni razlike. Otroško pesem, ki je odlična in izvenčasna, lahko berejo in lahko do njenih globin pridejo tudi odrasli, ki morda v njej odkrijejo celo nekaj, kar pri odrasli poeziji niso.« Ali mi bodo muze še naklonjene? Ob prejemu nagrade je bila prejemnica zlatnika presenečena in rahlo melanholična. »Imam zelo mešane občutke. Sem brez posebne evforije, bolj me navdaja občutek nemoči, ki ga ima vsak pesnik. Takšna nagrada me postavi v osnovni položaj, da se sprašujem, ali bom še kaj naredila ali je to že konec. Sem presenečena, ne bom rekla, da sem vesela, ker sem kar malo prestrašena. Prisoten je tudi strah, ali je moj čas potekel, da sem kar malo otožna. Malo sem žalostna, da na današnjem večeru niso brali moje poezije in da ni bilo več poudarka na moji odrasli poeziji, ker je to zlatnik za odraslo poezijo.« Mala Veronika tokrat s poudarki filozofije Na Starem gradu so podelili tudi malo Veroniko za najboljšo pesem med srednješolci. Malo Veroniko 2018 je po izboru žirije in po spletnem glasovanje prejel dijak Gimnazije Celje - Center Tilen Letner s pesmijo, ki govori o filozofih Platonu in Sokratu ter njuni prekrokani noči. »Sem človek, ki je zelo zazrt v preteklost. Zato bom študiral zgodovino in filozofijo. Ta tematika mi je blizu. Črpal sem iz antičnega življenja in takratne filozofije ter ju primerjal s sodobno družbo.« Krasen poznopoletni večer je poleg poezije dopolnjevala tudi Manca Izmajlova s svojo glasbo. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA KULTURA 11 Nasmeh reši še tako težko situacijo Večer z Arnejem Hodaličem »Ko sem bil med ljudstvi v Afriki ali Aziji in nisem imel prevajalca, sem uporabil nasmeh in svojo srčnost. Vse sem rešil in se dogovoril. Ko so me zajeli Farci - gverilci v Kolumbiji - sta me rešila nasmeh in seveda Tito,« je z dobršno mero igrivosti in prešernosti popestril večer slaven fotograf Arne Hodalič, ki je v okviru Šentjurskega poletja in na povabilo Kulturnega društva Gorica pri Slivnici gostoval v pretesni avli tamkajšnjega kulturnega doma. »Ko sta ob osmih prišla prva dva obiskovalca, sva s Katjo pomislila: >No, še vsaj dva bosta.< A ko zdaj pogledam nabito polno avlo, mi je hudo za vse tiste, ki stojite zadaj,« je dejal Hodalič. Šentjursko poletje je res ponudilo veliko odličnih prireditev, a zdi se, kot da je slednja prinesla tudi največ obiskovalcev. Zagotovo zaradi odličnega gosta, ki je v Gorico pripeljal vse tiste, ki njegovo delo dobro poznajo, in tudi vse tiste, ki so želeli spoznati fotografa, ki je obkrožil svet. Čuden že kot otrok Arne Hodalič je bil naporen že kot otrok, vedno je bil med tistimi, ki so nasprotovali sistemu, zato pri učiteljih ni bil ravno priljubljen. »Spomnim se, da je profesorica slovenščine prišla v razred z redovalnico, ki jo je držala pred očmi tako dolgo, da sem se iz prve klopi premakni v zadnjo, ker me ni mogla videti. Verjetno se ji je hudo storilo, ko sem dobil nagrado za najboljši novinarski prispevek.« Arne Hodalič se je sprehodil po svojem zanimivem življenju in ob tem predstavil fotografije s potovanja po svetu. Čudežna Indija »Prvo potovanje, ki me je res naredilo fotografa, je bilo v Indijo. Tja hodim vsako leto, to je dežela, ki me je prevzela. Poleg tega je to dežela, ki bi jo svetoval vsem, ki se želijo naučiti fotografirati. Zaradi motivov in svetlobe, ki je res posebna.« Ko je njegove fotografije iz Indije kupila švicarska revija, se je pot fotografa šele začela. Lahko je potoval po svetu in delal reportaže. »Ljudje mi pravijo, da imam srečo. Moja mama je rekla, da zato, ker sem rojen na nedeljo. Jaz pa pravim, da res veliko delam in ob toliko dela se naredi nekaj lepega.« Večerja s Sadamom Huseinom V svojem življenju je srečal izjemne bolj ali manj znane osebe. Tako je sodeloval na praznovanju rojstnega dne Sadama Huseina, intervjuval vdovo Leeja Harveyja Oswalda, naredil reportažo iz kolumbijskih Andov s šamani in z nevarnega, težko dostopnega območja, ki ga varujejo revolucionarne oborožene sile Kolumbije - Farc ... Zdaj s Katjo Bidovec fotografira narode, ki so po mnenju antropologov na robu izumrtja. Ko starši verjamejo v otroka »Res upam, da tudi vi počnete tisto, kar vas veseli. Jaz lahko delam ves dan in se zvečer vprašam, ali sem kaj naredil. Delo je moj konjiček in moje veselje. Da sem prišel do sem, kjer sem, se moram zahvaliti očetu, ki je ves čas verjel vame. Četudi sem kdaj počel neumnosti, je čutil mojo energijo. Začel sem kot jadralec in s prijateljem sva imela čartersko podjetje z jadrnico, ki sva jo sama zgradila. Ko sem pustil jadranje, sem se odločil za fotografiranje, a oče je rekel, da če me to veseli, naj temu sledim. To polagam na srce staršem - verjemite v otroške sanje in jih podpirajte. A naj se sanje ne menjujejo vsak dan.« BARBARA GRADIČ OSET PRIPOROČAMO V Gornjem Gradu grafika, v Kranju strip To soboto na Starem gradu misterij Veliki oder sveta Mladi iz župnije sv. Jožefa bodo v soboto (8. septembra) ob 20.30 na Starem gradu v Celju pripravili uprizoritev misterija španskega misleca Pedra Calderona de la Barce Veliki oder sveta. Sodelovali bodo domači pevski zbori in godba na pihala iz Nove Cerkve. V primeru dežja bo uprizoritev v nedeljo, 9. septembra. Po lanski uspešni postavitvi so se mladi v režiji Jožeta Planinška odločili, da bodo ponovno uprizorili Veliki oder sveta Calderona de la Barce, tokrat z novimi dognanji. Gre za petsto let mlajše delo od Slehernika in temu primerno gre za nekoliko težje in duhovno bolj poglobljeno besedilo. »Sporočilo je kot delo brezčasno. V sodobnem svetu mogoče sporočilo še posebej čutimo, ko človek oholo z zanašanjem nase vzame odgovornost za svet kar v svoje roke in z njim manipulira ter ga slej ko prej zruši. Lahko opazimo, kako se svet zatrese ob enem nepremišljenem tvitu,« je razložil Jože Planinšek, ki je zelo ponosen na to, kako so se mladi v besedilo vživeli in kako dobro dojemajo stvari. »Neverjetno dobro uvidijo, kaj je ozadje tega besedila.« BGO V gornjegrajski Galeriji Štekl je od petka na ogled razstava likovnih del slikarke Katje Kovše z naslovom Vonj borovcev. Mlada slikarka iz Celja razstavlja v Galeriji Štekl svoje grafike, ki so sad njenega navdušenja nad grafično umetnostjo. Dela Kovšetove so od sobote na ogled tudi v Kranju, kjer predstavlja na samostojni razstavi svoje stripovsko ustvarjanje. Navdušenje Katje Kovše nad grafiko je očitno. »Te tehnike so mi zelo blizu, všeč so mi. Pri grafiki me posebej očara element presenečenja. Dokler postopka ne opraviš do konca, ne veš, kaj boš točno dobil, in te na koncu res preseneti,« je Kovše-tova povedala o svojem grafičnem ustvarjanju. »Lahko pride tudi do napak, ki jih obrneš sebi v prid ter ustvariš še boljše delo,« je dodala. Na razstavi je želela grafiko približati ljudem. »Velikokrat doživim, da je ne poznajo dovolj. Mlajšemu občinstvu grafiko večkrat predstavim po principu štampiljke, saj gre za odtise in posredno risbo,« je še povedala likovna ustvarjalka. Katja Kovše je študentka podiplomskega študija likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer je lani diplomirala z odliko. Poleg grafike jo navdušuje stripovska umetnost. Med drugim riše humorne pasice za celjsko Striparno Oblaček, sodelovala je že tudi s Stripburgerjem in osvojila na stripovskem natečaju Novi časi v Pritličju tretje mesto. Njene stripe je objavila tudi hrvaška mednarodna stripovska mreža Komikaze, trenutno se pripravlja na stripovsko razstavo v Beogradu. »V zadnjem času so v ospredju mojega ustvarjanja tudi stripi. Najdem se na različnih področjih ustvarjanja, zato je težko izbrati eno samo tehniko,« je obrazložila. V Kranju trenutno razstavlja v Ulični galeriji Layerjeve hiše, kjer so redne razstave stripo- vskih umetnikov. Na Gorenjskem predstavlja svoj striptih Bits and Bobs. V stripih se največkrat poslužuje različnih vsakodnevnih položajev, ki jim ljudje ne namenjamo veliko pozornosti. »Predvsem rada vpletam humor. Razvila sem avtoportre-tni lik, ki se pojavlja na različne načine. Enkrat je stiliziran in nastopa v nepomembnih, nesmiselnih položajih, drugič upodabljam osebe iz svojega življenja v različnih komič- nih situacijah. Predvsem ciljam na to, da se ljudje s tem poistovetijo in nasmejijo,« je Kovšetova povedala o svojem stripovskem ustvarjanju. Najde se tudi v slovenskih ljudskih pravljicah, ki jih »ustriplja«, kot pravi. Razstava grafik Kovšetove v Gornjem Gradu bo na ogled do 25. septembra in razstava stripa v Kranju do 5. oktobra. BRANE JERANKO Foto: arhiv KK 12 NAŠA TEMA Sistemsko zanemarjanje bolnih starejših sramota za državo V zadnjem času smo se pogovarjali s kar nekaj bralci, ki doživljajo izjemno stisko po končanem zdravljenju starejših svojcev, za katere po odpustu iz bolnišnice ne zmorejo več skrbeti sami. Pri iskanju nujne inštitucionalne namestitve so ponavadi vrata povsod zaprta, saj so domovi za starejše polni, medtem ko mora biti rešitev takojšnja. Dogaja se, da morajo svojci temu popolnoma prilagoditi svoje življenje. Starše doma hranijo po sondi, jim dajejo injekcije, čistijo katetre, skrbijo zanje, čeprav je samo vprašanje trenutka, kdaj bodo z njimi spet morali na urgenco zaradi ponovnega poslabšanja stanja. Kljub temu da ogromno dela opravijo tudi patronažne se- stre in negovalke, je 24-urna skrb za bolne svojce velika obremenitev. Še posebej če za starejšega onemoglega skrbi ostareli partner. In država? Čaka. Še vedno ni uspela rešiti težave popolne oskrbe starejših, ki si glede na zdravstveno zavarovanje, ki so ga plačevali vse življenje, zaslužijo, da svoje zadnje obdobje preživijo vsaj dostojanstveno. Kakšna država je to? SIMONA ŠOLINIČ Ko zanje nikjer ni prostora Znajdi se, če se lahko - . »Rešitev bi lahko bila, da bi se brezposelne usposobilo za nego na domu. Tako bi dobili več ljudi, ki bi pomagali. Vsi nimajo te sreče, da imajo svojce,« pravi Dragica Mirnik, predsednica celjskega medobčinskega društva delovnih invalidov. »Skoraj leto smo iskali domsko namestitev za očeta, čeprav je bil že več let na seznamu za sprejem v enega od domov na Celjskem. Kljub temu zanj prostega mesta ob nenadnem poslabšanju zdravja tam ni bilo. Oče je bil nepokre-ten, ni mogel ničesar sam, še jesti ne ...« s solzami v očeh razlaga bralka, ki želi ostati anonimna. »Iz bolnišnice so ga pripeljali domov. Skrbela sem zanj, saj mama vsega ni zmogla. Vsak teden smo bili zaradi poslabšanja stanja na urgenci ...« razlaga bralka. Po letu klicev, iskanja prostega mesta so očeta vendarle sprejeli v enega od domov. »Sistemsko to področje ni urejeno. Razumem zaposlene v bolnišnici, da starejših po končanem zdravljenju ne morejo več imeti na oddelkih. Toda kljub temu sem imela občutek, da smo svojci prepuščeni sami sebi. Znajdi se, če se lahko. Ne predstavljam si tistih, ki nimajo svojcev. Enostavno ostanejo brez prave pomoči,« je ogorčena bralka. Nikjer proste postelje Da gre za področje, ki bi ga država morala nujno urediti, pravi Dragica Mirnik, predsednica celjskega medobčinskega društva delovnih invalidov. Pred dnevi je pomagala moškemu, ki se je znašel v hudi stiski zaradi obolele mame, s katero živi v zelo slabem finančnem stanju na odročni kmetiji. Ker je bilo zdravljenje v bolnišnici končano, je bilo treba poiskati nujno domsko namestitev. Mama je nepokretna in dementna. »Čas, ko so nego mami še lahko nudili v bolnišnici, se je iztekel, zato so dejali, da jo bodo pripeljali domov. V vsej Sloveniji nisva našla niti enega prostega mesta v domu za starejše. Sinu so svetovali nego na domu, a ta bi bila predraga, poleg tega je njegova mama potrebovala 24-urno nego, ne le nekaj obiskov negovalk ali patronažnih sester,« pravi Mirnikova. Huda stiska »Moram reči, da sem v večini domov za starejše naletela na prijazne socialne delavce, ki se trudijo pomagati, a če prostega mesta ni, je tudi njim težko,« dodaja. Prosto mesto so čez nekaj dni našli po številnih moledovanjih in klicih. »Na drugi strani sem videla, da so ljudje enostavno premalo osveščeni o vseh postopkih, ko se znajdejo v takšni situaciji. Človek je v določenem trenutku v šoku, zato morda niti ne razume vsega, kar mu socialni delavci povedo,« dodaja Mirnikova. SŠol »Čas, ko so nego mami še lahko nudili v bolnišnici, se je iztekel, zato so dejali, da jo bodo pripeljali domov. V vsej Sloveniji nisva našla niti enega prostega mesta v domu za starejše. Sinu so svetovali nego na domu, a ta bi bila predraga, poleg tega je njegova mama potrebovala 24-urno nego, ne le nekaj obiskov negovalk ali patronažnih sester,« Domovi imajo možnost, da prednostno sprejmejo uporabnika, ki nujno potrebuje namestitev. Ko je na razpolago ustrezno mesto, komisija za sprejem, premestitev in odpust predlaga sprejem uporabnika s seznama čakajočih in pri tem upošteva vrstni red po prispetju prošenj oziroma dolžino čakalne dobe, zdravstveno stanje uporabnika, bližino stalnega bivališča in socialne razloge, ki vplivajo na čimprejšnji sprejem. So mar starejši drugorazredni? »Starejši so za državo, ki naj bi bila vsaj na papirju socialna, žal drugorazredni državljani,« je oster Jaka Bizjak, sekretar pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Država se po njegovem mnenju strateško ne ukvarja s prilagoditvijo mreže socialnega in zdravstvenega varstva glede na demografske razmere, čeprav se niso spremenile čez noč. V razvitem svetu težave z odpusti iz bolnišnic po končanem zdravljenju rešujejo v negovalnih bolnišnicah, kjer je zmogljivost prilagojena potrebam, da po končanem bolnišničnem zdravljenju bolniki dobijo nego, terapijo in oskrbo. Pri nas je takšnih negovalnih bolnišnic premalo, zato se je uveljavila praksa nameščanja ljudi v domove za starejše. »To ni dobra rešitev. Ne v primeru mlajših od 65 let in tudi ne zaradi skopo normiranega terapevtskega kadra v Namestitev na Hrvaškem Ogromno Slovencev se odloča za namestitev starejših svojcev v hrvaških t. i. družinskih domovih za starejše. Je takšna rešitev dolgoročno sploh možna v Sloveniji? Hrvaški nastanitveni obrati, nas. »Prav tako so normativi ki ponujajo storitev družinskih v primerjavi s slovenskimi res domov za starej še, so tako po- nizki in je storitev, ko preraču-ceni izključno zato, ker je na naš, celo dražja,« pojasnjuje Hrvaškem strošek delovne sile sekretar pri Skupnosti soci-za 40 odstotkov nižji kot pri alnih zavodov Slovenije Jaka »Leta 2004 je bilo izdano navodilo o zagotavljanju zdravstvene in socialnovarstvene obravnave v primerih odpusta iz bolnišnic ter v primerih, ko upravičenec živi doma. Malo manj kot 80 odstotkov celotnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo gre različnim ustanovam, ki nudijo tovrstne storitve,« so nam odgovorili z Ministrstva RS za zdravje, kjer še menijo, da je Slovenija v preteklosti »pomembno krepila inštitucionalno obravnavo starejših«. Svojci naj vlogo Kako je s prostimi posteljami za starostnike, ki po končanem zdravljenju v bolnišnici ne morejo več v domačo oskrbo, smo preverili v domovih v Celju, na Polzeli, v Preboldu in Slovenskih Konjicah. Povsod opozarjajo, da so zmogljivosti zasedene in da ljudem, ko se jim zdravstveno stanje poslabša z danes na jutri, zaradi čakalne liste ne morejo zagotoviti mesta takoj. Svojcem svetujejo, naj vlogo za sprejem v dom starejših vložijo, ko so njihovi starši ali sorodniki še zdravi in preden se pri njih začnejo pojavljati zdravstvene težave. Direktorica Doma ob Sa- natančno upoštevajo datum vinji Bojana Mazil Šolinc prejema prošnje, a tudi zdra-pravi, da v domu sledijo vr- vstvene in socialne potrebe stnemu redu za sprejem, kjer prosilcev za sprejem v dom. domovih. Prostor v domovih iščejo tudi osebe z odločbo sodišča ter osebe, za katere sicer skrbijo svojci, a si želijo kratkotrajno namestitev zanje. Tudi umirajoči, ki potrebujejo pali-ativno oskrbo,« pravi Dragan Žohar, predstavnik naše regije v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki je tudi direktor Špe-sovega doma v Vojniku. »Že zgolj zaradi naraščajočega obsega potreb sistem potrebuje več denarja, kar so dosedanji poskusi uveljavitve zakona o dolgotrajni oskrbi omejevali le z večanjem deleža >neformalne in skupnostne oskrbe< ter plačila, ki neposredno bremeni uporabnike,« pravi Žohar. Razumeti je torej mogoče, da država vse starejše prepogosto meče v isti koš. Razlikovati je treba med potrebami za pobolnišnično, pali-ativno in dolgotrajno oskrbo ter zanje zagotoviti prilagojene NAŠA TEMA 13 Tudi bolnišnice potisnjene v kot »Zaradi demografije bi morali neprestano posodabljati tako mrežo zdravstvenih zmogljivosti za starejšo populacijo kot tudi mrežo institucionalnega varstva. Nehumano je, da ljudi, ki so celo življenje plačevali zdravstveno zavarovanje, po kirurški oskrbi zlomljenega kolka iz bolnišnice pošljejo domov ali v dom za starejše, čeprav potrebujejo zgolj rehabilitacijo, ki naj bi bila krita iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Za te ljudi sicer lahko poskrbimo v domovih, a smiselno bi bilo, da bi jim te storitve v celoti krilo obvezno zdravstveno zavarovanje,« pojasnjujejo pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. pogoje. Skupnost že ves čas opozarja na slabšanje razmer. Nehumano! V sistemu, kot ga imamo, kjer zdravstvo hitro odpušča starejše iz bolnišnic, bi morali za zagotavljanje primerne dostopnosti inštitucionalne oskrbe imeti v vsakem trenutku približno tri odstotke prostih postelj. »Država ne sledi spremembam demografskih razmer. Tovrstne storitve bodo kmalu potrebovale tudi številne generacije, rojene po vojni. Zaradi sistemskega zanemarja- MDDSZ je lani objavilo javni razpis, s katerim bo letos ter v letih 2019 in 2020 zagotovljenih dodatnih 928 mest v domovih za starejše. Na ministrstvu priznavajo, da država doslej ni uspela vzpostavitvi sistema dolgotrajne oskrbe v obliki sistemskega zakona. Bizjak. Če bi to na podoben način reševali v Sloveniji, bi bila verjetno cena precej dražja od cene domskega varstva, če bi hoteli zagotoviti ustrezno kadrovsko pokritost. Da se storitve hrvaških družinskih domov ne morejo primerjati s slovenskimi domovi, menijo tudi na Ministrstvu RS za delo, dom, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ): »Domovi pri nas so socialnovarstveni zavodi, ki opravljajo tudi zdravstvene storitve. V hrvaških družinskih domovih ni zdravstvene oskrbe niti za njih ne veljajo in ni nadzora nad kadrovskimi, prostorskimi in drugi standardi, ki so veljavni v Sloveniji.« Raven storitev nižja Pri družinskih domovih na Hrvaškem gre za obliko namestitve od pet do dvajset starejših, ki jih neguje najmanj en član družine. Oseba, ki vodi takšen družinski dom, mora imeti najmanj srednješolsko zdravstveno izobrazbo. Takšen ponudnik lahko ponuja zasebne namestitve ali namestitve v sklopu javne mreže, v slednjem primeru država ponuja tudi financiranje. Število teh domov se je na Hrvaškem izrazito povečalo. Celjska bolnišnica je akutna bolnišnica, kar pomeni, da nima negovalnega oddelka. »Bolnike, pri katerih smo zaključili akutno zdravljenje in jih ne moremo odpustiti, ker nimajo urejene inštitucio-nalne namestitve, domov pa ne morejo, imamo ho-spitalizirane v okviru ne-akutne obravnave,« pravi glavna medicinska sestra v Splošni bolnišnici Celje (SBC) mag. Hilda Maze. Za oskrbo takšnega bolnika bolnišnica od zdravstvene zavarovalnice dobi 75,69 evra na dan. »Ker ne morejo v druge ustanove, ti bolniki ostajajo pri nas, kjer zasedajo po- stelje, namenjene akutnim bolnikom. Občasno, najpogosteje na internističnih oddelkih, zaradi takšne zasedenosti akutni bolniki ležijo v delovnih prostorih in na hodniku,« dodaja Mazejeva. Ključna vloga svojcev Za urejanje namestitve bolnika po odpustu iz bolnišnice so zadolženi njegovi svojci. Če bolniki svojcev nimajo, jim na pomoč priskočijo centri za socialno delo. Tudi socialne službe bolnišnice so vpete v iskanje rešitev. »Dobre izkušnje imamo s centri za pomoč na domu, ki so v oporo tistim, ki živijo sami, a tudi svojcem, ki za bolnike skrbijo sami. Žal je čakalna doba za to pomoč zelo dolga. Tako kljub dobri volji bolnika in njegovih svojcev vrnitev v domače okolje brez te pomoči ni mogoča,« dodaja Mazejeva. Največ težav je predvsem pri odpustu bolnikov, ki imajo okužbo z večkratno odpornimi bakterijami, ter pri mlajših od 65 let, ki potrebujejo inštitucionalno namestitev. »Za prve morajo domovi za starejše zagotoviti kontaktno izolacijo, poleg tega je ta oskrba draga. Za mlajše od 65 let so pri nas zelo omejene možnosti za domsko namestitev,« dodaja Mazejeva. »Velikokrat šele potem, ko se hospitalizacija bliža koncu in je bolnik predviden za odpust, svojci ugotovijo, da zanj doma ne bodo mogli poskrbeti. Tiste, ki želijo za bolnike skrbeti doma, je strah, kako bodo zmogli in ali bodo znali. Morajo si preurediti stanovanje, ga prilagoditi oskrbi bolnika. Nekateri so tudi sami bolni in skrbi za bolnika ne morejo prevzeti, pri čemer se srečujejo z občutki krivde. S podobnimi občutki se srečujejo tudi tisti, ki se odločijo za inštitucionalno namestitev,« pravi koordina-torka odpustov v SBC Barbara Podkrižnik. Največkrat se pojavi težava, ker svojci šele takrat, ko je že načrtovan odpust bolnika, stopijo v stik z bolnišnično socialno službo in pričakujejo takojšno rešitev težave. Takrat, razumljivo, prihaja tudi do slabe volje. »Ljudje zelo težko sprejmejo, da morda svojec ne bo več zdrav, zato marsikdaj slišijo le dele tistega, kar jim osebje pove. Kadar so pričakovanja višja od realnega stanja, je takšne informacije zelo težko sprejeti,« dodaja socialna delavka v SBC Danica Bezovnik. nja tega področja se nam obeta šok,« je jasen Bizjak. Domovi za starejše lahko namestijo le toliko starostnikov, kot imajo priznanih zmogljivosti. Zmogljivosti v javni mreži določa država. »Če bi namestili več stanovalcev, bi storili prekršek. Odgovornost države je torej, da poskrbi za zadostno zmogljivost, vendar se zdi, da tega noče storiti. S tem starostnikom in njihovim svojcem posredno sporoča, naj bremena starosti nosijo sami,« še pojasnjuje Bizjak. SIMONA ŠOLINIČ Vse namestitve starejših v ustanovah morajo biti vedno dogovorjene s svojci. »Nikoli še nismo bolnika brez vednosti svojcev odpeljali domov,« pojasnjujejo v bolnišnici. Ob sprejemu bolnika v bolnišnici svojce vprašajo, kam bo bolnik po v končanem zdravljenju odpuščen. Kadar osebje pričakuje zaplete pri odpustu, s tem seznani koordinatorko odpusta in socialno službo, ki svojcem pomagata pri iskanju namestitve za bolnika. Socialna služba SBC je letos že poskrbela za 309 domskih namestitev. Trenutno išče domsko namestitve za 57 bolnikov, samo v zadnjem tednu je na seznamu 16 novih bolnikov. V SBC je mesečno približno štirideset bolnikov, pri katerih pri odpustu pričakujejo težave z namestitvijo. Lani je bilo takšnih bolnikov kar 475, največ na nevrološkem in travmatološkem oddelku. »Z njihovim odprtjem smo omogočili namestitve, saj so bile zmogljivosti v ostalih domovih popolnoma zasedene. Dodajamo, da je strokovna raven storitev v teh domovih nižja kot v ostalih domovih za starejše,« so dejali na hrvaškem ministrstvu za demografijo, družino, mlade in socialno politiko. SŠol OB ROBU »Zdaj si svoboden ...« oddajo prej »Pomembno je, da začnejo svojci s socialno službo v bolnišnici sodelovati takoj, ko zdravniki povedo, da bodo morali oboleli zapustiti bolnišnico. Obstaja namreč možnost, da starejše napotijo v katero od negovalnih bolnišnic, s čimer pridobijo čas do vstopa v dom.« Tudi direktorica Lambrech-tovega doma Slovenske Konjice Irena Vozlič poudarja, naj starejši prošnjo za sprejem v dom vložijo čim prej v različne domove. O tem naj razmišljajo, preden se pojavijo težave. Tako je možnost namestitve večja. Postelj za nujne primere ni V vseh domovih, na katere smo se obrnili, posebnih prostih postelj, ki bi bile rezervirane prav za ljudi, ki se jim zdravstveno stanje poslabša čez noč, ni. Tako je tudi v Domu upokojencev Polzela in Domu upokojencev Franca Salamona Trbovlje - enoti Prebold. Direktorica polzel-skega doma Eva Lenko pravi, da so zato v rednem stiku z bolnišnicami, ki jih obveščajo o uporabnikih, ki bodo po končanem zdravljenju potrebovali domsko namestitev. Takšne vloge uvrstijo na nujno čakalno listo, kjer jih obravnavajo prednostno. TS, ŠO Ko starša hraniš po sondi, ga previjaš, mu daješ injekcije, 24 ur na dan spremljaš njegovo stanje, ker ima težave z dihanjem ... Ko mu zreš v nemočne oči in bi naredil vse, da bi mu olajšal trpljenje ... Takrat premoreš največjo ljubezen tega sveta. Boli, ko spremljaš ljubljeno osebo, šteješ dneve, pri čemer si nemočen. V sebi celo bolj kot on. Sprašuješ se, ali je to trpljenje vredno njegovega dostojanstva. Njegovega življenja. Ko zapre oči, mu nežno zašepetaš: »Zdaj si končno ... svoboden ...« Ker v takšnem svetu, sistemu, v katerem je živel, je bil ujet. Nič drugega kot ujet. V času, ko bi moral samo uživati sadove svojega poslanstva. Težko je razumeti, kako vsi razumejo, da obstaja težava, a ne razumejo, da je treba najti ustrezne rešitve takoj. Ne drugo leto. Takoj. Naša država je bolna. Bolj bolna od vseh tistih nemočnih, ki se ne zavedajo več svojega življenja in so prepuščeni skrbi drugim ljudem. Svojcem, ki jim starši hirajo pred očmi, toda v državi ni bilke, ki bi se je oprijeli, da bi bilo lažje v trenutku, ko najbolj potrebujejo pomoč. SIMONA ŠOLINIČ Družbi, ki jih odriva na obrobje. Psa najdejo nemočnega na cesti. Že čez nekaj minut je v zavetišču. Starejšemu se bolezen poslabša čez noč. Na ustrezno inštitucionalno namestitev čaka v nedogled. Kakšna država smo? Kako nizko smo padli? V Sloveniji bo leta 2050 30 odstotkov starejših od 65 let. Pri osnovnih dnevnih aktivnostih, kot sta na primer oblačenje in hranjenje, bi v Sloveniji pomoč potrebovalo dvajset odstotkov starejših od sedemdeset let in 28 odstotkov starejših od 85 let. Kje so še bolni, nepokretni in dementni starejši, ki se jim že tako slabo stanje poslabša čez noč . Država tuhta, melje, v gradnjo novih domov ne vlaga, denar pa meče skozi okno svoje propadajoče hiše. Ima zamegljen pogled na dejansko stanje. Kot da so ljudje, ki bi morali sprejemati zakone, brezobzirni, nesramni roboti. Za koga delajo? 14 KRONIKA udenje Silili so jih v n spolnih uslug Med storilci stari znanci policije Vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje Damijan Turk in Damijan Roškarič, višji kriminalistični inšpektor specialist iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi Letno je v Sloveniji do šest primerov obsežnih preiskav zlorabe prostitucije, v okviru katerih v povprečju odkrijejo od 30 do 50 kaznivih dejanj. Prbližno število žrtev tovrstnega kriminala v Sloveniji je 30. Toda glede na dejansko stanje je mogoče domnevati, da je to le vrh ledene gore. Celjski kriminalisti so končali del obsežne preiskave zaradi zlorabe prostitucije in trgovine z ljudmi. Ovadili so devet oseb, med njimi eno pravno. Med osumljenimi so tudi stari znanci policije, ki si bodo najverjetneje prislužili še kakšno kazensko ovadbo. V hišnih preiskavah so našli tudi pištolo in nekaj droge, zato policisti zbirajo obvestila tudi o pečanju z drogo in celo o nedovoljenem prehajanju državne meje. Člani združbe so se organizirali tako, da so na območju Žalca opremili stanovanjsko hišo in najprej novačili dekleta iz Slovenije. Nato so vzpostavili stik z Ukrajinkami iz socialno šibkega okolja in iz neurejenih razmer. Ko so jih preslepili, da bodo delale v Sloveniji kot plesalke v nočnih lokalih, so jih pripeljali in nastanili v gostinsko-sta-novanjski stavbi na območju Celja, domnevno na območju Dobrne, in jih silili k nudenju plačljivih spolnih uslug. Imena strank so znana Njihovo delo so storilci »normirali«. Dekleta so morala mesečno s spolnimi uslugami zaslužiti vsaj tisoč evrov. Če tega niso dosegla, so morala primanjkljaj sama doplačati. Polovico zaslužka naj bi zadržali osumljenci. Cena spolnih uslug je znašala od 60 do 180 evrov. Koliko denarja so osumljenci spravili v žep, kriminalisti še ugotavljajo. »V mnogo primerih so dekleta silili k prekomernem uživanju alkoholnih pijač, da so spolne usluge nato nudila v opitem stanju,« je pojasnil vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje Damijan Turk. V mrežo kriminalne združbe so se ujele štiri Slovenke, nato so v Slovenijo storilci pripeljali devet Ukrajink. Te so v obdobju preiskave spolne usluge nudile najmanj sedemsto strankam, pravijo na policiji. Imena strank so policiji znana. Možno je, da bodo stranke v postopku sodelovale tudi kot priče. Če so stranke vedele, da gre v ozadju nudenja spolnih uslug za trgovino z ljudmi, bodo tudi one kazensko odgovorne. Sicer pa stranke toliko kriminalistov ne zanimajo. Četudi bi pričale, imajo možnost anonimnosti. Združbo so prijeli v noči na minuli petek. Do takrat so jo policisti spremljali tudi s pomočjo prikritih preiskovalnih metod dela. Vsi osumljeni so slovenski državljani in z našega območja, stari so od 24 do 66 let. Zasegli so jim celo vi-deonadzorni sistem, s katerim so nadzorovali uporabnike storitev v gostinskem lokalu, in poslovno dokumentacijo gospodarske družbe, v okviru katere so organizirali izvajanje kaznivih dejanj. Osumljenci so namreč zaposlovali dekleta pod pretvezo, da opravljajo druge dejavnosti. Dekletom bodo pomagali Policija proti dekletom ne bo ukrepala. Imajo namreč status žrtve in v Sloveniji je v okviru odkrivanja kaznivih dejanj trgovine z ljudmi organizirana tudi pomoč takšnim ljudem, če jo seveda sprejmejo. Med oblikami pomoči je tudi krizna nastanitev. Ker imajo dekleta, ki so ukrajinske državljanke, urejen status, jim izgon iz države ne grozi. Toda vse žrtve v tovrstnih primerih pomoči države oziroma nevladnih organizacij ne sprejmejo vedno. Dekleta namreč pogosto sploh ne prepoznajo, da so žrtve. Osumljenci so zavajali tudi upravne organe v Republiki Sloveniji v postopkih izdaje dovoljenj za delo in prebivanje deklet. Minili so časi, ko so jih storilci pretepali, zapirali, jim omej evali gibanj e in jim jemali potne liste. Storilci so šli korak dlje. Dekleta zdaj spravijo v položaj, ko so popolnoma finančno odvisna od njih in se iz objema prisilne prostitucije ne morejo sama rešiti. Kaznivih dejanj zato sploh ne prijavijo, zato je odkrivanje takšnega početja pogosto na plečih policije. Brez prikritega preiskovanja v takšnih zadevah ne gre, zato so tudi ta kazniva dejanja zelo težko dokazljiva. Kot pravi Damijan Roškarič, višji kriminalistični inšpektor specialist iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, policija v zadnjem času zaznava, da postaja Slovenija ciljna država na področju kaznivih dejanj zlorabe prostitucije in trgovine z ljudmi. Največkrat se takšna kazniva dejanja dogajajo v nočnih lokalih in stanovanjih, ponudbo zanje storilci oglašujejo na spletnih straneh. V nekaterih, vendar manj številnih primerih, gre tudi za izkoriščanje tujcev za prisilno delo. SŠol Našli bombi V četrtek je občan Štor v tamkajšnji gasilski dom prinesel ročno bombo jugoslovanske izdelave, ki jo je našel. Pripadnika Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi zahodno štajerske regije sta nevarno najdbo odstranila in prepeljala do uničenja v primerno skladišče. Enota je posredovala tudi v naselju Brdo pri Slovenskih Konjicah. Tam je odstranila neeksplodirano granato nemške izdelave iz druge svetovne vojne in jo prepeljala v skladišče. Predrznež jo je tudi poškodoval Policisti iščejo neznanca, ki je pretekli petek drzno okradel Celjanko na Savinjskem nabrežju v Celju. Moški je ženski z vratu strgal verižico in jo odrinil, tako da je padla in se pri tem poškodovala. Storilec je bil oblečen v temne hlače in modro majico z dolgimi rokavi, visok je od 170 do 190 centimetrov. Poškodoval ga je stroj V četrtek popoldne se je v Zadržah na območju Šmarja pri Jelšah zgodila delovna nesreča. Delavec se je poškodoval med opravilom z delovnim strojem. Prvo pomoč so mu nudili prostovoljni gasilci iz Steklarne Rogaška Slatina in Šmarja pri Jelšah, šmarski reševalci so ga nato odpeljali v celjsko bolnišnico. Trčilo dvanajst vozil Avtocestni odsek v smeri iz predora Podmilj proti priključku Blagovica je bil minulo sredo dopoldne več ur zaprt zaradi prometne nesreče. Trčilo je kar dvanajst osebnih vozil. Kot so sporočili s Policijske uprave Ljubljana, sta se pravzaprav zgodili dve prometni nesreči. V prvi so bila udeležena štiri osebna vozila, povzročitelj pa je bil državljan Avstrije, ki je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v vozila pred seboj. V drugi nesreči, ki se je zgodila takoj za prvo, je bilo udeleženih osem osebnih vozil. Trije vozniki so bili povzročitelji nesreče, in sicer dva zaradi vožnje s prekratko varnostno razdaljo in eden zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo. V nesreči sta dve osebi utrpeli lažje poškodbe. Gre za voznico in sopotnico. Obe so odpeljali v ljubljanski klinični center. Zloraba prostitucije tudi v Novem mestu Vzporedno, vendar ločeno od preiskave v Celju so novomeški kriminalisti razkrinkali dvojico, ki se je prav tako ukvarjala z zlorabo prostitucije na tamkajšnjem območju in na območju Celja. Ovadili so zakonca, 52-letno Mariborčanko in 38-letnega Celjana. V zadnjem letu naj bi izkoriščala tri dekleta, dve Srbkinji in Ukrajinko, ki sta jih nastanila v različnih stanovanjskih in hotelskih sobah, kjer so morale biti na voljo strankam. Grozljiv podatek je, da naj bi dnevno morale spolne usluge (vsaka posebej) nuditi tudi do dvajsetim moškim. V zadnjih štirih mesecih naj bi tako imele celo 1.600 obiskov. Vsaj pol dnevnega zaslužka so morala dekleta nato izročiti osumljencema, poleg tega so morala plačevati tudi za stroške bivanja. Nad dekleti sta osumljena imela popoln nadzor. Samo v času, odkar je trajala preiskava, naj bi osumljenca na ta način pridobila skoraj sto tisoč evrov premoženjske koristi. Oba sta v priporu. Grozi jima do dvanajst let zapora. Sodišče bo vodila Giacomellijeva Poročali smo že, da je konec julija potekel rok za prijavo na delovno mesto predsednika Okrožnega sodišča v Celju. Dosedanji predsednik sodišča Matevž Žugelj je namreč zadnjega avgusta odšel v pokoj. Vajeti celjskega sodnega okrožja tako prevzema Petra Giacomelli. Žugelj je vodil celjsko okrožno sodišče zadnja tri leta. V preteklosti je bil tudi kazenski sodnik, ukvarjal se je tudi s stečaji. Žuglja sicer avgusta ni bilo v službi, saj je koristil letni dopust, torej ga na sodišču že ni več. V času Žuglje-vega predsedovanja je celjsko okrožno sodišče dobilo kar nekaj zaušnic ministrstva za pravosodje. Med drugim tudi v obliki izrednega nadzora zaradi postopka, v katerem se je znašel stečajni upravitelj Tomaž Kos, in z nadzorom zaradi primera Teš, kjer se zadeva vleče več kot tri leta. Za začasno predsednico Okrožnega sodišča v Celju je od 1. septembra imenovana dosedanja podpredsednica sodišča, okrožna sodnica svetnica Petra Giacomelli. O novem predsedniku oziroma predsednici bo odločal Sodni svet RS. Pred imenovanjem mora pridobiti tudi mnenje ministra za pravosodje, predsednika vrhovnega sodišča in predsednika neposredno višjega sodišča. Giacomellijeva je sicer bila podpredsednica okrožnega sodišča. Za zaposlene njena kandidatura ni negativno presenečenje. Pravijo, da je trenutno najboljši izbor. Sodni svet bo o imenovanju odločal sredi septembra. Družina dobila mobilno hiško Še vedno ni končana preiskava okoliščin delne porušitve stanovanjske hiše družine Bučar na Lopati. Kot je znano, se je ob gradbenih delih sredi julija porušila stena hiše. Izvedenec gradbene stroke, ki je opravil ogled, je ocenil, da hiša ni varna za bivanje in da jo bo morala družina porušiti. Toda tega družina še vedno ne more narediti zaradi birokratskih postopkov, saj še vedno nima dovoljenja za ta poseg. Je pa družina v teh dneh dobila mobilno hiško, v kateri bo bivala do nadaljnjega. To hiško sta pomagali pridobiti Mestna občina Celje in celjska izpostava uprave za zaščito in reševanje. Pogosto se izgubijo Člani Gorske reševalne službe Celje so minulo sredo nekaj minut pred 21. uro začeli iskati družino, ki se je izgubila pri sestopu s Krvavice na območju občine Tabor. Reševalci so družino našli po GPS-koordinatah in jo nato pospremili v dolino. Nobena oseba ni bila telesno poškodovana. Sicer pa je celjska gorska reševalna služba morala letos v gorah zaradi različnih primerov posredovati že 24-krat. V posredovanjih je sodelovalo kar 70 gorskih reševalcev. Trije pohodniki oziroma planinci so se težje poškodovali, eden lažje, ena oseba je v gorah na našem območju letos tudi umrla. Še vedno se največ nesreč zgodi zaradi hoje po brezpotjih. Oropala bencinski servis Kriminalisti iščejo neznanca, ki sta v četrtek nekaj minut pred 21. uro oropala bencinski servis na Mariborski cesti v Celju. Po do zdaj znanih podatkih sta zamaskirana moška, visoka približno 180 centimetrov in oblečena v temni trenirki s kapucama, vstopila v prostore bencinskega servisa in od prodajalca zahtevala denar. Ko sta denar dobila, sta pobegnila v neznano smer. Policija preiskuje tudi, ali obstaja možnost, da jima je pri begu pomagala tretja oseba. Koliko denarja sta odnesla, zaenkrat še ni znano. AKTUALNAPONUDBA 15 Iščete dober nakuo alLodlično storitev? POZOR1. Preglejte aktualno p o n u d d o Mosova skrivanj) nagradna igra na Radiu Celje , ЗјЖ^ЗЕ / ff . J Ш IMCHPV rad/o celje Se želite razvajati, bi radi dobro jedli, želite novo pričesko, urejene nohte, potrebujete prevetritev omare, bi brezplačne vstopnice? Vse to in še več boste našli v Mosovi skrivanki, nagradni igri, ki jo lahko ujamete ob različnih urah ta in naslednji teden na frekvencah Radia Celje. Naloga poslušalk in poslušal- narišete polje in sicer zgoraj šte- čete na eno od studijskih številk, cev je, da v Mosovi skrivanki naj- vila od 1 do 4, navpično pa polja in sicer 03-49-00-880 ali 03-49-dete par podjetja, ki vam prinaša ABCD. V času, ko je na sporedu 00-881. Ko boste poklicali in lepo nagrado. Predlagamo, da si Mosova skrivanka, lahko pokli- povedali, katero polje odpirate, Novi Tucšon že od 19.990 eur Preverjena rabljena vozila z garancijo na www.cast.si bo kratka uvodna najava razkrila podjetje, ki vam bo podarilo nagrado, in sicer v primeru, če boste našli tudi ustrezen par. Prihodnji teden od ponedeljka do sobote boste Mosovo skrivanko lahko ujeli dvakrat dnevno, nagrade pa so za vas pripravili: Picerija Verona, Celjska koča, Hiša nakita Adamas, Trgovina Čebelca, Celjski sejem, Caffe Štenga, Gostilna Oštirka, Nova-tel, Bodifit, Widex, Trgovina Ka- valir, Caffe Maximum Šempeter, Eksperiment S ter Pasja štacuna. Darilo ob naročilu Novega tednika -vstopnici za Thermano Laško in kopalna brisača Novega tednika in Radia Celje V uredništvu Novega tednika in Radia Celje smo pripravili prav posebno darilo za nove naročni- <& ДС KRfiLJ HYUnpni M.lLrfl.™u57 3311 Polzela ОЗ/ 70 50 400 www.cast.si CVETLICARNA IN DARILNI BUTIK Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64 pri ureditvi grobov, delo brezplačno ke, z darili pa vsako leto razvajamo tudi zveste naročnike. Naročite se na Novi tednik in dobili boste dve vstopnici za celodnevno kopanje v Ther-mani Laško in kopalno brisačo Novega tednika in Radia Celje. Vsi naročniki vsako leto prejmete dve čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje in štiri brezplačne male oglase v Novem tedniku. Vsak mesec lahko osvojite lepe nagrade v nagradni križanki, brezplačno prejmete vse posebne priloge Novega tednika ... Med vsemi naročniki bomo 20. decembra bomo izžrebali deset srečnežev, ki bodo prejeli po dve celodnevni vstopnici za kopanje v Thermani Laško in kopalno brisačo Novega tednika in Radia Celje. Naročilnico najdete v današnji prilogi Mosovi Peti-ci, prav tako pa tudi na spletni strani www.novitednik.com. Foto: GrupA BRdP BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. Teharska cesta 24, 3000 Celje tel 03 4256100 fax 03 4256124 e-naslov:info@birobit.si www.birobit.si - PRODAJA PISARNISKEGA-POTROSNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME - NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV - VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME UC Mozirje - šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje-Tel: 03 583 36 60 ■ 14. (^petka l| -t v i i .iiiiiii ml Vse za šolo in pisarno. Vaša prva izbira ob nakupu šolskih potrebščin in delovnih zvezkov. za ustvarjalce. Bogata ponudba art programa. ^^ Bežigrajska cesta 4f, 3000 Celje (£)m.me/najnogavice ф (03) 573 03 56 / 041 699 455 @pletilstvo.petra Pletilstvo Petra ■■и www.najnogavice.com 16 REPORTAŽA јјјјјД^^ «■■мпс,^. n™.- prav nj zadnjem te Celjan Leopold Drame 29. zmogel celi Celjanka Nataša Robnik - Zmagovalca doča žena v petem mesecu nosečnosti V soboto je bil že 34. ultramaraton od Celja do Logarske doline. Tekače je spremljalo slabo vreme, a jim ni prišlo do živega. Kritično je bilo v ciljnem prizorišču, toda udeleženci so prinesli le dobro voljo, pri čemer so organizatorji s pomočjo pripadnikov Slovenske vojske storili vse, kar je bilo v njihovi moči. V najtežjih razmerah doslej so se nedvomno izkazali. Srce pred glavo Prvi je na cilj pritekel Žiga Koprivnik iz Križ (Gorenjska), pred Urošem Srncem iz Logatca in Anžetom Soboča-nom iz Dvora (Dolenjska). V ženski konkurenci je bila najboljša Nataša Robnik. Celjanka je progo pretekla v 6 urah in 18 minutah. To je njena druga zmaga na ultramaratonu Celje-Lo- Tla na progi so raznolika, kar je občutila tudi Alma Rihtaršič iz Ro-gaševcev, ki je osvojila tretje mesto. Ko se je dan prevesil v drugo polovico, so bile posledice močnega deževja vedno bolj vidne in so na ciljnem prizorišču povzročale vedno več težav. Ambasadorka ultramaratona Nataša Robnik prisega na toplo vreme. Ploha ji ni vzela navdiha, le obleči se je morala. Pelerino ji je priskrbel mož Bogdan Robnik. Matic Čučulović je osvojil četrto mesto, kar je bila najboljša uvrstitev tekačev s celjskega območja. ______i лШШШеР REPORTAŽA 17 pokvarilo dobre volje na morda ku do Logarske doline otno progo - Najhitrejša ženska še drugič Žigo Koprivnika s kolesom spremljala bo- garska dolina. Le nekaj minut po prihodu v cilj je brez težav spregovorila: »Moram priznati, da sem zelo zadovoljna. Kar petkrat sem bila druga, trikrat tretja, v desetem poskusu sem drugič zmagala. Ker sem ljubiteljica toplega vremena, mi je na Ljubnem med nevihto >odrezalo noge<. Krizo sem hitro pregrizla.« Nataša, ki jo je na kolesu spremljal mož Bogdan, je odločitev sprejela v zadnjem trenutku, saj ni bila prepričana o smiselnosti nastopa na najdaljši razdalji. »Najbrž ni šlo za pametno odločitev, saj me v soboto čaka svetovno prvenstvo na 100 kilometrov. Odločilo je pač srce, ne glava. Vesela sem, da konkurenca ni bila prehuda in sem lahko prihranila nekaj moči. Šest dni bi moralo biti dovolj za regeneracijo. Upam, da bom stokilometrsko razdaljo zmogla v osmih urah in pol. Če mi bo uspelo, bom zadovoljna ne glede na uvrstitev,« je zaključila letošnja ambasa-dorka ultramaratona. Prišel po zmago Bolj izenačen je bil moški boj za najvišja mesta. Žiga Koprivnik je navdušil v cilju. Po nekaj požirkih piva je povedal, da je njegova Maruša, ki ga je spremljala na kolesu, v petem mesecu nosečnosti in da se bosta kmalu poročila. »Veseli smo bili, ko zjutraj ni deževalo. Prvih 42 kilometrov sem pretekel v treh urah in treh minutah, kar je bilo za deset minut slabše kot pred dvema letoma. Toda tedaj v Letušu nismo prečkali mostu in je bila proga za dva kilometra krajša. Na svojem prvem ultramaratonu sem bil šesti, na drugem tretji, tokrat sem prišel po zmago. Pred Logarsko dolino je pravza- prav gorski zaključek, saj se proga občutno dviguje. A to me ni motilo, saj sem odlično pripravljen,« je pripovedoval 31-letni Gorenjec. Najboljši s celjskega območja je bil Matic Čačulović, ki je sicer ostal tik pod stopničkami, a je bil zadovoljen s četrtim mestom: »Bolje ne bi mogel teči. Naprej od Luč mi ni bilo lahko. Tri leta se preizkušam v gorskem teku, prej sem bil vratar Nogometnega kluba Žalec.« Logarska dolina ni gostoljubna »Organizacija je bila dobra, na vreme pa nimamo vpliva. Udeležba je bila manjša predvsem zaradi tistih, ki se odločijo zadnji dan. Zapletov ni bilo, zdravniška služba ni imela zahtevnejših posredovanj. Prireditveni prostor je pač takšen, kot je. Vse skupaj moramo prespati, po analizi pa bomo sedli in dobro pretehtali, kako naprej,« je menil predsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje Odon Simonič. Podpredsednik društva je Ivan Žaberl: »V nemogočih razmerah smo vse skupaj uspešno zaključili. Glede na naš vložek in glede na odnos doline do nas bomo resno razmislili, ali bomo zgodbo nadaljevali v takšnem obsegu.« Predsednica Športno-rekreativnega društva Celjski sejem Nina Ermenc Pangerl je imela podobno mnenje: »Prireditev je uspela, čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno. Tekači so bili zadovoljni, saj zanje vreme ni bilo slabo. Sledile bodo analize in potem bomo videli, kako naprej. Morda je res prišel konec cilja v Logarski dolini, toda za tovrstne komentarje še ni primeren čas.« Naslednje leto naj bi bil ultramaraton 7. septembra. Morda bodo organizatorji sprejeli vabilo županje Solčave Katarine Prelesnik. Prireditveni prostor s streho imajo na asfaltu, domačini bi se potrudili, ultramaraton bi bil sicer krajši za približno deset kilometrov, a to ne bi nikogar motilo ... DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA 18 ŠPORT Goli ne padajo, glave pa Celjani edini brez zmage - Lokalni derbi bo tudi derbi začelja lestvice 4 ■ ■ Na zadnjem lokalnem derbiju v Velenju je zmagal Rudar z 2:1. Nato je bila spomladi odigrana še tekma v Celju, »knapi« pa so jo dobili s 3:1. Celjski nogometaši so po sedmih krogih v prvi slovenski ligi še vedno brez zmage. V petek se jim je ponujala kot na pladnju, saj so imeli na svojem štadionu proti Domžalčanom od 72. minute enega igralca več, od 80. pa kar dva. Celo ob takšni številčni premoči si niso priigrali prave priložnosti in srečanje se je končalo brez golov. Število gledalcev je zdaj že grozljivo nizko. Celjska obramba je slabo posredovala po dobri uri igre, žoga se je od Travnerjeve glave odbila v prečko. Le nekaj minut kasneje bi lahko na drugi strani Tadej Vidmajer kaznoval nespretnost domačih branilcev in vratarja, a je žogo poslal čez vrata. Enako sta v končnici tekme storila Mitja Lotrič in Jan Andrejašič. V nedeljo je njihov bivši soigralec Jucie Lupeta v Olimpijinem dresu dosegel enega najlepših golov v 1. SNL doslej, kajti njegove »škarjice« niso bile zgolj refleksne, temveč si jih Celje (5-4-1): Rozman -Vidmajer, Travner, Zaletel, Džinić, Andrejašič - Požeg Vancaš, Pungaršek, Pišek, Lotrič - Ibišević. Igrali so še Cvek, Novak, Pečnik. je pripravil sam in z akrobatskim zaključkom matiral nemočnega vratarja velenjskega Rudarja za 2:0. Že prej je idealno podal za uvodno vodstvo. Celje je zapustil ob odškodnini, ki naj bi znašala okoli 100.000 evrov. Ko ga bo prodajala Olimpija, bo bržkone dodala eno ničlo ... Rudi ostal, dva odšla Pri Celju je ostal najboljši igralec Rudi Požeg Vancaš. Okoli njegovega morebitnega prestopa v tujino se pletejo razne zgodbe, resnica bo kmalu prišla na dan. Njegova prodaja je žal nuja glede na bojda zelo slabo finančno stanje kluba. Zato pa je Domžalčane zapustil njihov najboljši nogometaš (Zeni Husmani), kar se je poznalo na igri varovancev trenerja Simona Rožmana. Janez Pišek je odigral vrhunsko, prvo (drobno) napako je storil šele nekaj minut pred koncem tekme. »Pričakovali smo trdo tekmo. Priložnosti Izidi 7. kroga 1. SNL: Olimpija - Rudar 5:0, Triglav - Maribor 1:5, Gorica -Mura 2:2, Aluminij - Krško 1:0 in Celje - Domžale 0:0. Lestvica 1. SNL MARIBOR 7 5 2 0 24:4 17 ALUMINIJ 7 4 0 3 14:13 12 GORICA 7 3 3 1 10:10 12 OLIMPIJA 7 3 2 2 13:8 11 DOMŽALE 7 3 1 3 10:10 10 MURA 7 2 3 2 13:10 9 KRŠKO 7 1 4 2 4:6 7 TRIGLAV 7 1 3 3 8:16 6 CELJE 7 0 5 2 8:11 5 RUDAR 7 1 1 5 5:21 4 ni bilo veliko. Nekaj smo si jih ustvarili, a jih nismo znali izkoristiti. Gremo dalje ...« je bil kratek trener Celja Dušan Kosič, vidno razočaran in otožen. Od ponedeljka so celjski nogometaši nastanjeni v Laškem, vadijo pa v Celju. V kritičnih trenutkih, ko jim ne uspeva skoraj nič in so na lestvici predzadnji, je vodstvo kluba povleklo potezo, ki se zdi smiselna očitno le enemu človeku. Odpustil je namreč - predstavnika za stike z javnostjo. Predsednik kluba z nenavadno potezo ni bil seznanjen. Nato je na štadionu Z'dežele padla še ena, nedolžna glava. Oditi je morala poslovna sekretarka Valerija Kožuh. Tudi njej, tako kot predstavniku za stike z javnostjo, ni bil obelodanjen razlog za odpustitev. Predsednik kluba Miloš Rovšnik ni vmešan neposredno, a posledice so lahko najhujše prav zanj. Jutri bo sledila prijateljska tekma v Italiji z Udinese-jem. V soboto, 15. septembra se bosta v Velenju spopadla Rudar in Celje. Skušala bosta prehiteti Triglav. A to lahko uspe samo enemu ali pa nobenemu. DEAN ŠUSTER, foto: SHERPA Sezono so začeli na letnem kopališču Po desetletjih obstoja Letnega kopališča Celje je bil spomladi bazen prenovljen. Plavalcem Neptuna je največ pomenila ogrevana voda, še posebej julija, ko je bilo vreme precej muhasto. Po daljšem času so Neptunovi plavalci začeli novo sezono septembra na odprtem bazenu. V njem bodo vadili tri tedne. Nato se bo prva ekipa pripravljala na Mallorci, ostale ekipe se bodo za teden preselile v Velenje. Prvega oktobra bodo vsi zaplavali v zimskem bazenu Golovec. Tradicionalno so sezono začeli s klubskim piknikom na Lopati, kjer so dobitnikom medalj z letošnjih državnih prvenstev podelili nagrade. Prejeli so jih Izabela Pakiž Rumpf, Hana Podbregar, Iza Vodenik, Taja Gerčer, Saška Podpečan, Aja Emma Wesenschegg, Zala Bornšek, Lena Bornšek, Anemari Košak, Mitja Horvat, Maks Jereb, Jan Vodenik in Jan Gerčer. Po dolgih letih sta se poslovila Katja Petrič in Jan Gerčer, saj sta se podala novim življenjskim ciljem naproti. »Modri« bodo imeli v novi sezoni še višje cilje kot v pretekli, saj bo letos kar nekaj plavalcev starejših v svoji kategoriji. Trenerski in vaditeljski kader ostaja isti. Za prvo ekipo skrbi Martin Karlin, za drugo ekipo Robert Kekec, za tretjo ekipo Franc Božiček, vodja plavalne šole je Matej Čre-tnik. Čakata jih dve domači tekmi, morda bodo celo tri. V novem tekmovalnem sistemu Plavalne zveze Slovenije je jesenska tekma Pokal mesta Celje uvrščena v prvi rang tekmovanj, ki bo štel za Veliko nagrado Slovenije, spomladanski velikonočni miting pa se bo prestavil v januarski čas in bo štel za Razvojni pokal PZS. DŠ, foto: PK NEPTUN Dobitniki medalj na letošnjih državnih prvenstvih s trenerjema Martinom Karlinom (levo) in Robertom Kekcem (desno) NA KRATKO Ni še konec sezone Zürich: Slovenska rekorderka v metu kopja Martina Ratej je v finalu atletske diamantne lige zasedla šesto mesto z izidom 60,86 m, ki ji je uspel v zadnji seriji. Zmagala je Belorusinja Tatjana Haladovič (66.99 m). Četrta je bila zmagovalka seštevka discipline Kitajka Lyu. Ratejeva je z drugo Kitajko Liujevo delila peto mesto s po 14 točkami. Nato so Martino povabili na miting v Berlin, kjer je bila četrta (57,16 m). V italijanski Brugneri je Jan Kokalj krepko izboljšal slovenski rekord v kategoriji mlajših članov v teku na 5.000 m. V zelo močni konkurenci je zasedel osmo mesto. Luka Janežič je zmagal na mitingu v Zagrebu v teku na 400 m (46,03). Državno ekipno prvenstvo za člane in članice bo šele 22. in 23. septembra na Ptuju. V soboto bo celjski štadion gostil odprto državno prvenstvo invalidov. Organizatorja sta Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske in Zveza za šport invalidov Slovenije - Paraolimpijski komite s pomočjo Atletskega društva Kladivar Celje. Dobra popotnica za Španijo Ljubljana: V nedeljo bi morali v Tacnu na tekmi svetovnega pokala v slalomu na divjih vodah svoje polfinal-ne in finalne vožnje izpeljati še kajakaši in kanuistke. Toda organizatorji so nedeljski del tekmovanj odpovedali zaradi previsokega vodostaja reke Save. Tako so obveljali izidi kvalifikacij, kar je pomenilo, da je med kajakaši Celjan Martin Srabotnik osvojil odlično peto mesto. To je njegov največji uspeh v svetovnem pokalu, ki se bo zaključil konec tedna v španskem La Seu d'Urgellu. Nato bo Srabotnik odpotoval na svetovno prvenstvo v Brazilijo. Kruder na SP Innsbruck: Na svetovnem prvenstvu v športnem plezanju bo Slovenijo zastopala najmočnejša delegacija doslej. V njej bo tudi Celjan Jernej Kruder, skupni zmagovalec svetovnega pokala v balvanskem plezanju. Prvenstvo se bo v Avstriji začelo danes, zaključilo pa se bo v nedeljo, 16. septembra. (DŠ) novi tednik CDODT 1Q Št. 36, 6. september 2018 ОГОП1 19 »Minula sezona se ne sme ponoviti« Tako pravi predsednica Košarkarskega kluba Zlatorog Tanja Seme »Laščane je treba spomniti, da košarka v našem lepem mestu še obstaja. Klub bo živel in preživel predvsem z njihovo pomočjo. Časi, ko je glavni pokrovitelj poskrbel za stabilnost kluba v vseh pogledih, so minili.« Petega junija je na skupščini KK Zlatorog predsednica društva postala Tanja Seme. Upravni odbor sestavljajo Tomaž Blagotinšek, Srečko Lesjak, Janez Potočnik, Jože Sadar ml., Andrej Kaluža, Jernej Gostečnik, Mitja Gorjup, Drago Zupan, Enej Kirn in Bojan Špiler. Po približno treh mesecih po izvolitvi smo Tanjo Seme povabili na pogovor in takoj je pristala. Kaj vse je bilo treba postoriti po skupščini, ko ste postali predsednica kluba? Ogromno stvari me je pričakalo, takoj smo se jih lotili, z nekaterimi se še ukvarjamo in jih rešujemo. Ne glede na to, kakšna je bila preteklost, se nočem ozirati nazaj, želim gledati le naprej. Osredotočila sem se na prihodnost. Laščane je treba spomniti, da košarka v našem lepem mestu še obstaja. Klub bo živel in preživel predvsem z njihovo pomočjo. Časi, ko je glavni pokrovitelj poskrbel za stabilnost kluba v vseh pogledih, so minili. Klub se mora po svojih najboljših močeh boriti za vsak evro. Vsi, ki delamo v klubu in zanj, to opravljamo prostovoljno in brezplačno. Celotna finančna struktura je namenjena zgolj članski in mladinski ekipi ter trenerjem. Nikakor si ne smemo dovoliti, da bi se ponovila minula sezona - niti v smislu rezultatskih dosežkov niti v smislu finančne nestabilnosti. Kako je bilo s podaljšanjem pogodbe z glavnim pokroviteljem kluba? Bolj nas zanima, kako se bomo ob znesku, ki nam ga Tanja Seme je pokrovitelj namenil za naslednjo in še za dve nadaljnji sezoni, finančno še bolj okrepili. To je možno tudi s prodajo sezonskih vstopnic. Sama jih ljubiteljem košarke v Laškem toplo priporočam, saj bo sezona z okrepljeno ekipo in novim trenerjem po mojem mnenju precej privlačna in zanimiva. Seveda iščemo še dodatne sponzorje, ki bi nam lahko finančno pomagali. Zdaj ko se je vse malo uneslo - vam je kot ženski težje na tako odgovornem položaju? Ni mi bilo težko, čeprav mi ni všeč, ko ljudje gledajo žensko na odgovornem položaju z drugimi očmi, češ, >kaj bo ona naredila<, >saj ji ne bo uspelo<. Na srečo se me takšne zadeve ne dotaknejo ali pa me le še dodatno motivirajo. Ko sem postala predsednica, sem vlogo sprejela z vso odgovornostjo, predvsem pa z željo, da klub vrnemo na uspešna pota. Menim, da smo že na dobri poti. Predvsem po zaslu- gi ljudi iz upravnega odbora, ki mi zelo veliko pomagajo. Kjer je volja, je tudi pot. In kjer so čisti računi, so tudi dobri prijatelji. Nekateri ljubitelji košarke se celo čudijo, kako dobro ekipo sestavljate. Uspeli ste zadržati Nejca Bariča, Cleve-landa Josepha Thomasa in Miloša Miljkovića, tudi Žana Vodiškarja in Reneja Grda-dolnika, okrepili so vas Matej Rojc ter dva Američana, stara 22 in 24 let. Ste vse to prepustili novemu trenerju, Američanu Chrisu Thomasu? Kot veste, smo ga dobili precej pozno. Prej sem imela veliko pogovorov s kandidati, skrbno sem izbirala. Ko se je pojavilo ime Chris Thomas, sploh nismo več razmišljali. To je to, smo si rekli. V nekaj dneh je bil pri nas, nasmejan in z načrti za novo sezono. Želel se je vrniti v Slovenijo, saj ima nanjo lepe spomine. Če bo res pravi za nas, bosta pokazala čas oziroma sezona, ki je pred vrati. Zaenkrat nam kaže dobro. Je odličen motivator, mladi košarkarji ga spoštujejo in cenijo, mu sledijo. Člani so zelo zagnani. Je kateri od dogodkov izstopal? Najlepši dokaz, da delamo prav, je bil odziv mame enega od mladih, verjamem, da bodočih uspešnih košarkarjev. Obiskala nas je v klubu in trenerja vprašala, kaj je naredil z njenim sinom. Priznala je, da je storil nekaj, kar njej ni uspelo v sedemnajstih letih. Sin je postal discipliniran, delaven in poln zagona. Kar se tiče članskega moštva - nekaj igralcev smo zadržali, nekaj jih je pripeljal trener in to je zame >dream--team<, v katerega verjamem in za katerim stojim. Chris lepo, razločno govori angleško. Pripravljen je pomagati na vsakem koraku v vsakem trenutku tudi pri mlajših selekcijah. To, kar smo si želeli, smo tudi dobili. Predvidevamo, da bo cilj Zlatoroga uvrstitev v ligo za prvaka - ali kaj več? Želje so eno, realnost drugo. A glede na to, da sem večni optimist, so tudi cilji precej visoki. Ne želim z glavo skozi zid. Tega nisem storila niti v času, ko smo pospešeno iskali trenerja. Katere so bistvene smernice v delovanju kluba? Kakšna je vaša osebna vizija? Najprej si želimo, da bi bila nova sezona uspešna v vsakem pogledu. V naslednjem letu bomo proslavili tudi častitljiv jubilej. Košarkarski klub Zlatorog Laško bo dopolnil 50 let. Vse, ki so bili na kakršenkoli način povezani s klubom, bomo povabili na proslavo. Ta bo v soboto, 25. maja. Vse pa najprej vabim na našo prvo domačo tekmo, ki bo 20. oktobra. Pripravljamo presenečenje. DEAN ŠUSTER Foto: KK ZLATOROG Evforija po izjemnih predstavah na mladinskem evropskem prvenstvu je že pozabljena, najboljši strelec prvenstva pa še nima novega kluba in vadi sam. Divjali bodo varno Prva liga vse bližje Že peti igralec je okrepil Košarkarski klub Celje. Za Ivanom Držićem, Salihom Nuhanovićem, Janom Rizmanom in Jimmijem Huntom je pogodbo s celjskim drugoligašem podpisal organizator igre Andraž Stropnik (drugi z leve). 19-letni Šoštanjčan je nazadnje igral za polzelske Hopse. Zdaj je jasno, da vodstvo celjskega kluba resno načrtuje preboj v prvo ligo. DŠ, foto: GrupA Rokometaši Celja Pivovarne Laško so lani v proizvodni hali v rožnatih dresih vstopili v novo sezono, letos pa so to storili na poligonu varne vožnje na Vranskem. Njihovi cilji so visoki, vse tri domače lovorike in preboj v izločilne boje v ligi prvakov. Po pripravljalnih tekmah je trener Branko Tamše lahko zadovoljen, njegovo moštvo je še vedno zelo hitro in bo sodeč po prikazanem na Vranskem in nato na prijateljski tekmi v Veszpremu - varno divjalo. Navkljub temu, da so jih zapustili številni nosilci igre, kot so Borut Mačkovšek, Žiga Mlakar, Urban Lesjak, Matic Suholežnik, Luka Mitrović in Ivan Slišković, nameravajo storiti več v ligi prvakov kot v minuli sezoni. Novinci so Klemen Ferlin, Rok Ovniček, Kristijan Horžen, Srb Draško Nenadić in Hrvat Josip Šarac. Nič se ne premakne Po zaključku prejšnje sezone sta Celje zapustila dva vrhunska leva zunanja napadalca, Borut Mačkovšek in Ivan Slišković. Najboljši strelec letošnjega mladinskega evropskega prvenstva v Celju Grega Ocvirk je pričakoval, da bo zato dobil več priložnosti kot doslej. Toda na tem igralnem mestu so zdaj trije tujci, Španec Dušebajev ter Nenadić in Šarac. Morda se tudi zato Ocvirk še ni pojavil na treningih Celja. Zaplet, ki prerašča v afero, je pojasnjeval novi direktor celjskega kluba Rok Plankelj: »Po komentarjih na družbenih omrežjih sem poklical Grego med mladinskim evropskim prvenstvom, po njem pa sva mu s predsednikom ponudila termin za sestanek. Po nekajtedenskih usklajevanjih in prepričevanjih ter izboljšani pogodbi še vedno nismo prišli skupaj, Grega je ponudbo zavrnil in se odločil, da bo izziv iskal v drugem klubu. O odškodnini se nismo pogovarjali. Nato sem se o možnosti prestopa ali posoje pogovarjal z njegovim zastopnikom. Potem me je Grega poklical in dejal, da se vidi v celjski ekipi. Odvrnil sem mu, da lahko pride, a pod prejšnjimi pogoji, ker pač ni izpolnjeval pogodbenih obveznosti. Pogodba je podpisana še za tri leta. Mnenje strokovnega štaba je, da bo lahko ob izpolnjevanju nalog prvi med enakimi. Pripravili smo mu celotno opremo A njega ni bilo ...« Plankelj je dodal, da je klub Ocvirku priskrbel letalsko vozovnico za Makedonijo, kjer je bil pripravljalni turnir. Nato je Ocvirk sporočil, da ne more na pot, ker je izgubil potni list. Z menedžerjem Andrejem Golićem do nadaljnjega ne želita komentirati zadeve. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Rokometaši velenjskega Gorenja so na prvi tekmi uvodnega kroga pokala EHF v gosteh izgubili proti švedskemu Alingsasu s 26:23. Izbranci Zorana Jovičića so dobro odprli tekmo v Skandinaviji. Do 20. minute so imeli niti igre v svojih rokah in vodili s tremi goli. Kasneje so sredi drugega polčasa zaostajali že za pet golov, nato pa se dokopali do zmernega poraza ter se bodo v soboto na povratni tekmi v Rdeči dvorani skušali oddolžiti Švedom z obrestmi. V Alin-gsasu je bil najbolj učinkovit Nikola Špelić, ki je dosegel šest golov. Na skupščini RK Gorenje je novi predsednik postal Tomaž Korošec. Dosedanji predsednik Milan Meža bo odslej deloval v vlogi podpredsednika kluba. 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE SVET ZAVODA Ekonomske šole Celje, Kosovelova ulica 4,3000 Celje, razpisuje prosto delovno mesto RAVNATELJA-DIREKTORJA/ RAVNATELJICE-DIREKTORICE. Izvoljeni/izvoljena bo opravljal/opravljala funkcijo direktorja/direktorice zavoda in ravnatelja/ravnateljice organizacijske enote Gimnazije in srednje šole. Kandidat/kandidatka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja-direktorja/ravnate-Ijice-direktorice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09,64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11,40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP 2D, 47/15, 46/16,49/16 - popr. in 25/17 - Zvaj); v nadaljevanju besedila: ZOFVI). Kandidati/kandidatke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat/kandidatka bo imenovan/imenovana za dobo 5 let. Predvideni začetek dela bo 1.1.2019. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev: • dokazilo o izobrazbi, • dokazilo o nazivu, • dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu, • dokazilo o opravljenem ravnateljskem izpitu - kandidat/kandidatka lahko kandidira tudi brez ravnateljskega izpita, vendar ga mora pridobiti v enem letu po začetku mandata, sicer mu/ji preneha mandat po zakonu, • potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti na nepogojno zaporno kazen zapora več kot šest mesecev, • potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, • program vodenja šole-zavoda, • kratekživljenjepiszopisom dosedanjih delovnih izkušenj vvzgoji in izobraževanju pošljite v zaprti ovojnici v petnajstih (15) dneh po objavi tega razpisa na naslov: SVET ZAVODA Ekonomske šole Celje, Kosovelova ulica 4,3000 Celje, s pripisom »Prijava na razpis za ravnatelja-direktorja/ravnateljico-direktorico«. Vlogo bomo upoštevali kot pravočasno, če bo zadnji dan roka s priporočeno pošiljko oddana na pošto. Potrdilo iz kazenske evidence o nekaznovanosti ne sme biti starejše od enega meseca. Nepopolno oddanih vlog ne bomo upoštevali. Kandidati/kandidatke bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli/-e v zakonitem roku. STROJI ШП7Г muzeJnoveJSežgodovinelcelje 145 LET CINKARNE: KAJ ZARES VESTE O NAŠIH IZDELKIH? Vabljeni v Muzej novejše zgodovine Celje na ogled nove gostujoče razstave 145 let Cinkarne: kaj zares veste o naših izdelkih? Razstava bo na ogled od 11. do 30. septembra! Vstop prost! Več o programu na spletni strani muzeja http://www.muzej-nz-ce.si PRODAM MLIN za mletje grozdja, na elektriko, prodam. Telefon 041 710-193. 169 M0T0KULTIVAT0R Gorenje Muta, s pogonsko prikolico, prodam. Telefon 031 796-410. 1455 KUPIM TRAKTOR Imt, Zetor, Ursus, Univerzal, Štore, Deutz ali Tomo Vinkovič, letnik in model nista pomembna, kupim. Telefon 031 562-809. P POSEST PRODAM DV0STAN0VANJSK0 hišo v Šentjurju, velikost parcele približno 1.500 m2, prodam. Telefon 041 853-581 ali 017230-68775. 1306 NA Pečovju nad Štorami prodamo za 7.000 EUR kmetijsko zemljišče (njive, pašnik, travnik - skupaj 21.289 m2). Telefon (03) 781-0034. 1375 V katastrski občini Ponikva, Grliče, občina Žalec, prodam 8.195 m2 veliko posest - gozd, travnik in vinograd, z gospodarskim poslopjem, z elektriko, vodo (vikend), pomožni objekt. Cena 25.000 EUR. Telefon 040 897-979. 1421 HIŠO na parceli 1650 m2, v Šentjurju, Cvetna ulica, prodam. Vseljivo, možnost prepisa takoj. Telefon 070 708-269. 1435 HIŠO v Virštanju, z vinogradom, prodam. Telefon 040 211-346. p AVTO STEKLO CENTER Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91 NAJAMEM STANOVANJE PRODAM PRODAM ODDAM PRODAM KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke prodamo. Ob nakupu 10 kokošk podarimo petelina. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Na zalogi so tudi beli piščanci za dopitanje. Kmetija lešer, lopata 55, Celje, telefon 031 461-798,041 763800,051 379-031. p m mm GARAŽO z elektriko, na relaciji Nova vas - Dečkovo naselje, najamem, lelefon 041 341-481. 1435 DVOSOBNO stanovanje v I. nadstropju šeststanovanjske hiše v Vitanju, poleg zdravstvenega doma, v izmeri 53 m2, prodam ali oddam. Stanovanje je opremljeno s pohištvom in gospodinjskimi aparati. Ima lastno kurjavo na trdo gorivo ali olje. Ima tudi klet v izmeri 16 m2, lelefon 041 574-721. 1434 PEČ za centralno kurjavo na drva, 40 kw, prodam, lelefon 491 70 50. 1431 astrologinja jasnovidnost BI0TERAPQE PRAŠIČE, težke od 30 do 200 kg, domača hrana, možna dostava, prodamo. Zbiramo naročila za breje svinje mladice, lelefon 051 720-294. P KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in grahaste, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. lelefon 070 545481. p BIKCA simentalca, 320 kg, starega devet mesecev, prodam. Cena po dogovoru, lelefon 031 519-341. 1391 PUJSKE, mesni tip, težke od 25 do 35 kg, prodam, lelefon 031 544-653. š 43 KRAVO, brejo 4 mesece, in telico, staro 15 mesecev, prodam, lelefon 041 794132. 1409 KRAVO simentalko, brejo drugega teleta, prodam, lelefon 041 809-162. mu DVA bikca simentalca, težka 220 kg, prodam, lelefon 041 269-693. 1419 0D0JKE za nadaljnjo rejo, zelo lepe, prodam. Cena po dogovoru, lelefon 041 384-488. 1430 BIKCE ali teličke, odstavčke, mesni tip, prodam ali menjam za kravo, telico ali bika za zakol. Telefon 031 533-745. 1459 PUJSKE, domače reje, težke od 20 do 70 kg, prodam. Lahko očiščeni, možna dostava, lelefon 041 797-052.1450 KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave in črne, pred nesnostjo, prodam. Pripeljemo na dom. lelefon 070 545-481. p. KUPIM BARVNI IV Philips in barvni IV Grundig, oba delujoča, oddam, lelefon (03) 5452-392 ali 051 303-733. 1447 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic libaot, telefon (02) 582-1401. n PRAŠIČE, mesni tip, težke od 110 do 140 kg, ugodno prodamo. Možna dostava, lelefon 041 455-732. 1332 ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. 0.0., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. DEBELE, suhe krave in telice ter teleta kupim. Plačilo takoj - z davkom, lelefon 041 653-286. š 30 PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p JALOVE krave in telice za zakol ter pašne krave, lahko slabše reje, kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p BIKCE, mesni tip, težke od 150 do 200 kg, ter telice in krave za zakol kupim. Telefon 031 832-520. 1355 BiESfflE elevizija celje 5 Ш PRODAM GROZDJE na brajdi, sorte jurka, šmarni-ca in izabela, ugodno prodam. Telefon 041 276-207. 13 70 NEŠKR0PLJEN0 grozdje na trti prodam. Telefon 051 630-807. 1404 MEŠANO grozdje, belo, prodam. Telefon 040 122-910, (03) 5772-385, Dragica. 1417 Л11Ш11Ш I astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku veiega operaterja JABOLKA, neškropljena, domače sorte, mešane, 500 do 700 kg, prodam. Telefon 040 807-371,041 945-589. 1424 GROZDJE jurko, na brajdah, cca 800 kg, neškropljeno, prodam. Kličite v večernih urah na telefon (03) 5793453. Gorica pri Slivnici. 1420 NEŠKR0PUEN0 jurko, na brajdi, cca 100 kg, prodam. Šentjur. Telefon 041 795703. 1429 BELO in rdeče sortno grozdje prodam. Možnost dostave. Telefon 031 782-708. 1432 STARE sorte jabolk ugodno prodam. Telefon 070 367-257. 1436 V Straži na Gori prodamo mešano belo grozdje in modro frankinjo. Telefon 051 346-441. 1437 JABOLKA starih kmečkih sort (bobovec, mošanček), prodam. Lahko si jih na-berete sami za ozimnico ali za stiskanje. Prodamo tudi jabolčni sok izpod stiskalnice. Telefon 051 362-145 ali (03) 5778-883. 1440 JABOLKA za stiskanje ali jabolčni sok prodamo. Telefon 031 235-529.1443 GROZDJE različnih sort prodam. Cena od 0,40 EUR/I naprej. Prodam tudi belo in rdeče vino. Možnost dostave. Telefon 041 610-317. 1448 GROZDJE jurko na brajdi, v okolici Laškega, prodam. Telefon 041 827-518. 1454 GROZDJE, belo mešano in rdeče - modra frankinja, v okolici Šmarja, ugodno prodam. Telefon 041 264-336.1460 NA Tinskem prodamo mešano belo grozdje (rizling, šipon, pinot, muškat) ter modro frankinjo in žametno črnino. Telefon 070 808-560. 1457 BELO in rdeče grozdje ter neškropljena jabolka za stiskanje ali ozimnico prodam. Telefon 031 237-193. 1452 CELJE VABI K SODELOVA* )DELAVCE/SODELAVKE ГОЈО TEHNIČNO EKIPO. SVOJE PRIJAVE S KRATKIM ŽIVLJENJEPISOM POŠLJITE NA NASLOV: TV CELJE d.o.o., Mariborska 86, 3000 Celje, ali po elektronski pošti: urednistvo@tvcelje.si, do 15. avgusta 2018. Dodatne informacije lahko dobite na tel. številki: 03 42 88 200 i&j ШШ telemach МН kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 352 MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu večnega spomina. V SPOMIN 28. avgusta je minilo leto dni, kar nas je zapustil dragi mož, oče, brat in dedi MIROSLAV TERZAN iz Marija Gradca 44, Laško (27. 7. 1938 - 28. 8. 2017) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke v spomin. Njegovi domači GROZDJE belih in rdečih sort prodam. Vinograd se nahaja na lepi sončni legi ob asfaltni cesti v šmarsko-virštanjskem okolišu. Telefon 031 575-777. p NA Tinskem prodamo belo in rdeče grozdje. Telefon 041 478-455. 1444 PŠENICO, ječmen in koruzo za silažo, prodam. Telefon 041 759-681. 1445 MEŠANO in sortno belo in rdeče grozdje prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 070 897-014. 1462 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. p DRVA, dolga, v hlodih ali kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p 80-litrsko stiskalnico za grozdje, mlin in peč na olje prodamo po simbolični ceni. Telefon 041 906-042. 1392 JABOLKA za stiskanje in traktor prodam. Telefon 031 831-764. 45/18 BOBOVEC na drevju in prikolico za Muto, okrogli priklop, prodam. Telefon 040 575-924. 1441 PODARIM Sporočamo žalostno vest, da nas je v 81. letu zapustil VLADO JURAK iz Letuša 54, Šmartno ob Paki Od njega smo se poslovili v torek, 4. septembra 2018, na pokopališču v Celju Žalujoči vsi njegovi DRVA, mešana, suha (bukev in hrast), prodam. Možen razrez in dostava. Telefon 070 674-760. 142 7 GROZDJE jurko, prešo in lesene sode prodam. Telefon 041 733-288. 1439 PASJO hišico, večjo, prodam. Telefon 031 801-940. 1453 ZELO lepo ohranjen vinski sod, 450 l, prodam po simbolični ceni. Telefon (03) 5975-602. 1442 SMREKOVE deske, debeline 4 cm, prodam. Telefon 031 445-932. 1456 AVTOPRIKOLICO, homologirano, dolžine 1,5 m x 1 m in 0,50 m višine, prodam. Stranice so obložene z alu pločevino debeline 3 mm. Nosilnost je 650 kg. Prirejena je za prevoz tovora dolžine do 3 m. Telefon 041 560-539. 1439 LESEN sod, dobro ohranjen, 250 l, prodam. Telefon 031 239-886. 1438 VEČJO količino starejše opeke Monta podarim. Telefon 051 370-557. 1405 MOŠKI, 67 let, želi spoznati žensko od 60 let naprej, samsko, pošteno, neal-koholičarko, za druženje. Telefon 070 502-737. 1423 Kogar imaš rad nikoli ne umre, le daleč je... (Tone Pavček) ZAHVALA Zapustil nas je dragi JOŽEF VERANIC iz Nove Cerkve (22. 1. 1923 - 29. 8. 2018) Zahvaljujemo se vsem, ki ste našega dragega in nepozabnega moža, očeta, dedija in pradedija v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu Antonu Hriber-niku in gospodu Vicmanu za sveto mašo in verski obred, pogrebni službi Raj in pevcem MOPZ Nova Cerkev. Posebna zahvala sosedom iz Ulice ljubezni in cvetja, prijateljem, sorodnikom, znancem in članom PGD Nova Cerkev za pomoč v težkih trenutkih. Hvala vsem za besede tolažbe, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Žalujoči vsi njegovi ZAPOSLITEV AVTO Princ, d. o. o., Bukovžlak 63a, 3221 Teharje zaposli avtokleparja. Telefon 041 372-085. 1364 radio cehe GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči za centralno ogrevanje. Garancija je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a. Telefon 541 50-11 ali 041 531-976. 1451 |PONUDBE| za zrele, resne ljudi z vse države 031836378 http://www.zau.si Življenje celo si garala, vse za svoje drage dala. Sedaj pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in sestre ALOJZIJE GORJAN s Ceste talcev 21 v Vojniku (12. 6. 1928 - 19. 8. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče, denarne prispevke in za svete maše. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo obiskovali in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala kolektivu Špesovega doma Vojnik, ki je skrbel za njo in ji lajšal tegobe bolezni zadnji dve leti. Zahvala pogrebni službi Raj za zelo dobro organizacijo pogreba, gospodu župniku Antonu Pergerju za opravljen cerkveni obred in govornici Brigiti za poslovilne besede. Žalujoči vsi, ki jo bomo močno pogrešali. V SPOMIN 4. septembra je minilo 15 let, kar nas je zapustil dragi ata, tast in dedi KAREL PUŠNIK iz Spodnje Rečice 44 pri Laškem Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala. Vsi njegovi Poroke Mozirje Poročili so se: Marizela POLIČNIK in Janez POLIČ-NIK, oba iz Gornjega Grada, Stanka ŠPORIN in Boštjan SLAPNIK, oba iz Rovta pod Menino, Karmen GOLČMAN in Damjan PRAZNIK, oba iz Skorna, Jasna ŽERJAV iz Malih Dol in Robin ULAGA iz Postojne, Klara DVANAJ-ŠČAK iz Kranja in Matjaž ČRČEK iz Rogaške Slatine. Laško Poročili so se: Katarina AVFLIČ iz Rimskih Toplic in Matej KLINAR iz Svetine, Aldina SELIMOVIĆ iz Hrastnika in Ervin TABAKOVIĆ iz Zagorja ob Savi. Žalec Poročila sta se: Simona KOPRIVC iz Celja in Uroš CUDER iz Brda pri Bovcu. Velenje Poročili so se: Marjana VUGRINEC in Peter ŠTUMP-FEL, oba iz Velenja, Nina PO-GOREVC in Peter VAVKAN, oba iz Velenja, Florencia Del Carmen RENTERIA ZEPEDA iz Mehike in Jure VEZJAK iz Maribora. Smrti Celje Umrli so: Olga ROJNIK iz Petrovč, 87 let, Jožefa BRODNIK iz Velenja, 90 let, Aleksander JELEN iz Liboj, 64 let, Jožef TURNŠEK iz Loč pri Celju, 88 let, Marija VOR-ŠNIK iz Klanca, 93 let, Terezija HUDINA iz Celja, 68 let, Ivan ŠORLI iz Ložnice pri Žalcu, 81 let, Marijan TRATNIK iz Gornjega Grada, 86 let, Emerik VALENČAK iz Braslovč, 86 let. Žalec Umrla sta: Andrej Bojan VERDEV iz Rakovelj, 80 let, Brigita Breda KERIĆ iz Lat-kove vasi, 73 let. Mozirje Umrla sta: Helena FÜRST iz Lok pri Mozirju, 93 let, Niko PRAZNIK iz Prihove, 58 let. Velenje Umrla sta: Franc LOPERT iz Velenja, 83 let, Martin GRABNER iz Velenja, 80 let. novi tednik Vedno г 1ллшо?ј I rk 22 NAPOVEDNIK radio celje 90.6 95.1 95.9 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 6. september Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev PETEK, 7. september Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. RUDIMENTAL FT. MAJOR LAZER - LET ME LIVE (5) 2. ZAYN - SOUR DIESEL (6) 3. JUICE WRLD - LUCID DREAMS (3) 4. YEARS & YEARS - IF YOU'RE OVER ME (2) 5. JONAS BLUE FT. JACK & JACK - RISE (3) 6. SELENA GOMEZ - BACK TO YOU (4) 7. CAMILA CABELLO FEAT. SWAE LEE - REAL FRIENDS (1) 8. Paul McCartney - come ON TO ME (5) 9. NICKI MINAJ FT. ARIANDA GRANDE - BED (2) 10. MARTIN GARRIX FEAT. BONN -HIGH ON LIFE (1) DOMAČA LESTVICA 1. ŽAN SERČIČ & GAJA PRESTOR - NAZAJ (4) 2. BIG FOOT MAMA - NORMALEN (6) 3. ANIKA - POGLEJ ME (5) 4. S.I.T. - VROČE (3) 5. EMKEJ - RDEČE OČI (4) 6. NIPKE - ČE NE BOŠ PROBU (1) 7. SAŠA LEŠNJEK - NAJINO POLETJE (3) 8. I.V.Y - PARFUM (2) 9. LAURYLIN & JAN BOGATIČ -SANJAL BOM (2) 10. MARKO HATLAK BAND - PO SLEDEH (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: LIFE OF DILLON - AMERICAN GIRL ELLE KING - SHAME PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: SIDDHARTA - A.M.L.P. ANABEL - KLIC STRAN Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana SOBOTA, 8. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice NEDELJA, 9. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele PONEDELJEK, 10. september Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 9.15 Predstavljamo skladbe tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Re- gijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca TOREK, 11. september Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev SREDA, 12. september Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev Po slovensko s Katrco 1. Ans. Jerneja Kolarja: Ljubezen najina 2. Ans. Stanka Fajsa: Kakor metulj 3. Juhej: Pojem ti, oče 4. Kozjanski lumpi: Lump 5. Lunca: Ti si drugačen Kino CINEPLE Spored od 6. 9. do 12. 9. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Črni KKKlanovec - drama, kriminalni od četrtka do srede: 17.40, 21.00 Hotel Transilvanija 3: Vsi na morje - fantazijski, komedija, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 17.50 sobota, nedelja: 13.50, 15.50, 17.50, Hotel Transilvanija 3: Vsi na morje - fantazijski, komedija, sinh., 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.50 sobota, nedelja: 14.50, 16.50 Mamma Mia: Spet začenja se! - muzilkal, komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.20, 18.40, 19.50 petek, sobota: 16.20, 18.40, 19.50, 22.10 Megalodon: Predator iz globin - akcijski, fantazijski četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 18.30, 20.30 petek: 18.30, 20.30, 22.40 sobota: 13.50, 18.30, 20.30, 22.40 nedelja: 13.50, 18.30, 20.30 Misija: Nemogoče - Izpad - akcijski, pustolovski, triler četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 21.10 sobota, nedelja: 13.30, 21.10 Nuna - grozljivka, triler četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.00, 20.00 petek: 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 sobota: 14.00, 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 nedelja: 14.00, 16.00, 18.00, 20.00 Pokvarjeni pliškoti - akcijski, komedija, kriminalni od četrtka do srede: 15.45, 21.20 Pravičnik 2 - triler, akcijski od četrtka do srede: 18.50, 20.50 Skrivno življenje mačk - animirani, pustolovski, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.10, 18.20 sobota, nedelja: 14.00, 16.10, 18.20 Skrivno življenje mačk - animirani, pustolovski, sinh., 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.10 sobota, nedelja: 15.00, 17.10 Slender Man - grozljivka od četrtka do srede: 19.20 Vohun, ki me je nategnil - komedija, akcijski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.15, 20.15 petek, sobota: 16.15, 20.15, 22.30 PRVIČ V SLOVENIJI novi tednik 90 ,6 95,1 95,9 K 30,3 rad io celje 1 ČETRTEK 19.00 Črni KKKlanovec - drama, kriminalni PETEK 18.00 Delavnica - drama 20.00 Črni KKKlanovec - drama, kriminalni SOBOJA 17.45 Črni KKKlanovec - drama, kriminalni 20.00 Delavnica - drama NEDELJA 18.00 Delavnica - drama 20.00 Črni KKKlanovec - drama, kriminalni SREDA 19.00 Črni KKKlanovec - drama, kriminalni KINO VELENJE PETEK 18.00 Skrivno življenje mačk - družinska animirana pustolovščina, sinh. 18.15 Louise pozimi - animirana drame za odrasle 20.15 Whitney - biografski glasbeni dokumentarec 22.30 Pravičnik 2 - akcijska kriminalka SKRIVNOSTI LETENJA Gostujoča interaktivna razstava za vse generacije luom ^ER2018 IJI :A CELJE OSREDNJA KNJIŽNICA CE REGIJSKO ŠTUDIJSKO SREDIŠČE V CELJU VW3DELOVđ№ S FUN SCIENCE SLOVENIJA REGIJSKO STlIWISKO SREDIŠČE Vedw г илтој/ SOBOTA 18.00 Skrivno življenje mačk - družinska animirana pustolovščina, 3D 20.00 Louise pozimi - animirana drame za odrasle 20.10 Pravičnik 2 - akcijska kri-minalka 22.35 Whitney - biografski glasbeni dokumentarec NEDELJA 16.00 Skrivno življenje mačk - družinska animirana pustolovščina, Pikin kino 18.15 Mamma mia! Spet začenja se - glasbena romantična komedija 19.00 Louise pozimi - animirana drame za odrasle 20.30 Pravičnik 2 - akcijska komedija PONEDELJEK 18.00 Hotel Transilvanija 3: Vsi na morje! - animirana družinska komedija 20.00 Črni KKKlanovec - drama, kriminalni PLOSCAD OB DOMU KULTURE VELENJE Zvezde pod zvezdami - brezplačne filmske projekcije na prostem PONEDELJEK 21.00 Video Viva Velenje - Titov trg - premiera avtorskega dokumentarnega filma V primeru slabega vremena bo filmska predstava v Domu kulture Velenje! Kulturne prireditve ČETRTEK, 6. 9. 19.00 Celjska kulturnica Jože Barachini, član KD Svoboda Celje odprtje slikarske razstave 19.00 Vila Bianca Velenje_ Pot v svetlobo predstavitev monografije o kiparju in oblikovalcu Cirilu Cesarju ob 95-letnici rojstva PETEK, 7. 9. 19.00 Likovni salon Celje Paula Muhr: Rage! odprtje razstave novi tednik Vedno г №№j! 19.00 Galerija Kvartirna hiša Celje_ Marjan Skumavc: Srečanja odprtje slikarske razstave 19.00 Center Rinka Solčava Johann Gabriel Seidl (1804-1875) odprtje razstave s predavanjem in predstavitvijo zbornika; o razstavi iz zborniku bo spregovorila avtorica Alenka Hren Medved 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Hmeljska princesa opereta Radovana Gobca; tudi v soboto ob istem času 20.00 Galerija AQ Celje_ Tina Urbajs, Nejc Drev, Zala Kramperšek in Neli Zlatoper: IV odprtje razstave SOBOTA, 8. 9. 13.00 Velenjski grad Mladinska zlata paleta odprtje vseslovenske razstave učencev od 5. do 9. razreda 17.00 Grad Podsreda_ Literarni večer na temo Metulji v sodelovanju z Literarnim društvom Šentjur predstavljena bo tudi knjižica besedil vseh avtorjev, ki so se odzvali na literarni natečaj 19.00 Atrij Savinove hiše Žalec FAG Žalec Festival akustične glasbe 19.19 Knjižnica Velenje Sosed tvojega brega 2018: Besede z vseh strani neba 40. državno srečanje pesnikov in pisateljev drugih narodov in narodnosti 20.30 Stari grad Celje_ Veliki oder sveta druga uprizoritev misterija Pedra Calderona de la Barce, sodelujejo: Mladi z Jožefovega hriba, zbor, Godba na pihala Nova Cerkev in solisti; vstop prost NEDELJA, 9. 9. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Hmeljska princesa opereta Radovana Gobca NAPOVEDNIK 23 17.00 Grad Podsreda_ Glasbeno poletje na Gradu Podsreda koncert udeležencev seminarja za zborovsko dirigiranje PONEDELJEK, 10. 9. 11.00 Osrednja knjižnica Celje Skrivnosti letenja odprtje razstave; program odprtja bodo soustvarili člani Aerokluba Celje, Malega Harlekina in skupina The Takeover 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ 145 let Cinkarne Celje: kaj zares veste o naših izdelkih? odprtje posebne 3D-razstave ob 145-letnici delovanja podjetja SREDA, 12. 9. 16.30 UPI - ljudska univerza Žalec Jaz, narava in stavbe iz preteklost odprtje razstave otroških likovnih del 17.00 Vila Bianca Velenje Moje mesto, rad te imam! odprtje likovne razstave članov Društva šaleških likovnikov in članov likovne sekcije KD Polzela 18.00 Galerija Železarskega muzeja Štore Društva in društveno življenje na območju Občine Štore do 2. svet. vojne, avtorja Mateja Ocvirka vodstvo po razstavi 18.00 Vila Rožle Velenje_ Mačjerica in prijatelji odprtje Pikine razstave velenjske ustvarjalke Katarine Aman Ostale prireditve ČETRTEK, 6. 9. 8.00 do 16.00 Podčetrtek_ Četrtkov sejem oblačila, drobna darila, naravna mila, pekovski in mesni izdelki... 17.00 Osrednja knjižnica Celje Predavanje o kaligrafiji predavanje Natalija Resnik Gavez s predstavitvijo delavnice v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 17.00 Mestno središče Celja, Stanetova ulica Mala modna avdicija velika avdicija za male manekenke in manekene 17.00 Drevesna hiša v Mestnem gozdu Celje Domača štacuna vabi na prigrizek v Drevesno hišo 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Slavnostna seja občinskega sveta ob prazniku Občine Žalec podelitev priznanj s kulturnim programom; nastopila bosta sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in baritonist Primož Krt 18.00 Šlandrov trg Žalec_ Svečana prireditev s povorko ob 150. obletnici II. slovenskega tabora v Žalcu in družabno srečanje, govornik bo Tone Partljič 18.00 Velenjska promenada Večer v amfiteatru plesno-rekreativni studio Mdance za otroke in mlade; v primeru dežja odpade 19.10 Mestna knjižnica Velenje Radost naših celic predstavitev knjige avtorice Agate Šumnik Zgonec PETEK, 7. 9. 10.00 Velenjska promenada Knapovska promenada okusov Knap fest in koncert skupine Orlek 17.00 Knjižnica Vojnik Zamenjaj oblačila si zamenjava rabljenih, a še vedno uporabnih oblačil 18.00 Mestna knjižnica Velenje Odprimo knjige srečanje z vsestranskim ameriškim Slovencem Noahom Charneyem 19.00 Celjski mladinski center Potopis Olija the Walkerja gost večera bo Oliver Tič, slovenski pohodnik SOBOTA, 8. 9. 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem 8.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 9.00 do 12.00 Mestno središče, Stanetova ulica Najbolj očarljiva ulica v mestu predstavitev blagovnih znamk in trgovinic v mestu na otroški modni reviji bo popestrena z nastopi gostov iz sveta glasbe in plesa 9.00 do 20.00 Ploščad pred Kulturnim domom Šmarje 4. pravi čili festival sejemska čili ponudba iz Slovenije in tujine 10.00 Migojnice 4. tekaško-gorski kronometer na Bukovico pokalna tekma Slovenije v gorskih tekih 10.00 Ploščad pred Centom Nova Velenje Sosed tvojega brega 2018: Besede z vseh strani neba 40. državno srečanje pesnikov in pisateljev drugih narodov in narodnosti 10.00 Glavno postajališče Kozje Odprtje sejma kozjanski sejem obrti, turizma in podjetništva in Kozjanska noč 12.00 do 18.00 Biopark Nivo Žalec Ekofest sprehod po energijski poti, predstavitev in prodaja izdelkov, zeliščarstvo in bioresonanca . 14.30 Domačija Lamperček, Vinska Gora Odprtje učne poti škrata Bisera 15.00 do 18.00 Ribnik Vrbje Kreativne delavnice, športne igre, socializacija in druženje za otroke 16.00 Drevesna hiša v Mestnem gozdu Iskanje izgubljenega zaklada zbor udeležencev: Meškov studenec, udeležba je brezplačna; v primeru slabega vremena dogodek odpade 17.00 Pod večnamenskim kozolcem v Bistrici ob Sotli_ 110 let čebelarstva v Obsotelju in na Kozjanskem slavnostna akademija s podelitvijo priznanj 21.00 Celjski mladinski center Zlatko koncert NEDELJA, 9. 9. 10.00 do 15.00 Glavno postajališče Kozje Odprtje sejma kozjanski sejem obrti, turizma in podjetništva 12.00 do 20.00 Tržnica pri fontani Žalec Kuhna pri fontani, Griški kvintet, nastop Tjaše Hrovat in Uroša Steklase 14.30 Dolina mlinov Dobrna 12. mlinarska nedelja z vami bodo KUD Dobrna, TD Vinska Gora in številni glasbeniki iz okolice; v primeru slabega vremena odpade PONEDELJEK, 10. 9. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje delavnice, igre, pomoč pri učenju... 18.00 Velenjski grad_ Ženski večer »mal drgač« dogodek pripravljajo članice Ženskega foruma SD Saša 19.00 Osrednja knjižnica Celje Letalci pod zvezdami - netopirji v knežjem mestu predavanje Jake Gojznikarja z opazovanjem netopirjev v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 20.00 Terasa kavarne Miško Knjižko Celje Skupina The Takeover koncert TOREK, 11. 9. 17.00 Vila Rožle Velenje_ Torkova peta ustvarjalnica za otroke in odrasle 17.30 Srednja šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Z vonjem do zdravja predava: Urška Antloga; vstop prost 18.00 Osrednja knjižnica Celje Skrivnosti letenja: Z letalom okrog sveta brez škodljivih emisij predavanje Matevža Lenarčiča 18.00 Velenjska promenada Večer v amfiteatru s plesno šolo Spin v primeru dežja odpade SREDA, 12. 9. 11.00 Celjski dom_ Zgodnje odkrivanje demence in samozdravljenje predava: Andreja Kodrič, mag. farm. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Skrivnosti letenja: Bi se gnetli na tej metli glasbena pravljica s Tadejo Škerl; primerna za otroke od 3. leta starosti 18.00 Osrednja knjižnica Celje Po Kitajski s Petrom Zupancem tradicionalno srečanje s Petrom Zupancem, ki bo spet postregel z zanimivostmi iz življenja tamkajšnjih domačinov 18.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Razstava ročnih del krožka Ohranjanje kulturne dediščine naših babic Deteljica radio celje ШШШ živite cenejel i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. IN0X DIMNIKI MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p. SKINAUT smučarska Sola j CELJSKA Informacije 0(1 616 464 TOPFIT center za zdravje in rekreacijo —^Tpfr— Popusti iz posebnih akcij se ne seštevajo s popustom na kartici - CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 10 eur. - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve - CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brezplačno. - MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p., Dimniki Merzelj- izdelovanje dimnikov, izdelki iz inox pločevine, Kaplja vas 46, Prebold - 10% popust pri nakupu njihovih izdelkov - SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust - Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Teharje 23, 3221 Teharje (zraven picerije Picikato). Več vrst različnih masaž, 20% popust na vse. Tel: 051 611 078 - SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. - OPTIKA TERŽAN d.o.o., Mariborska 54, Celje, tel.: 03/491-38-00. 10% popust ob nakupu korekcijskih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo) - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust - AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve - PROTEKS d.o.o., Orova vas 14, 3313 Polzela, Industrijska prodajalna, Rimska cesta 188, Šempeter. Telefon: 03 705 00 48, www.proteks.si. -5% gotovinski popust. - INSTALACIJE VRHOVŠEK, tel. 051 429 138, www.instalacije-verhovsek.si. Popust: Pri nakupu do 500 EUR 5 % vrednosti, pri nakupu do 2000 -10 %, pri nakupu nad 2000 - 15 % popust. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Anja Hohler, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Ko-merički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Nizozemec ob morju našel steklenico s slovenskim sporočilom Našel sem ga na Nizozemskem v bližini kraja Beveriwijk.« Anita Debeljak Špes je po 22 letih dobila odgovor - Tokrat po Facebooku Anita Debeljak Špes se veseli novih dogodivščin. Ljubitelji romantike poznate film oziroma knjigo Ljubezen v steklenici. V njem ženska med sprehodom po obali najde prazno steklenico, v kateri je ljubezensko sporočilo, ki spremeni njeno življenje. Seveda najde lastnika in kot se za romantične filme spodobi, se najditeljica in pošiljatelj sporočila zaljubita. V tej naši, slovenski zgodbi ni zaljubljene romantike, a neverjetno je že to, da je Anita Debeljak Špes po 22 letih dobila sporočilo na Facebooku, da je mlad fant našel steklenico, ki jo je pred toliko leti vrgla v morje. »Neverjetno! Še vedno ne dojamem tega,« so bile prve besede, ki jih je lahko izrekla Anita Debeljak Špes, ko je opisovala svojo neverjetno zgodbo. Pisalo se je leto 1996 in Anita Špes, takrat še ni bilo priimka Debeljak, je s prijateljicami letovala na Hrvaškem. Verjetno so imele v mislih romantično sporočilo, mogoče je bila vse samo »fora«, a dekleta so spraznjeno steklenico žganja očistila in jo dva dni sušila na soncu, da je bila pripravljena za sporočilo. Anita je vanj dala kos papirja in nanj napisala svoje ime in naslov ter steklenico vrgla v morje. »V sporočilu nisem bila ravno izvirna.« Vmes je pozabila na svoje norčije, a po 22 letih je na Facebooku z njo navezal stik Willem Lagrand z Nizozemske, ki je našel nekaj njenega na obali. Zapisal je nekaj v tem smislu: »Pozdravljeni. Mislim, da sem našel vaše sporočilo v steklenici. Dokumentarni film o steklenici? »Šokiralo me je tako, da ne znam opisati. Takoj sem šla pogledat tokove in res je mogoče, da so steklenico odnesli tja. Lahko jo tja odpeljala kakšna ladja. Napisal mi je sporočilo, ali mi jo pošlje. Dogovorila sva se, naj jo shrani, da se bom nekoč oglasila pri njem. Torej nova ideja za moje raziskovanje sveta,« je razložila Anita. Ob tem je dodala še večjo zanimivost - mladenič je star sedemnajst let in je kar pet let mlajši od steklenice in sporočila. Le kako je steklenica opravila vso to pot v teh letih? Ko bi znala steklenica govoriti, bi razložila svojo pot od hrvaške do nizozemske obale. »Poklicali so me iz National Geographica, da bodo v sodelovanju z oceanografskim inštitutom iz Miamija naredili reportažo o tem edinstvenem dogodku. Na znanstven način bodo pristopili k raziskovanju potovanja steklenice,« se je razveselila Anita. Res neverjetno. Anitinih dogodivščin kar ni konec. BGO, foto: GrupA, FB Sporočilo iz steklenice bi u -i UC a ■ u ■ C 3 Ted ni ko ve ^zaodbe St. 36 / Leto 73 / Celje, 6. september 2018 Sadovi pridnih rok in predanih src str. 45 Foto: SHERPA Zeliščne vonjave na domačiji Hernavs str. 31 Lina Pušnik, neizprosna na Oder je njegov drugi dom tatamiju str. 38-39 str. 34-35 26 INTERVJU »Če uporabim stari rek, otroku ni treba naloviti rib, treba ga je naučiti loviti.« Otrok se mora srečati s pozitivnim stresom Socialna pedagoginja o stresnih prvih korakih v šolo in o tem, kako ustvariti okolje, ki bo otrokom prijazno in nikakor ne preveč ovito v vato Stres je epidemija 21. stoletja. Z njim niso okuženi samo odrasli, tudi najmlajši se že soočajo z njegovimi negativnimi posledicami. Šola je pogosto vir stresa, zato smo socialno pedagoginjo Karolino Teršek, ki pozna otroke in njihove strahove, povprašali, kako lahko starši pomagamo otrokom premagovati stres, kako jih lahko naučimo reševati težave in kako vemo, kdaj je obšolskih dejavnosti enostavno preveč. Karolina Teršek je diplomira vzgojiteljica in univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja. Pred uvedbo devetletne osnovne šole je vrsto let delala kot vzgojiteljica v Vrtcu Laško v oddelkih male šole. Ob uvedbi devetletke se je zaposlila v OŠ Primoža Trubarja Laško in še naprej delala s šestletniki kot druga strokovna delavka v prvem razredu. Kot vzgojiteljica v vrtcu se je veliko ukvarjala z lutkarstvom in s pevskim zborom za najmlajše, pri delu v šoli je začela odkrivati še druge vidike pri vzgoji, poučevanju in pomoči učencem. Kot vaditeljica plavanja in šolska me-diatorka je imela možnost spoznavati učence tudi izven šolskih klopi in v drugačnih okoliščinah. Pri iskanju odgovorov, kako čim učinkoviteje pomagati otrokom, ki imajo vedenjske in čustvene težave, kako razumeti »drugačnost« in stiske učencev, izboljšati medosebne odnose, razumeti starše ..., sta ji poleg razgibane strokovne poti zelo pomagala tudi študij socialne pedagogike in vzgajanje lastnih dveh otrok. Že devet let v šoli izvaja dodatno strokovno pomoč za učence z vedenjskimi in s čustvenimi težavami, zadnja štiri leta opravlja delo pomočnice ravnatelja. Prvi šolski dan je pogosto povezan s stresom otrok in staršev. Kaj lahko naredimo, da prvi šolski dan in dnevi za njim predstavljajo lep začetek leta? prvi razred, je pomembno, kakšno držo ima do šole tudi družina. Ali so zadnje počitnice pred šolo vesele, pestre, polne pogovorov o tem, kako bo v šoli lepo in polno novih izzivov... Pomembno je, da otrok to čuti kot korak naprej. Po drugi strani so lahko starši tudi polni strahov, ali bodo otroci zmogli. Starši so namreč zrcalo otrokom in če je starše strah, je tudi otroke. Tudi šola se pripravlja na prvi šolski dan. Pri nas vsako leto poskrbimo za pester program, ki otroke in »Verjamem v vseživljenjsko učenje, ustvarjalnost in nenehne izzive ter iskanje novih poti in rešitev, ki bogatijo naše delo v tej smeri, da lahko učencem ponudimo še več in jim pomagamo, ko potrebujejo našo pomoč in spodbudo.« »A malo stresa mora biti, ker se izzivi kasneje v življenju samo še večajo. Organiziran in pripravljen moraš biti tudi na neugodne stvari.« Prepričana sem, da je ta dan nekaj posebnega tako za učence kot starše. Zaradi uvedbe devetletke morajo učenci še leto prej prestopiti šolski prag, zato je še toliko pomembnejša pozornost učiteljev, da jih še lepše sprejmemo. Otroci in starši se tega dne izredno veselijo, a vseeno so polni strahov. Pomembno je delovati prej, še preden učenec prestopi v šolo. Svetovalna služba se že prej pogovarja s starši in z otroki ter sodeluje z vrtcem, da ugotovi, če je otrok čustveno in socialno zrel za šolo - ali bo v šoli suveren ali bo poln strahov. Ko gre otrok v starše sprosti ter nasmeji. Poskušamo razbiti tabuje, da je šola stroga in zamorjena. V uvajalnem mesecu smo strokovne delavke in učitelji še posebej pozorni, kako se otroci počutijo v razredu, s sošolci. Zelo pomembna se nam zdi čustvena in socialna zrelost, o kateri veliko govorimo s starši. Starši potrebujejo konkretne nasvete in eden od njih je, naj starši berejo otrokom pravljice pred spanjem, otroci naj jim ob tem povedo, kaj se jim je v šoli zgodilo - dobrega ali tudi slabega. INTERVJU 27 A na prvi šolski dan ne prestopijo praga samo prvošolci. Stresno je lahko tudi za otroke, ki preidejo z nižje stopnje na višjo, in za učence, ki gredo v srednjo šolo. Kako otroke po dveh mesecih počitnic pripraviti na vsakdanjik šole? Na prehodu z nižje na višjo stopnjo se vedno pojavijo kakšni novi strahovi, sploh ko se razredi malo premešajo in pridejo novo učenci iz podružnic. Tukaj svetovalne službe preventivno poskrbimo, da je stresa manj, in pri mešanju razredov upoštevamo tudi želje učencev. De-vetošolci so veselijo novih izzivov, saj je pred njimi novo življenje, a še tisti najbolj ranljivi se odprejo in mi potožijo, da četudi se veselijo, se bojijo, ali bodo stopili v slabo družbo. Odkrita komunikacija, da je nekdo v šoli, s katerim se lahko pogovorijo, odpre še najbolj zaprta srca. Treba je delati z otroki in učitelji ter tudi s starši. Staršem svetujem pozitivno držo in tudi to, naj ohranijo zaupanje v šolo. Pomembno je, da se zavedajo, da se lahko obrnejo na učitelje in ravnatelja, pri čemer je pomembno tudi, da z otrokom kakovostno preživljajo prosti čas, da ga opolnomočijo. Otrok se namreč mora srečati s pozitivnim stresom, saj se nam spremembe nenehno dogajajo. Veliko je nepredvidljivih situacij. Tudi premeščanje učencev je dobra stvar zanje, saj tudi s tem širijo socialni krog. Nikoli ni vse idealno. Otrokom je treba tudi pustiti, da sami prestopijo ovire, seveda s podporo staršev, le tako bodo opolnomočeni. Straši otroke prepogosto premočno ščitijo in ne pustijo, da bi sami reševali težave. Preveč zaščitniški starši otrokom niso v pomoč. Mislim, da vsak starš dela vse v veri, da ravna najbolje za otroke. Kot socialna pedagoginja jih popolnoma razumem. Šola jim lahko ob tem pomaga in jim svetuje, kako bi lahko bilo drugače. Če je vzpostavljena komunikacija, to starši upoštevajo. Če starši začutijo stiske pri svojih otrocih, naj za pomoč prosijo šolsko svetovalno službo ali učitelje. Šolsko leto prinaša skoraj vsak dan stres, a z dobrimi učnimi navadami ga je zagotovo manj. Popolnoma se strinjam. Otroke je treba navaditi na učne navade in urnik, ki se ga je treba držati. Otrok pridobiva znanje in postaja samostojen. Tudi možgane je treba natrenirati in skozi razvoj pridobivati delovne navade, krepiti moč volje. Če so ti načini in pristopi pravi, je vse lažje. Otrok sam nikoli ne zmore. Učenci imajo različne temperamente. Opažam, da je nered težava otrok, ki imajo vedenjske in čustvene težave. Treba se je naučiti konkretnih stvari, ki pripeljejo do dobrih delovnih navad. Staršem svetujem: naredite urnik, sodelujte z otrokom, imejte nadzor, ne učite se namesto otroka ... Poleg tega morajo biti dosledni pri zahtevah. En teden ni dovolj. Ko že mislimo, da je otrok dosegel določeno stopnjo zrelosti, ponavadi pride nov čas, ko poskuša širiti meje. Takrat je spet odvisno od nas, da okrepimo svoje delovanje. Pogosto so vir stresa tudi domače naloge. Kdaj naj učenci delajo naloge, kakšen je vaš predlog? Učence, ki so v oddelku podaljšanega bivanja, spodbujamo, da naloge naredijo v tem času. Ko pride otrok, ki ni v podaljšanem bivanju, domov, je mogoče utrujen, zato mu starš, ki najbolj pozna njegov ritem, lahko svetuje, kdaj naj si vzame čas za naloge. Pomembno je, da otrok nima preveč popoldanskih dejavnosti. A po drugi strani dejavnosti morajo biti, ker si ponavadi učenci še bolje organizirajo čas. Lahko je otrok celo popoldne v sobi, a naredi manj za šolo, kot če bi imel vmes kakšno dejavnost. Tukaj dodajam in svetujem, da novodobne tehnologije ne smejo biti v otroški sobi, v okolju, kjer otrok dela domače naloge. To so dejavniki, ki delujejo zelo zaviralno. Pomembna je doslednost, da mora otrok najprej narediti šolske obveznosti, potem se lahko pogovarja s prijatelji na družbenih omrežjih. Vsako leto opažamo na tem področju večje potrebe po izobraževanju staršev in učencev. Kajti vemo, da je novodobno družbeno omrežje velik stres za otroke, saj poleg vsega dobrega prinaša veliko nasilja, izsiljevanj, poniževanj. Osveščanje v tej smeri je pomembno. »Zakaj vse postaja vedno bolj stresno? Zato, ker je tudi naša družba tako naravnana. Ker imamo vedno več strahov. Včasih smo otroke spustili na dvorišče, da so dirjali s kolesi. Zdaj so pravila, omejitve. Da je šola drugačna, je treba odgovore iskati širše v družbi.« Tudi starši smo v službah vedno dlje, otroci preživljajo popoldneve sami. Koliko je najmanj časa, ki ga bi bilo primerno posvetiti otroku? Res je, da so starši zelo obremenjeni, ker je sodoben ritem življenja pač takšen. Pomembna je kakovost. Mogoče je pol ure na dan včasih dovolj, da si otrok in starš delita dnevne izkušnje. To je čas, ko si gledata iz oči v oči, ko so telefoni odstranjeni, ko je čas le za njiju. Včasih je to več vredno, kot če bi bil otrok celo popoldne zaprt v sobi, mama pa pred štedilnikom ali računalnikom. Veliko stvari lahko počnemo skupaj. Mogoče je zelo primerno, da otroke vključimo tudi v gospodinjska opravila. Zagotovo. Zmotno je prepričanje, da je otrokovo delo le učenje in nič drugega. Pogosto slišim: »Vse bomo naredili namesto tebe, le da bodo ocene dobre.« S tem otroci ne bodo dobili pravih delovnih navad. Vključite jih v manjša opravila, kot so pripravljanje mize, odnašanje smeti, pospravljanje perila, košnja trate in podobno. Med šolskim letom so testi in spraševanja za ocene. Kako je mogoče zmanjšati tovrsten stres? Mislim, da to težavo rešujejo na sistemski ravni, saj ko sem sama hodila v osnovno in srednjo šolo, nismo poznali napovedanih spraševanj. To je bil precejšen stres. Zdaj je vse napovedano, omejeno je število testov na teden. Obstajajo pravilniki, ki se jih držimo. A malo stresa mora biti, ker se izzivi kasneje v življenju samo še večajo. Organiziran in pripravljen moraš biti tudi na neugodne stvari. Priti do dobre ocene na enostaven način je zelo varljiv uspeh. Otrok je najbolj srečen, če mora za dobro oceno vložiti veliko truda. Danes se zdi, da so nove generacije otrok slabo opremljene za spopadanje s stresom. Testi in spraševanja so napovedani, a otrokom predstavlja to stres. Knjiga, ki smo jo imeli na fakulteti - Drama je biti otrok - govori ravno o tem, da če bomo vsako oviro odstranili in pripraviti čim bolj idealno okolje za otroka, da ne bo doživljal stisk in stresa, ga bo kasneje to vodilo v stresne trenutke, mogoče celo depresijo. Če uporabim stari rek, otroku ni treba naloviti rib, treba ga je naučiti loviti. Včasih je potreben tudi kakšen padec ali poraz, da bolje razmislimo in se okrepimo za življenje. Otrokom je treba dovoliti, da določene ovire premagajo tudi sami. Seveda je zelo pomembno, da ob tem vedo, da jih starši podpirajo, jim stojijo ob strani. Recimo zelo enostaven nasvet za prvošolce: počasi jih pustite, naj sami vstopijo v razred, si pospravijo potrebščine ... Vaše zaupanje jih bo okrepilo in jim pomagalo na poti k socialni zrelosti. Za otroke bodo tako ' ' ' - .......■ V-v,-i ■^Л,,, -Iv' V Ут /i - • :. : ase- Ш /v IV' . V* «r* ■ Љ/'^'«vvtj' »( 'j'f /HS- War ^iiflC -a.-- majhni koraki velik napredek. Mogoče je treba priti kdaj v šolo tudi brez naloge in se učiteljici opravičiti. In ne da se zjutraj prepiše od sošolca ali da nalogo celo naredijo starši. Ključna je komunikacija, kako otroka naučiti, da bo pristopil k učitelju, da česa ni naredil. Mogoče je treba kdaj dobiti slabšo oceno. Ni recepta, da bi bili do vseh otrok enaki. Ravnatelj pogosto svetuje staršem, naj otroke krepijo in spodbujajo na poti k samostojnosti in prevzemanju odgovornosti. Res pa je, da šola zahteva neka pravila, ki se jih moramo držati tako učenci kot učitelji. Kaj se je zgodilo s šolo, da otrokom postane slabo, ko pomislijo nanjo? Kako bi jo bilo mogoče narediti prijazno za učence? Veliko se o tem govori, a tako prijazno, kot je »Indija Koromandija«, ne more biti. Tudi resnično življenje ni samo lepo. A je vam v službi vedno lepo in enostavno? Spreminjajo se načini vzgoje in iščemo ideale. Iščemo model, ki bi bil najboljši. Ker sem nagnjena k optimizmu in preokvirjanju, se v tem duhu rada pogovarjam »Novodobne tehnologije ne smejo biti v otroški sobi, v okolju, kjer otrok dela domače naloge. To so dejavniki, ki delujejo zelo zaviralno.« z zaposlenimi in otroki. Ves čas je treba iskati rešitve in krepiti učence. Brez dvoma za vse šola ni nekaj slabega. Velikokrat se otroci veselijo prijateljev, prepričana sem, da tudi učenje vsem ne predstavlja tako hudega bremena. Otroci imajo radi red in imajo radi rutino. Seveda. To jim nudi varnost. Okviri, meje, urniki, predvidljivost vodijo k notranjemu miru, k temu, da se lažje spopadamo s stresom, medtem ko otrokom nudijo varnost. Je čas kosila primeren za pogovor o šoli? Med kosilom naj bo sproščeno vzdušje. Verjamem, da odpiranje šolskih težav naredi kepo v želodcu. Obrok naj mine v miru, saj je za pogovor o šolskih težavah mogoče najti drug čas. Če je s šolo povezana lepa informacija, potem je kosilo zagotovo primeren čas. Učiteljski poklic je postal eden od stresno ogroženih poklicev. Kakšen nasvet imate za učitelje? Poklici, ki pomagajo ljudem, so stresni. Učitelji ne dobijo vedno pozitivnih povratnih informacij, delajo v zapletenem okolju, se srečujejo z različnimi osebami, imeti morajo široko znanje in sposobnosti. Zato je vse to lažje, če imajo ob sebi dobre sodelavce in vodstvo, ki jih podpira. Pomembno je, da sta v šoli močna svetovalna služba in ravnatelj, ki prisluhne. Najhuje je, če je učitelj v stiski, ker ima težave s starši, in je v tistem trenutku sam. Ko se pojavi težava, naredimo vse, da učitelju pomagamo. Treba je organizirati pouk tako, da lahko učitelj pokaže svoja močna področja, kjer lahko da učencem še več. Vzdušje v šoli, pogovori se mi zdijo ključni. Učitelji naj preokvirjajo slabe stvari. Tudi v vsaki slabi stvari je nekaj dobrega, stvari se z namenom dogajajo. Priporočamo druženje tudi znotraj aktivov, aktivno življenje izven šole, učitelji naj počnejo stvari, ki jih imajo radi. Koliko obšolskih dejavnosti naj ima en učenec? Otroci se morajo tudi dolgočasiti, saj tudi iz tega stanja nastanejo rešitve. Otroci se morajo kdaj dolgočasiti in se morajo tudi prosto igrati. Včasih smo se sami veliko igrali, ob čemer smo bili zelo ustvarjalni, naredili smo veliko zanimivih stvari. Nismo kupovali barbi hišk, ampak smo si jih deklice same izdelale iz škatle. Tega druženja izven hiše je premalo. Zakaj vse postaja vedno bolj stresno? Zato, ker je tudi naša družba tako naravnana. Ker imamo vedno več strahov. Včasih smo otroke spustili na dvorišče, da so dirjali s kolesi. Zdaj so pravila, omejitve. Da je šola drugačna, je treba odgovore iskati širše v družbi. Staršem svetujem, naj otrok ne vpišejo na preveč dejavnosti, da niso celo popoldne vključeni samo v vodene aktivnosti, ko je vsak korak predviden. Ker otroci se ne znajo več igrati, ves čas potrebujejo navodila. Kako bodo kasneje kreativni, če so prej vodeni s točnimi navodili? Mogoče je čas, da sistemsko dovolimo učiteljem in učencem več ustvarjalnosti. Ustvarjalnost nas vodi k napredku v družbi. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA »Ne moremo sen zanašati samo na enega vlečnega konja« Tomaž Režun, župan Občine Radeče Tudi letošnji občinski praznik bo minil v znamenjj novih pri-dobitev,in sicer predvsem na in-frastrukturnem področju. Vsaka uresničena naložba za majhno občino, kot je rsdeška, je zelo pomembna, kar je v intervjuju za praznično prilogo potrdil tudi župan Tomaž Režun. Kako ocenjujete leto od zadnjega občinskega praznika,na katere projekte ste se najbolj osredotočili v tem času? V občini izvajamo dve veliki naložbi. Prva je skoraj končana - gre za celovito ureditev infrastrukture vasi Jagnjenica. Druga večja naložba je gradnja varne p oti do osnovne šole. V tem časuje bilo v občim uresničenih še nekaj manjših projektov in del, predvsem na komunalnem po dročj u. Ob činske finance so °udi v dobrem stanju in brez težav izpolnjujemo svoje ob-vrznosti. Boste katero od pridobitev predali namenu prav v času občinskega praznika? Takrat bomo uradno odprli prenovljeno infrastrukturo na Jagnje-ni ci, m edtem ko bo na dokončanje naložbe varne poti v šolo v Radečah treba še nekoliko počakati. Čeprav je izvajalec pospešil dela v času šolskih počitnic, bodo predvidoma končana v oktobru. Kako ste v občini uspešni pri črpanju evropskega denarja? Za katere projekte vam je uspelo pridobiti sredstva? Na tem področju se je letos nekaj premaknilo tudi pri nas, čeprav smo v zadnjem času bolj ali manj v vseh občinah lahko ugotavljali, da razpisov ni bilo, da bi lahko kaj črpali. Zdaj imamo potrjen 140 tisoč evrov vreden projekt prenove stare šole na Jagnjenici za nove vsebine. Z državo usklajujemo 1,2 milijona evrov vreden in na ravni regije že potrjen evropski projekt nadgradnje kanalizacijskega omrežja v občini Radeče. Z njim bomo dosegli, da bo namesto sedanjih 85 odstotkov na centralno čistilno napravo priključenih 98 odstotkov gospodinjstev. To naložbo bomo uresničevali v prihodnjem letu ali leto kasneje. V preteklem obdobju so dogajanje v Radečah zelo zaznamovale razmere v zdravstvenem domu. Ali so se zadeve zdaj tam uredile, ste okrepili zdravniški kader, se bolniki vračajo? Z novim vodstvom se je stanje stabiliziralo, v zdravstvenem domu imamo dva svoja zdravnika, prizadevamo si še za tretjega. Z zdravnico, ki je odšla v sosednjo občino in set je vrnila, se vračajo tudi bolniki. Nivo verjetno prišli iffinaž Režun, župan Občine Radeče vsi, ampak smo na dobri poti urejanja razmer. Katero področje v oboinš je strateško, ki bi lahko bilo generator razvoja mesta in občine? Jasno je, da razvoj ne bo mogel všeč temeljiti samo na rčdeški papirnici, čeprav je gre po stečaju spet dobro. Večkrat sem že pove dal, da se ne smemo zanašati samo na enega vlečnega konja, ampak daje troba razporediti sile. Vesel sem znamenj, da je v Radečah nekaj zagonskih podjetij in drugih gospo-darskid družb, ki dobro delajo. Bolj imamo težave, kako jim ronuditi ustrezne prostore, da bi se lahko širili. Kaj pa turizem? Ali tudi na tem področju vidite velike razvojne prtšožnosti? Zagotovo. Naša legi na tromeji med Savinjsko regijo, Potavjem in Zasavjem je po svoje prednost, nujno pa je povezovanje s sosednjimi rtgijamiin občinami,kar tudi počnemo s sodelovanjem juris ti čnih organizacij. Na ta način tudi ns občutimo težav zaradi primanjkljaja nočitvenih zmogljivosti v Radečah. Teh je v bližnji oko lici do volj , zato tudi goatje, Ssl prihajajo k nam na splavarjenje in ribolov, po čemer smo znanr, tega roe doživljajo kot teaavo. V Rodečah te goste tudiz veseljem spodbujamo, da obiščejo so sednje občine in njihove znamenitosti. ROdERT GORJANC Foto: Grup A Središče Radečin Jagnjenica z novima podobama V okviru naloobe Varna poi ve šolo občina ureja nabrežje med mestnim j edrom in osnovno iclo ter dovoz do naselja Krakovo. »Hvib je bil v zeld slabem stanju in nam nikakorri bil v ponos. Poleg tega smo na tem območju imoli tude logistiSne težave v primeru izvajanja nujnih intervencij. V okviru teh del smo podrli tudi dve stavbi, obnavljamo stopnios, Sudi ta del središča Radeč bo dobil povsem novo podobo. Upam torej, da t)o na tem mesiu zaživelo nekaj lepegr in uporabnega,« je o naložbi povedal župan Tomaž Režun. Ta naložba pa ie stala približno 650 tisoč evrov. Novi večji infrastrukturni naložbi, ki ju trenutno uresni-eujejo v Radečah i nv zaselku Jagnjenica, ne bosta pripomogli samo h kakovostnejšemu in varnejšemu bivanju, maeveč tudi Id lepšemu videzu mesta oziroma kraja. V vasici Jagnjenica so bogatejši za 1,2 kilometra dolg asfaltiran cestni odsek, ob gradnji so bili položeni tudi novi vodi za elektriko, plinovod ter druge komunalne povezave, zgrajen je nov pločnik, postavljena nova javna razsvetljava. Jagnjenica je tako tudi s pomočjo državnih sredstev dobila povsem novo podobo. Ta naložba je vredna približno 800 tisoč evrov. RG, foto: GrupA NA PRAZNIČNEM OBISKU 29 Ribiški užitek na nekoč zapostavljenem »bajerju« »T- , M ЗЗз^у- ' V Radečah se ponašajo z največjo ribolovno progo v Evropi - s 150 mesti - na kateri prirejajo tudi najbolj prestižna tekmovanja. V zadnjem desetletju je postalo splavarjenje na Savi pravi turistični hit. Vožnje s splavom privabljajo ne le številne domače obiskovalce, marveč tudi vedno več tujih turistov. Učna pot Savus, ki so jo ob reki v Radečah uredili pred leti - od splavarskega pomola do ribiškega doma - z možnostmi za izobraževalne pohode, rekreacijo ter vožnjo s kolesi zaokrožuje raznoliko turistično ponudbo na in ob reki Savi. A idej in odkritij za nadaljnjo obogatitev vsebin ter za nove turistične zgodbe pri radeških turističnih delavcih ne manjka. »V zaledju ribiškega doma se je skrivalo akumulacijsko jezero, >bajer<, ki je nastal ob gradnji Hidroelektrarne Vrhovo. V minulih desetletjih je sameval in je bil več ali manj neizkoriščen prostor. Zamišljen je bil kot tehnični objekt za potrebe savskih elektrarn, ampak na srečo narava ni zahtevala, da bi kdaj tudi zares moral biti uporabljen iz varnostnih razlogov,« je povedala Marija Im-perl, direktorica Kulturnega, turističnega in rekreacijskega centra Radeče (KTRC). »Bajer« je v čudovitem naravnem okolju ob majhnem gozdičku, kjer se zadržujejo ptice in kjer je zelo velika bi-otska pestrost, tako rastlinskih Ribiški dom, kjer so v zmogljivosti za turiste. kot živalskih vrst. Marljivi člani domače ribiške družine so ga s prostovoljnim delom v zadnjih dveh letih očistili usedlin (kamenje, blato ...), ki jih je tja nanesel hudourniški potok, in utrdili brežine akumulacijskega jezera. Tako je »bajer« postal tudi zelo primeren kraj za ribolov in novo priljubljeno zatočišče domačih ribičev. Ribiška družina Radeče, občina in KTRC niso želeli ostati le na tej točki, ampak so prepoznali še številne druge možnosti, ki jih ponuja celovita ureditev in vsebinska nadgradnja prostora na območju »bajerja«. Nove ideje za evropski denar »Poleg možnosti za nadaljnji razvoj ribolova se na tem območju ponujata podaljšanje učne poti Savus s specializiranimi vsebinami na temo ribištva, in postavitev opazovalnic za občudovanje ptic in biot-ske raznovrstnosti na tem mestu, prav tako je v gozdičku ob >bajerju< tudi možnost ureditve novih počitniških in nočitvenih zmogljivosti v obliki drevesnih hišk, glampinga in podobno,« je še pojasnila Marija Imperl. Za uresničitev tako smelih načrtov niso več dovolj le navdušenje nad turističnimi priložnostmi in zagnanost, marveč so ЖШ ШШШР nujna tudi precejšnja finančna sredstva. Ribiška družina Radeče, KTRC in Občina Radeče so se zato ozrli za možnostmi pridobitve evropskih sredstev in tako se je občina kot vodilni partner s projektom Posavski ribji krog prijavila na razpis iz programa CLLD (Lokalni razvoj, ki vodi skupnost). S projektom se občina tako poteguje za več kot 120 tisoč evrov sofinanciranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR). Lokalna akcijska skupina (LAS) Posavje kot partner pri izboru programov za evropsko sofinanciranje je ^ Smeli načrti za povezovanje turističnih zgodb ob reki Savi ' ' t' V'-- "'--vü Ribolov in splavarjenje na Savi ter pohodništvo in kolesarjenje na učni poti Savus so v zadnjih letih postali največji turistični magnet v občini Radeče. A možnosti za nadgradnjo ponudbe in povezovanje turističnih zgodb, ki jih ponuja mogočna reka, je še veliko, so prepričani v občini, zato jih želij° nadgraditi z novimi vsebina- Marija Imperl, direktorica KTRC Radeče (levo), in mi in s pomočjo evropskega denarja. Duška Lah, svetovalka za turizem v KTRC na prvi stopnji ta projekt že potrdila, kar mu daje velike možnosti za uresničitev, zdaj mora svoje povedati še ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Odločitev naj bi bila znana jeseni, a partnerji verjamejo, da jim bo uspelo pridobiti evropski denar za uresničitev smelih turističnih načrtov. S tem projektom teh načrtov še ni konec. Kulturni, turistični in rekreacijskih center Radeče se je na razpis iz programa CLLd prijavil tudi s projektom Oživimo savske zgodbe, in sicer tudi za približno 120 tisoč evrov evropskega sofinanciranja. »Pri tem projektu gre za nadgradnjo spla- Zadnja informativna tabla ob učni poti Savus. Pri »bajerju« bo z evropskim projektom Posavski ribji krog dobila nadaljevanje. zoabddnojbejmu uredili tudi nastanitvene [i^S K Ш ГГ11 I R|bišk. i varjenja na Savi, ki je že dobro uveljavljen turistični produkt in ga uspešno izvajamo že desetletje. A splav kot plovilo ima tudi svojo življenjsko dobo, naš je že doživel častitljivo starost, zato potrebujemo novega. Namen pridobitve novega splava je tudi, da bi omogočal predstavitev različnih vsebin o 500-letni tradiciji splavarjenja na Savi s sodobnimi tehnologijami in zasloni, prav tako pa tudi pripravo številnih raznovrstnih dogodkov na splavu,« je še povedala Marija Imperl. Prenos dobrih tujih turističnih zgledov v domače okolje Avtorica in soavtorica teh razvojnih projektov ter snovalka turističnih zgodb, s katerimi v Radečah iščejo nove poslovne priložnosti in bogatijo turistično ponudbo, je Duška Kalin, področna svetovalka v KTRC: »Pomembno je, da se znamo ozreti in poglobiti v lokalno okolje, prisluhniti njegovim prebivalcem, saj smo domačini tisti, ki najbolj poznamo svoj življenjski prostor, ki ga najbolj čutimo. Ideje, ki prihajajo od zunaj, je potem treba tudi na najbolj primeren in mikaven način vključiti v nove turistične zgodbe, ki pritegnejo obiskovalce.« 9 a a i i \ 4 w Duška Kalin je prava oseba za prenašanje dobrih tujih turističnih zgledov v radeško okolje, saj kot turistična vodnica že od študentskih časov potuje po svetu, še posebej dobro pozna zglede v najbolj razvitih evropskih turističnih okoljih. Kot je povedala naša sogovornica, se v Radečah zavedajo, da nimamo Koloseja, Eiffelovega stolpa, Partenona ... in da so za sfero turistov, ki jih pritegnejo evropski ali svetovi turistični biseri, zagotovo manj privlačni. »Ob velikem razmahu turizma v svetu ljudje tudi niso več najbolj zadovoljni z ogledom najprestižnejših znamenitosti. Za Slovenijo so bili še nedol-go sinonim Bled, Postojnska jama, Lipica ., v zadnjih letih prvenstveno vlogo prevzema Ljubljana. Ampak ti domači biseri so preplavljeni z množico turistov, zato se mnogi obiskovalci preusmerjajo tudi na področja, ki doslej niso bila toliko na očeh, a so prav tako lahko turistično zelo zanimiva. Ugotovili so namreč, da gre za bolj avtentična okolja, kjer je vzdušje bolj spontano, in da so lahko bolj v stiku z lokalnim prebivalstvom,« je še poudarila Kalinova. Ta nova gibanja poskušajo s svojimi turističnimi zgodbami in tradicijo na najboljši možen način izkoristiti tudi v Radečah. ROBERT GORJANC Foto: GrupA »Vedno smo dobro so del ovali s sosednjimi občinami, itudi hrvaš koimi« Ob občinskem prazniku smo se pogovarjali z županom Občine Podčetrtek Petrom Misjo Občina Podčetrtek je ena bolj razvitih obmejnih občin. Iz občinske ga proračuna občinska uprava veUko vlaga pred-osem v turizem in naložbe, povezane č njim. Občina je primer dobre prakse pri sodelovanju s sosednjimi kraji tudi nr drugi itrani reke Sotie, torej s hrva-ikimi lokaHnimi oblastim. V preteklem letu je občina izvedla nekaj občinskih prolektov v szdelovanju z direkcijo za infraatrukturo ie opremüla osnovni šoli o modernejšo računalniška opremo. Več je büo monjzih prajektov, predvsem na področju cestne infrastrukture. »Uredili smo več odsekov cest na območju VMtanja, Imenske Gorce in Polja ob Sotli. Z dhekcijo smo dredili pločnik mcd Sodno vasjo io Pristavo, kar je bil -ro-jekt, veeden trislo tisoč nvrov. Trenutno psejamo kannlizacijiki siseem in čistilne? napdavd na območju Svete Eme in Sodne vosi. Veliko ^j'eecs^^^p^v/ smo namenili tudi oa ureditev kelesarskih poti, nadgraalnjo turistične pjonnuLdl^«;? in ureditev potlopij ter ojsi'^rijje? o obeh šolahti ]'e ptojasnil aupan Občine Peteo Misja, ki meato župana neprofečionalno opraclja že oci leet^ 200n . Misja je me e1 pom embmmi eol-^kLi^mriii investicijemi, ki sso^ pon'iLtžrak.^lLe? šolarje ob viopu ve nove šolske leto, izpostavil urrditerr športiiega parka in novega par- keta v telovadnici osnovne šole v Pristavi. »V podčetrtški osnovni šoli smo dokonččli obnovo vseh garderob, kabinrtov in sanitarij. Obe šoli sta opremljeni a so-to too brezžično internetno povezovo ter novimi računalniki v računalniških učilnicah,« je še pojasnil Misja, ki je vesel, da število otrok v vrtcu in osnovnih šoiah iz leta v leto raste. Razmišljajo celo o tem, dab odo naslednje šolsko leto odprli še en oddeled. Podčetrtek spada v nacionalno shemo z znakom Slovenija, zelena destinaaijat Kaj to pomeni? Pred leti, ko smo se vključili v mednarodno tekmovanje Entente Florale in psvojili zlato priznanje, so me kolegi župoni spaa-ševali, kaj bomo s tem pridobili. Nato smo občino vključili še v shemo zelenesa slovenskega turizma, imenovano Slovenija, zelena destinacija. Kasneje so sp pridr^ žile še druge občine, vendar je bslje, če si prvi. Vsi certifikati in priznanja vplivajo na prepoznavnost občine in pripomorejo k uspešnemu razvoju turioma. Tisti, ki vedo, kaj določena priznanja in certifikati pomenijo, predvaem v današnjem času, ko se radivračamo nazaj k naravi, nas radi obiščejo. Poleg paojetaa ponovne ejezeritve Vo-nasskega jezera nomeravate s sose°njo Hrvaško izeesti še en projekt, in sicer ponovno vzpostaviten železniške proge med Imenim m Zagsebom. Kvke niojekt napreduje? Ves čas se dogovarjamo m iščemo različne možnosti ter rositvo, ki bi eripomogle k čimprejšnjj uresničitvi ideje. Tsenutno moramo vosi vplčteni župani in županje počakati na ratvoj sdnosov none slosen-ške olade do južnih sosedov in obrotno. Ladje bom o iskčli skupne rešijoe, ko nas ne bo joSila vet šingenokameja. Predoo sti ponovne vzpostavitvs žeieznjdke pone-zave so predvsem strsteSke, saj kadar se zgoOi kakšna nesreča no cesti oci Savskega Maeoša nrpreji ni daugs alternativne povvzave, ki bi emogočala povozavo do Balkana, obentm pa bi obmejm prebivalai dobili powezavo do letalipča. Kakšni so občtnski načrti? V oaiini bi potrotioaah boljše cestnw povezave, zato oetaja ve načrtih še vedno obvoznica, ki bi omogočila povtezaao d avtocezto. Menim, da Id onto. ogromno dosegli oo s temm če bomo imeli hitro cesto. Prav t aks menim, kla imamo veliSo možnosti zaradi mpnjšvga leHališča, ki ga jiremoremo. Glavna ojrb podčetstšku občine te vedno ortaja atnanjanjo prist sega naravnega in zelnnega okolj a. ANJA HO HPER FF'oto: Občina Podčetrtek Za varsac-vo m izboljšano opaemo obeh šol je ob-oina v Oeionnnem letu namenila približno 100 tisoč tvorov. »Vsi certifikati inpriznanja vplivajo naprepo-znavnost občineinpripomorejo k uspešnemu razvoju turizma. Glavna skrb podčetrtške občine še vedno ostaja ohranjanje prisanega naravnega in zelenega okolja.« Število vpioanih otrok v podčetrtškS vrtec iz teta v seto raste, zato razmšjaVo id odp rtju še enega oddelka. Občinske nagrade Letno bo občina Podčetrtek dobila častnega občana, občinski svstniki bodo pod elili tudi plaketo, priznanje in denarno nagrado. »Veliko je ljudi, ki pozitivno prispevaj o k b oljdemu življ enju n našem kraju. Med njimi so iuVi jetotnji nagrajencj,« meni župan Občine Podč etriein Peter Misja. Čaetni občar bo oostal Zdraoko Počivalšek, kri js ot Loeteklt eladi opravtjal mesto ministia ze t?o speo^ drrstro. Plaketo bodo p:>ocleu^i]^i Кпп11:?1:0;]sikn^ zadrugi Omarje pri Jelšah ozirema njeni enole, trr je Hrši vin Emino, ki s ssvate^o pvnuioe veliko doprinese k turistični pozudbi r kraju. Marija Križan, orgauittka, vaška pevka in dolgoletna zboaovodkmjo, be prejela priznanje občij ne. Deneono nazrado bo^cL«^ namenili Prostovošjnemu goeilskemo druššvu ImenOn Za ptaketo je leeil p- oleg Hire vain Omino prodlagan tudi Albin Leskovlok, ki jv pomemben podjetnik ve občini- Za denarno kagrado se jts po ^(üggov^a.l £i tudi Keniias Olimje. Albinu Le-skovšku in Karitas ((linija leti župat podaril nagradi župana. AH ZdravSo Počivalšek FOTKAJ FOTO /NATEČAJ Trideset odtenkov Virštanjčana Info: www.emino.si NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 Ljubezen do zelišč je Barbara začutila že v času študija, saj je profesorica geografije. Zelišča je vključila tudi v masaže, ki jih izvaja sama na domačiji in v celjskem salonu. »Masaže so zame objemi,« je še pojasnila Barbara. k , ««"'T Zeliščnoterapevtski vrt, kjer družina preživlja vse proste konce tedna. Je pa domačija med drugim poznana tudi kot Herbalija, kar je črkovna zloženka. Her predstavlja priimek Hernavs, črki b in a predstavljata začetnici nosilcev kmetije, herba pa pomeni tudi zelišča. Lija so dodali kot spomin na prababico Amalijo. // Oviti v naravo s pridihom domačnosti in zeliščnih vonjav Domačija Hernavs - Herbalija V Virštanju, delu Podčetrtka, ki je bolj znan kot vinorodni okoliš, so zeliščarsko pot v rodbini Hernavs začeli že pred sto dvajsetimi leti. Takrat je bila to klasična kozjanska domačija s pridnimi rokami, ki so obdelovale zemljo, danes je to miren kotiček, obdan z vinogradi in s sadovnjaki ter predvsem z zelišči vseh vrst. Za domačijo skrbi Barbara Hernavs z možem in dvema otrokoma. Ko so tako preživljali konce tedna na mirnem podeželju, odmaknjenim od prometnega vrveža, se jim je porodila ideja, da bi takšen oddih lahko ponudili tudi drugim. Priimek Hernavs se je v dokumentih prvič pojavil v letu 1898 in je vezan na posestvo današnje domačije Hernavs. »Posestvo se je začelo razvijati kot tipična kozjanska domačija, usmerjena v poljedelstvo, sadjarstvo in vinogradništvo, pod vodstvom prababice Amalije. Prababica je bila namreč razgledana in izobražena ženska, ki se je zavedala pomena kakovostno pripravljene in pridelane hrane ter pridelkov. Z vinom in žganjem je celo zalagala gostilne v Celju. Amalija je imela dva brata, in sicer duhovnika in zdravnika. Oba sta jo podpirala in ji pomagala pri spoznavanju zelišč, zato je bila kasneje v kraju znana kot ženska, ki je o zeliščih veliko vedela. Imela je osem otrok, pet hčera in tri sinove. Eden od sinov je tudi oče mojega moža,« je pojasnila Barbara Hernavs, ki z možem in dvema otrokoma že dvajset let skrbi za domačijo, ki so jo preuredili v kraj za sprostitev in nabiranje novih moči. Preden so domačijo prevzeli mladi rodovi, je bila opuščena, saj dokler je živela gospa Amalija in vzdrževala kmetijo, je slednja še cvetela v vsem svojem soju, nato pa je zaradi odseljenih otrok počasi propadala, dokler jo ni prevzel Barbarin tast. Ta je domačijo najprej spremenil v počitniško hišico za preživljanje počitnic in pridelavo hrane v manjših količinah. Tako se je domačija ohranjala nekaj desetletij. »Leta 1998 sva jo v dar dobila z možem in ko sva razmišljala, kaj pravzaprav narediti z njo, kaj je njen pomen in poslanstvo oziroma kaj lahko midva s svojim znanjem in z željo obudiva, sva dojela, da nama je najbližja zgodba zeliščarstva,« se Barbara spominja prvih občutkov na domačiji na Kozjanskem, saj je Celjanka. Kar tri prenove Z leti so domačijo prizadele številne spremembe. Prvo prenovo je današnja domačija Hernavs doživela po kozjanskem potresu, ki je močno prizadel stavbe. »Zelo nam je žal, da se ni ohranila avtohtona arhitektura. Ohranili so se določeni deli gradbenega materiala, predvsem veliki skalni bloki, ki so jih po potresu vgradili v škarpe. Konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja je domačija tako dobila novo podobo, mesto stavb je ostalo nespremenjeno. Ko sva domačijo prevzela midva, sva poslopja še enkrat temeljito prenovila,« je pojasnila Barbara. Nad gospodarskim poslopjem so uredili manjši podeželski apartma, savne in prostor za počitek, v spodnjih prostorih je Katkina trgovinica, kjer ponujajo zeliščne izdelke, in masažni prostor. Zeliščarstvo Barbara se ukvarja s pridelavo zelišč in produktov iz njih, obenem je s pridobljenim neformalnim znanjem na domačijo prinesla še druge načine izkoriščanja zelišč v terapevtske in sprostitvene namene, kot so zvočna terapija, masaža, refleks terapija, knajpanje in podobno. »Zelo rada se ukvarjam s preučevanjem zelišč in z njihovim vplivom na počutje ljudi. Zato sva v tem z možem videla priložnost, da bi lahko na kmetiji predstavila zdravilne učinke zelišč in njihovo terapevtsko vlogo. Tako M j s I v 'm t: ^ m ['' 'l Domača lekarna v malem Ж1 Ш' Kmetija ima več certifikatov, družini Hernavs največ pomenijo štiri jabolka. je nastala ideja za terapevtsko-zeliščarski vrt in kasneje tudi možnost usmerjenosti razvoja domačije v turizem,« je pojasnila Barbara. Zelišča na domačiji rastejo povsod, največ jih najdemo v zeliščnotera-pevtskem vrtu, prav tako v sadovnjakih in na travnikih, saj je kmetija na območju Nature 2000 in v Kozjanskem parku, kjer je glavno poslanstvo ohranjanje narave in pestrosti naravnih vrst. Barbara iz vzgojenih zelišč izdeluje tudi čaje, ki jih je poimenovala kar po tem, čemu so namenjeni, tako lahko na domačiji spi-jete skodelico čaja Dihalček, Trebušček, Herbalija ali Men-strualček. Ker so zelišča vedno bolj cenjena tudi v prehrani, družina Hernavs izdeluje tudi zeliščne namaze iz drobnjaka, bazilike in čemaža. Ob pomoči družine Barbara izdeluje še zeliščne sirupe iz žajblja, melise in mete, zeliščno sol in zeliščne likerje ter mazila, tinkture in mila. »Veliko znanja, ki ga imam o zeliščih, se je prenašalo iz roda v rod, torej od naše prababice Amalije na babico Olgo in nato na mojo družino. Našli smo celo nekaj zapisov od prababice Amalije. Poleg tega sem se še veliko neformalno izobraževala in se udeležila številnih delavnic in tečajev, aktivna sem tudi v društvu Arnika,« je izvor svojih spre- tnosti pojasnila Barbara. Štiri jabolka Kot komisija označuje naj prestižnejše hotele z zvezdicami glede na ponudbo, tako obstaja podoben sistem med turističnimi kmetijami, nas je podučila gospodarica: »Določeno število jabolk pomeni kategorizacijo turistične domačije, torej znak kakovosti. Število jabolk podeli ministrstvo za gospodarstvo in pred štirimi leti nam je uspelo pridobiti najvišje število jabolk, to je štiri. Poleg tega smo tudi certificirana ekološka kmetija in kolesarjem prijazna domačija. Ker je ponudba na Hernavsovi domačiji namenjena sprostitvi le manjšega števila ljudi oziroma ne želimo množičnega turizma, od tega ne moremo živeti,« pravi Barbara, zato sta z možem tudi zaposlena. In ker večino dni preživita v stresnem mestnem vrvežu, ob koncih tedna z družino rada pobegneta v mirno oazo. »Čeprav je bila kmetija najprej namenjena le nam, smo jo kot mesto sprostitve želeli ponuditi še komu,« pravi Barbara. In dodaja: »Domačija živi z energijo družine, saj želimo vse ohraniti v manjšem »Za napajanje z energijo od znotraj je primeren zeliščni liker.« obsegu, da lahko delo obvladamo sami, kot je priprava vrta, košnja, spravilo sena in drugo. Pri delu smo udeleženi vsi štirje, z veseljem nam priskoči na pomoč tudi katera od babic, tako da gre predvsem za družinski projekt.« Nazaj k naravi V občini Podčetrtek je na voljo veliko raznolike turistične ponudbe. Po mnenju Herna-vsove imajo v občini posluh prav za vsakega ponudnika. »Mislim, da v občini nudijo podporo tudi drugačnim oblikam turizma. Množični turizem je v občini dosegel zelo visoko raven. Menim, da gostje postajajo vedno bolj zahtevni in se radi vračajo k naravi. In mi to ponujamo, stik z naravo, odmik od mestnega vrveža in množičnega stresa. Vesela sem, da lahko pripomo-remo pri turističnem razvoju v občini,« je povedala Barbara. ANJA HOHLER Foto: osebni arhiv штш 1 ** П löL -I Ma gli^zničnem obisku ~ ■ - ^у-РМшЈДаГЕС -" ч --s;^ -7- J* ^T" V Žalcu stavijo na hmeljarsko dediščin o Ob občinskem prazniku smo se pogovarjali z županom Jankom Kosom Letošnji oblinski praznik mineva v znamenju 150). obletnice II. slovenskegatabora, Idi je 6.sepiembra 1868 v Žalec privabil petnajst tisoč ljudi in pustil pomembne sledi. Utrdil je pomen siovenskega jezika, spodbudil številne čitalnice p6 dolini, piebujai narodno zavest in ohranil slovensko identiteto. Občina želi po vseh teh letih poustvariti ta dogodek, predvsem pa ponovno po-zvzCi ljudi k enotnosti in povezanosti. Pomembno mesto pri tem ima hmeljarska zgodovinv, ki so jo v lvtošnje praznevanje vpletli s premierno uprizoritvijo operete Hmelj ska princesa. Žalski župan Janko Kos pravi, da morajo biti ponosni na svojo hmeljarsko tradicijo, ki je Spodnjo Savinjsko dolino zaznamovala večplastno, predisem pa morajo v hmelju videti konkurenčno piednosi. »Slovanija jet po proizvodnji hmelja četuta na tvetu. 80 odstotkov ga raste; v Spodnji Savinjsči dolini. Vprae lati ve je treba, na katerem področju v uvetovnem merilu še sploh dosegamo primerljive rezulfate.« Leta je naokoli in s tem priložnost, da se ozre-mopo preieklem letu. Kateri so tisti trije dogodki, projekti ali ljudje, ki so po vašem mnenju najbolj zaznamovaii življenje v občini Žalec? To je zeli težko odgovoriti. To je tako, kot da imaš šest otrok in morat izpostavili, katere tri imai najraje. Zagotovo je pomembun projeki v Poelovni coni Arnovskigozd, kjer se je po dvajsetih letih mirovanja le začela gradnja Lidlovega logistično-skladiščnega Podelili bodo občinska priznanja Slavnostna seja ob občinskem prazniku bo danes popoldne (četrtek) ob 17. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Župan Janko Kos bo ob tej priložnosti podelil občinska priznanja. Po seji bosta sledila velika parada in druženje na Šlandrovem trgu. Letošnji prejemniki grbov so Milan Pečnik za dolgoletno uspešno in predano delo pri vzgoji in preventivi v cestnem prometu v Spodnji Savinjski dolini, Medobčinska splošna knjižnica Žalec za spodbujanje bralne kulture, vseživljenjskega izobraževanja, medgeneracijskega sodelovanja ter ohranjanja in promoviranja kulturne dediščine v Spodnji Savinjski dolini, pevski zbor POPseSLISH Žalec ob 20-letnici delovanja in za uspehe na področju zborovskega petja, Planinska sekcija Ponikva pri Žalcu ob 25-letnici delovanja in za dosežene uspehe v mladinski orientaciji ter Razvojna agencija Savinja ob 20-letnici delovanja in za aktivno podporo podjetništvu ter splošnemu razvoju občine Žalec in Spodnje Savinjske doline. Plakete bodo prejeli Frančiška Burjan za večletno uspešno delo na področju ze-liščarstva in promocije zdravja, Cvetka Grm za dolgoletno aktivno delo v Krajevni organizaciji Rdečega križa Griže, ravnateljica I. OŠ Žalec Tatjana Žgank Meža za uspešno vodenje, ekipa Mavrični tek Športnega društva Petrovče za uspešno izveden tradicionalni projekt Mavrični tek in Lokostrelski klub Sokol za dosežene športne uspehe in vzgojo mladih. ŠO centra. Gre za eno največjih naložb v Sloveniji, vredno približno 70 milijonov evrov. Zelo pomembne so tudi gradnja prometne infrastrukture v poslovni coni Južno od železnice, razširitev prostorov OŠ Petrovče in napovedana gradnja blokov, s katerimi bomo po več kot dvajsetih letih v Žalcu dobili sto novih stanovanj. Ne smemo pozabiti tudi na druga področja, tudi na kulturnega. Kulturni projekt leta je zagotovo premiera operete Hmeljska princesa. Z njo ste se poklonili 150. obletnici II. slovenskega tabora. Ka- obletnica pomeni zavašo občino? Kaj vse ste pvipravili ob tej priložnosti? Bolj kot sem bral o podrobnostih o taktalnem dogajanju v Žalcu, bolj so me pitvzemale. V Žalcu se je takrat zbralo petnajst ttsoč ljudiiz vte rugije -od Zgornje Savinjske doline do Kozjanakega in od Šaleške dolinedoZarevja. Zamislili smo si, da bi to vzdušje poustvarilipo letošnji slavnostni veji. V povorki bo sodelovalo več kot 1.200 občanov - od združenih pevskih zborot do folkloristov in ostalih društev. Vsi skupaj bomopeli domoljubne pesmi in pokazali, da smo Slovenui. Nekatete stvari sepo 150 letih ponavljajo še daves, le v devg čas so postavljt ne. Še vedno je med ljudmi prisoten pohlep, nismo zedinjeni, takrat kot novo- in staroslovenci, tokrat kot levi in desni. S prireditvijoželimo ponovno povezati ljudi. S tem namenom smo koi elavnostnega goior-nika povabili Toneta Pactljiča,ki zna na humorin način povezati generacije, čas in dogodke. Novodobni simboZ hmeljarske iradscijs je fontana piva, ki je še vednozklo privlačen in priljubljen turistični produkt. V kakšni smeri nameravate turistično ponudbo v Žalcu še nadgradrt? Dobro je, da imaš uresničlj ive drzne ideje, za katere jih najprej dobiš po prstih, a se kasneje pokažejo kot dobre. Oktobra tremo začeli prenavljati tržnico v neposredni bližint fontane, za kar že imamo odobrena evropska sredstva. Prenovili bomo kanalizacijo, vodovod, okvodnjatanjk, razsvetljavo in tla. Postavili bomo nov o pokrito tržnico v obliki stilizirane hmeljske žičnice. Pod njo bomo namestili še dodatne zabojnike, ki bodo tako kot obstoječi obdelani z lesom. V enemu izmed večjih bo razširjena gostinska ponudba. ŠPE LA OŽIR Foto: arhiv N'T' (GrupA) TEHIMO prodaja strojev in opreme net Prodaja wesarsko-gostinske opreme in vseh vrst tehtnic ter ostalih artiklov. Za več informacij o ponudbi na www.tehnonet.si Emil Pogorevc s.p,, TEHNONET, Pod smrekami 14, 3311 Šempter v Savinjski dolini T: 051 648 678, E: info@tehnonet.si AVTOKLE ARSTVO M INTAR Janez Pintar s.p. Ložnica pri Žalcu 14, 3310 Žalec GSM: 041 445 896 NA PRAZNIČNEM OBISKU 33 Na krilih poleta Grafični oblikovalec Jože Domjan avtor celostne grafične podobe ob 150-letnici II. slovenskega tabora - Ob tej priložnosti izšla tudi priložnostna poštna znamka Pošta Slovenije je na pobudo Filatelističnega društva Žalec in tamkajšnje občine ob 150. obletnici II. slovenskega tabora izdala priložnostno kuverto z znamko in žigom. Podobo znamke si je tako kot ostalo grafično podobo ob letošnjem občinskem prazniku zamislil znan slovenski grafični oblikovalec, domačin Jože Domjan. Žalčani s tokratno izdajo vinski dogodek izdali že priložnostne znamke nadaljujejo tradicijo. Prvi dve priložnostni znamki so v spomin na ta pomemben zgodo- u. SLOVENSKI TABOR ŽALEC pred desetimi in dvajsetimi leti. Tokratna kuverta z znamko in žigom bo mesec dni na ogled v žalski poštni poslovalnici, kjer je domače filatelistič-no društvo s predsednikom Venijem Fe-rantom ob tej priložnosti pripravilo tudi Jože Domjan se je pri oblikovanju logotipa pozabaval z igro številk in črk. Iz številke nič je oblikoval p, ki se nadaljuje v besedo polet. Logotip je tudi del priložnostne znamke. Svetinjica kot trajen spomin V spomin na vseslovenske tabore od leta 1868 do 1871 so izdajali posebne razglednice, značke in taborske sveti-njice z geslom: »Slovenci, zedinimo se!« Občina Žalec je v Narodnem muzeju Slovenije našla dve takšni svetinjici iz kositra z II. slovenskega tabora v Žalcu. Odločila se je, da ob 150. obletnici ponovno izda nekaj takšnih aluminijastih svetinjic. Vse morebitne lastnike teh pomembnih pričevalcev preteklosti zato poziva, naj jih prinesejo in s tem prispevajo k ohranitvi naše kulturne dediščine. Skupaj bodo zbrane v domoznanskem oddelku žalske medobčinske splošne knjižnice. ŠO filatelistično razstavo, na kateri je v štirih vitrinah predstavljeno poštno gradivo, povezano z II. slovenskim taborom. »Javnosti predstavljamo kuverte, žige in znamke, ki smo jih na to temo že izdali v preteklih letih. Filatelistično gradivo smo dopolnili z zgodovinskimi dejstvi o taboru,« pravi Ferant. Caffe Maximum Šempeter Rimska cesta 1115 3311 Šempeter v Savinjski dolini tel.: 07Ш55 415 Mnislerzazdra сршагја: Prekomerno pilje alkohola Škodne zdr^ju! Nekaj za pripadnice nežnejšega spola.... ^F^ Lambicje I osvežilno sadro belgijsko pivo v katerem je 12% delež okusnih slad kiti češen].' Postregli vam ga bomo z gozdnimi sadeži. BOGAT ZAJTRK Na velikih plakatih, vabilih, kuvertah Tokratno priložnostno znamko si je tako kot preostalo grafično podobo zamislil Jože Domjan. »Iz časa II. slovenskega tabora se je ohranila razglednica s slabo ohranjenim motivom, zato sem se odločil, da ga pri oblikovanju grafične podobe ne bom uporabil. Poskusil sem poiskati simboliko, ki bi manifestirala to veliko zborovanje v Žalcu,« pojasnjuje Domjan, ki se je pri tem pozabaval z igro številk in črk. Kot osrednji motiv je uporabil 150 let. Iz številke nič je oblikoval p, ki se skupaj z besedo let nadaljuje v polet. »Zborovanja so bila nekakšen polet za takratni narod in od tod tudi ideja za izpeljavo te besede v obliki 'ottimum SADNI LEDENI CAJI Ш rebusa,« še dodaja avtor, ki je polet še dodatno ilustriral s tremi pticami, ki jih je upodobil na zeleni podlagi, obdani z rumeno barvo. Logotip je del celovite grafične podobe, ki jo je mogoče zaslediti na velikih plakatih ob cestah, napisih nad cesto, preostalih plakatih, vabilih, kuvertah in katalogu. ŠO Pošta Slovenije je na v . _ pobudo Filatelistič-nega društva Žalec in tamkajšnje občine ob 150. obletnici II. slovenske- ^ ga tabora izdala priložnostno kuverto z znamko in žigom. MD GRADIENT d.o.o. Oničeva ulica 1, 3310 ŽALEC l/i DOMAČE TORTE IZGRADNJA OBJEKTOV AB PLOŠČE ZA MONTAŽNE HIŠE ZUNANJE UREDITVE GRADBENI NADZOR 041 653 646 mdgrodient@gmoil.com TJ UNIFOREST. Cepilniki TITANIUM KROŽNE ZAGE 1 ■ • i n v REZALNE KLESCE RK250 GOZDARSKI VITLI Platoji GIBON 051 647 716 I prodajalna@uniforest.si www.uniforest.si Rezalno-cepilni stroj TITAN Cepilniki ECO TRUST SVETOVANJE IN RAČUNALNIŠKE REŠITVE Atja vas 101. Petrovče Icona Amovski gozd), teb 03 710 37 00 www.etrustsi Razvijamo namenske programske rešitve, ki sledijo smernicam Industrije 4.0 PLANIRANJE IN SLEDENJE PROIZVODNJE terminiranje proizvodnje kontroling proizvodnje beleženje dogodkov v proizvodnji delovni koledar povezave na stroje in merilno opremo DRUGE PROGRAMSKE REŠITVE eMobilna skladišča in eGradbeni dnevnik eUpravljanje odnosov s strankami (CRM) ZNAČILNOST NAŠIH REŠITEV Povezljivost in prilagodljivost stranki, spletne tehnologije, mobilne tehnologije 34 NA PRAZNIČNEM OBISKU Oder je njegov drugi dom Zborovodja Matjaž Kač že drugič na čelu operetnega pevskega zbora Hmeljska princesa -POPseSLISH ob 20-letnici delovanja prejemnik občinskega grba Osrednji kulturni projekt leta v Žalcu je zagotovo premiera operete Hmeljska princesa, v kateri sodelujejo številni glasbeniki iz širše regije. Vanjo je kot zborovodja pevskega zbora, ki nastopa poleg solistov in orkestra, vpet tudi glasbenik Matjaž Kač, sicer ustanovitelj in zborovodja številnih drugih glasbenih sestavov v naši regiji, med drugim tudi zbora POPseSLISH, ki je ob 20-letnici delovanja letošnji prejemnik občinskega grba. Da je oder njegov drugi dom, je začutil že kot majhen deček, ko je s piščalko v rokah nastopal v vrtcu. Kasneje v šoli brez njega ni minil noben glasbeni nastop. Kljub temu da za poklicno pot ni izbral glasbe, temveč gradbeništvo, ji ostaja zvest že vse življenje. »Imam službo, ki je drugačna od mojega konjička. Na srečo je v gradbeništvu največ dela od spomladi do jeseni, medtem ko je pri glasbenem ustvarjanju ravno obratno,« pove Matjaž Kač, ki je otroštvo preživel v Šempetru v Savinjski dolini, od koder se je nato preselil v Velenje, kjer živi še danes. Že kot mlad fant je vodil kar nekaj glasbenih sestavov. Še danes je kot zborovodja aktiven v MePZ Šamrtno ob Paki, zboru POPseSLISH, vokalnih skupinah Cantemus in ZaPet s Ponikve, Rudarskemu oktetu Velenje in operetnemu zboru letošnje Hmeljske princese. Matjaž Kač je z glasbo povezan že vse življenje. Že kot mlad fant je vodil kar nekaj glasbenih sestavov. Njegov prvi resni zbor je bil leta 1991 MPZ Svoboda Prebold, s katerim je pridobil pomembne izkušnje. Sledili so še MPZ Šmartno ob Paki, oktet Voglarji iz Vinske Gore, MePZ Celeia Celje, Savinjski komorni zbor, MePZ Šmartno ob Paki, Cantemus, vokalna Skupina ZaPet, Rudarski Oktet in štirje operetni zbori. (Foto: SHERPA) Hmeljski princesi, kjer je bil na čelu pevcev že pri njeni uprizoritvi leta 2005. »Režiser Jaša Koceli si je tokratno postavitev zamislil nekoliko drugače, bolj sodobno, zato pevci niso Vrsto izkušenj z operetami Do zdaj je v operetnih zborih sodeloval že štirikrat, tokrat drugič pri zgolj pevci, temveč so v igro vključeni tudi kot igralci,« je eno glavnih razlik med sodelovanjem takrat in danes strnil Kač, ki si bo letošnji občinski praznik zapolnil tudi po grbu, ki ga je občina namenila njegovemu zboru POPseSLISH. »Vse skupaj se je začelo spomladi 1998, ko smo kot pevci različnih zborov spremljali revijo v Bra-slovčah in ugotovili, da v Žalcu manjka zares dober zbor. Zakaj pa ne, smo se spogledali, in ustanovili Savinjski komorni zbor, ki je svoje mesto našel pod okriljem KUD Svoboda Žalec.« Po letu 2003 so se vedno bolj spogledovali z zabavno glasbo, zato so se odločili, da potrebujejo novo ime. »Na jesenskih pripravah leta 2008 je vsak na listek napisal predlog imena, med vsemi smo se nato odločili za POP-seSLISH.« Že naslednje leto so sodelovali v oddaji Spet doma, kar je za zbor pomenilo velik preskok naprej, saj se je prvič srečal s koreografijami in kostumi skupaj s petjem, pri čemer so se člani neizmerno zabavali. Trikrat »plavali« Leta 2010 so se najprej lotili projekta Dalmacija, s katerim so se v prvi vrsti posvečali dalmatinskim skladbam in navezali stik s številnimi klapami. Štiri leta kasneje so se zatopili v svet filmske glasbe in dve leti kasneje v projekt Od klasike do rocka ter lani sodelovali še v projektu Carmina Burana. V vseh teh letih se je nabralo kar nekaj prigod, a ena najbolj zanimivih je še iz časa njihovega prvega glasbenega projekta. »Kar trikrat smo načrtovali koncert v letnem gledališču Limberk, a smo vsakokrat >plava-li<. Ko je bilo najhuje, smo ga izvedli kar v dvorani v Grižah. Nastopili smo bosi z zavihanimi mokrimi hlačami ob spremljavi razglašenega pianina in brez ozvočenja, ki se je med tem >namakalo< v Limberku,« se spominja zborovodja, ki mu je v spominu ostal tudi koncert, ki so ga zaradi dežja prestavili v šempetrsko dvorano. S klapo Kampanel so izmenjaje peli kar pet ur, medtem ko so zunaj na terasi pekli čevapčiče in stregli pivo. Večgeneracijski center Planet generacij UPI Večgeneracijski center (VGC) Planet generacij UPI je projekt, v okviru katerega nagovarjamo vse generacije, od starih staršev do vnukov, ter zanje pripravljamo različne aktivnosti s ciljem povečati socialno vključenost, zmanjšati tveganje revščine, predvsem pa omogočiti medgeneracijsko povezovanje in druženje. Nekaj prihodnjih dogodkov: Center obiskovalcem zagotavlja: - neformalno druženje in srečevanje; - informiranje: v VGC so na voljo informacije o razpoložljivih storitvah s področja preprečevanja, obvladovanja in odpravljanja socialnih stisk in težav ter informacije o aktivnostih, ki potekajo v okviru VGC; - druge BREZPLAČNE aktivnosti, delavnice (delavnice šivanja, delavnice za razvoj digitalne in jezikovne pismenosti, predavanja za starše, kariernice za mladostnike, učenje angleščine v vrtcih, v okviru programa »Jezikamo in se igramo«, aktivnosti za družine pod pragom revščine ...); - brezplačno organizirano počitniško varstvo otrok od 1. do 5. razreda; - počitniško jezikovno šolo za učence 6. in 7. razreda. Organiziramo in povezujemo se z ostalimi ustanovami in sodelujemo pri različnih projektih (npr. Roza pletenine, ozavešča-nje o bolezni raka na dojkah, EU projekt, moj projekt, Sprehod za spomin ob dnevu demence ...) Tudi v letu 2018/2019 ponujamo pester izbor dejavnosti in vsebin in vas vabimo, da nas obiščete. V letu 2017 smo organizirali tudi predavanje ekskluzivnega psihoterapevta Mihe Kramlija z naslovom Radosti in pasti sodobne tehnologije. Z nami je bila novinarka Damjana Bakarič, ki nam je razkrila pasti bolezni sodobnega časa - izgorelost, o kateri govori v svojem prvencu Na tesnobi. - Slavnostna razstava likovnih del otrok, v letu kulturne dediščine z naslovom: »Jaz, narava in stavbe iz preteklosti«. Kje: VGC Planet generacij UPI Kdaj: 12. september 2018 ob 16:30 - Koncert glasbenega virtuoza Uroša Perića, z naslovom: »Iz srca v srce s Planetom generacij UPI Žalec«. Kje: Dom II. slovenskega tabora Žalec Kdaj: 24. september 2018 ob 18:00 Predavanje Mihe Kramlija z naslovom Radosti in pasti sodobne tehnologije Lutkovna predstava Volk in zajčkon v izvedbi naših lutkarjev REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO. DRUŽINO. SOCIALNE 2ADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI Rožnate pletenine predstavljajo ozaveščanje o raku na dojki. Šivanje s prostovoljko Mojco Čretnik in gostjo Majo Štamol Droljc UP^UIUDSKA UNIVERZA ŽALEC Projekt Večgeneracijski center Planet generacij sofinancirajo Evropski socialni sklad, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter občini Žalec in Velenje. V okviru projekta sodelujejo Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje kot prijavitelj ter partnerja UPI - ljudska univerza Žalec in Slovenska filantropija - P. E. Hiša sadeži družbe Žalec. NA PRAZNIČNEM OBISKU 35 Matjaž Kač z Mešanim pevskim zborom Šmartno ob Paki. Fotografija je nastala ob 20-letnici delovanja. Zbor POPseSLISH je junija ob 20-letnici v Domu II. slovenskega tabora Žalec pripravil slnvnostni koncert z naslovom Od klasike do ročka. Vodja JSKD OI Žalec N eža Zagoričnik j e podelila (Gallusove znaUke zas lužnim pevcem. Č astno Gallusovo značko sta prejela Vesna in Matjaž Kač, ki vseskozivodita ta zbor. (Foto:NINA G REIN) Z a cappella glasbo orali ledino Ma|ež Kač je pvav tako oče in vodja a uappella skupino eantemur, pobu-dnioe zdaj že Uadičionalneča žalskega Feativala srePr zvezdi Tudi ta glasbeni sesUav je nastvl povovm spontane, ko se je štirinajst pevcev Mešanega penskegga zbora Celeia Gretje1 odpravila na dopuslovanje na Korčulo. »Osem nos je neprestano prepevelo. Dogo-aorid smo ea, da bomo naotapili med odmorom na tamkajšnjo tiadicional-ni reviji klap, ljer nao jc občinstvo zclo l^joo sprejelo,-- p prvih zametkih Cantcmusa pripoveduje Kač. Poleg aakra)nega Cl;3iud^amu!3a, današnjega seatava Pespetuum Jaazile, so bili takrat v Sloveniji edini, ki so izvajali a cappelta gtasbo, kljub temu da je bila pakrat po Evropi že pascej razširjena. Njen razvoj in poiljubljenosU pii nas so želeli spodbuditi z organizacrjs Fpsta-vala srcdi zvezd, katerega izvedbo so člani Cantemusa v zadnjih letih prepustili žalnkč pbmočni izpostavi javnega sklada zakulturne dejavnosti in zavodu za turizem, šport in kulKuro. Namesto zbora nogomet Kač ves čas sodeluje z več glas-brnimi sestavi hkrati, piše priredbe in aranžmaje. »V sezoni imam obveznosti vsak večer. Žena, ki je tudi vkljucenp v dva seslava, me pri tem podpira inmi pomaga. Če ne bi bilo nje, verjetno ne Idi mogel sodelovati prt tnliko različnih projektih,« prizna. Po njunih stopinjah gre tudi njuna najmlajša hči, ki je prav tako članica vokalne skupine Cantemus, mudtem ko je starejšo zaneslo v povsem drugačne vode. »Ves čas je želela postati članica pevskega zbora. Po končani osnovni šoli, ko bi to tudi lahko postala, se je udeležila cnega od naših piknikov, kjer je z ostalimi otroki naših članov igrala nogomet. Ker ga je zaradi predhodnega igranja z bratranci obvladala, po mi svetovali, naj jo vpišem v škalski ženski nogometni klub, za katerega do takrat nisem niti vedel, da obstajaa< Namesto glasbi, s katero je sicer še vadno tesno povezana, se je posvetila športu. Med študijem na ljubljanski fakulteti za šport je igrala za Olimpijo, po vrnitvi v Celje se je posvetila futsalu in se lani uvrstila celo v slovensko reprezentanco. Zaradi nosečnosti je morala športno kariero za nekaj časa obesiti na klin, a jo bo aagotovo naddjevala po rojstvu novega družinskega člana, ko bo tudi Matjaž Kač impl š e bolj poln urnik kot sicer. »Dobü bom še eno dodatno veselo opravijo, ki see mu ne bom mogel upre! bom pa najverjetneje moral opustiti sodeloaanje v kakrni zasedbi oziroma najti namenjavo.« ŠPELA OŽIR Foto: osebni arhiv Matjaža Kača АУТШШИ^ AVTOSERVIS RONA 041 411 342 SERVIS IN VZDRŽEVANJE AVTO KLIM S PLINI R134a in R1234yf SERVIS IN DIAGNOSTIKA OSEBNIH IN DOSTAVNIH VOZIL PRIPRAVO NA TEHNIČNI PREGLED MENJAVA OLJA NA AVTOMATSKIH MENJALNIKA Robert Vasle, s.p., Zgornje Roje 29, 3311 Šempeter v Savinjski dolini E lOPLAK Gorica pri Šmartnem 41, Celje Cvetličarna Toplak, ™ W pokopališče Žalec Jesenska ureditve in zasaditve grobov, vrtov in domačih gred; sveže rezano cvetje, pestra izbira cvetočih lončnic, eno in dvoletnic, trajnic ter drugega cvetja. RIBOGOJNICÄZALEC Qajenje in p zadaja ttadkaaadnih Delovni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure sobota, nedelja in prazniki od 8. do 12. ure. Marko Hrovat s.p., Dobriša vas 41a, Žaiec 36 NA PRAZNIČNEM OBISKU V Žalcu so nastopile folklorne skupine KD Ponikva, Celjska folklorna skupina in folklorna skupina koprskega Društva Sožitje obalnih občin. Folkloristi zavzeli savinjske trge in odre Folklorni maraton kot uvod v Mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca V Žalcu so s sobotnim Folklornim maratonom zakorakali v pester folklorni teden. Popoldansko folklorno dogajanje na prireditveni ploščadi pri fontani piva, ki se je nadaljevalo še v nedeljo dopoldne v Laškem pred Thermano, je bilo uvod v Mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca, ki se je začel včeraj (sredo) in bo trajal do nedelje. Namen Folklornega mara- organizaciji Medobčinskega tona, ki tako kot mednarodni kulturnega društva Od Celja folklorni festival nastaja v do Žalca, predstavljata pove- zovanje folklornih skupin iz naše regije in predstavitev njihovega dela širši javnosti. Letos je na njem sodelovalo trinajst domačih folklornih skupin. Folklorno vzdušje se že tradicionalno nadaljuje z Mednarodnim folklornim festivalom Od Celja do Žalca, ki je v trinajstih letih gostil 45 tujih folklornih skupin oziroma 1.100 tujih folklo-ristov. Letos bodo poleg organizatorjev - Folklorne skupine Grifon Šempeter in Celjske folklorne skupine - in preostalih domačih folklornih skupin nastopili še predstavniki avtohtone manjšine Lužiških Srbov iz Nemčije, ciprski Turki in folklorna skupina iz Ukrajine. Pomemben del festivala, ki je včeraj v Žalcu že postregel z otvoritvenim koncertom, so brezplačni koncerti za učence in dijake, s katerimi želijo organizatorji čim več mladih seznaniti s kulturo in tradicijo različnih narodov. Osrednja dogodka še vedno ostajata gala koncerta. Prvi bo v petek ob 19. uri v OŠ Petrovče in drugi v soboto prav tako ob 19. uri v Celjskem domu. Poleg domačih folklornih skupin in gostov iz tujine program soustvarjajo še folkloristi KD Ponikva, KUD Šmartno v Rožni dolini, Folklorne skupine Kobu-le KD Petrovče, KD Antona Tanca Marija Gradec, Folklorne skupine Izvir KD Rogaška Slatina in KD Antona Stefanciose Rogatec. ŠO, foto: TT Sipro, stanovanjsko podjetje, d.o.o., Žalec Naše podjetje že 26 let skrbi za kakovostno upravljanje več-stanovanjskih stavb in stanovanj kot tudi za toplotno oskrbo. Na trgu je naše podjetje poznano kot podjetje s tradicijo in z dobrim poznavanjem stanovanjske tematike kot tudi energetike. Smo podjetje s finančno stabilnostjo, bonitetno oceno A+, z redno poravnanimi finančnimi obveznostmi in s sodobno informacijsko podporo. Zagotavljamo intervencijsko službo, redno vzdrževanje in nemoteno funkcioniranje ter obratovanje stavb. V želji doseganja še višjih standardov v poslovanju smo že drugo leto zapovrstjo uspešno pridobili certifikat Zaupanja vreden upravnik, ki ga podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije. Za pridobitev listine je podjetje izpolnjevalo zahteve oziroma standarde. Z vsakoletnim ponovnim dokazovanjem, da te zahteve še vedno izpolnjuje, se bo podjetje trudilo, da listino tudi ohrani. Najpomembnejše premoženje vsake skupnosti so njeni ljudje in boljši ko so ljudje, boljša je občina. Občini Žalec in vsem občankam in občanom čestitamo ob prazniku z željo, da bi tudi v prihodnje skupaj ustvarili sodobno in odprto občino. Kolektiv SIPRO, d. o. o., Žalec HOTEL PREBOLD, Graščinska cesta 9, 3312 prebold T:03 703 40 60, E: info@hotel-prebold.si www.hotel-prebold.si ■ SODOBNO UREJENE SOBE Z WI-FI POVEZAVO, ■ WELLNESS, FITNES STUDIO, ■ NOTRANJI GOLF SIMULATOR, MOŽNOST POHODOV REKREACIJE TER OBISKA ZDRAVILIŠČ IN SMUČIŠČ SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA d.0.0. Celjska cesta 3/a, 3310 Žalec telefon: 03/713-20-57 e-pošta: svp.zalec@siol.net Dežurni telefon: 041/616-786 AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI Delovni čas: PONEDELJEK-PETEK dopoldan: 8.00-12.00 popoldan: 14.00-18.00 SOBOTA dopoldan: 8.00-11.00 NA PRAZNIČNEM OBISKU 37 /brez4, \gs°/ |р .....лт Brez dodanega sladkorja in sladil Odkrij še več narave na zelenepoti.si 38 NA PRAZNIČNEM OBISKU Lina Pušnik je aktualna državna prvakinja v karateju v kategoriji do 68 kilogramov. Na letošnjih sredozemskih igrah je zasedla tretje mesto, s katerim je končala sezono, v kateri je bila uspešna že na balkanskem prvenstvu, kjer je ravno tako esvojila tretje mesto. »Zjutraj imam najprej fitnes treninge v Ljubljani, popoldne še treninge karateja v Kranju,« pojasni Lina Pušnik, ki zaradi študija in dela v Ljubljani zadnjih nekaj let trenira pod okriljem trenerja Jake Šarabona v Karte klubu Kranj, s katerim sodeluje njen matični klub v Žalcu, kjer sicer deluje pod mentorstvom trenerja Matjaža Končine. Na p rvi pogled nežna, na tatam iju n eizprosna in odločna Najboljša karateis tka zadnjih n ekaj le t do 68 kg prihaja iz Žalca - Aktivna tudi v Študentskem klubu Žalec Line Pušnik iz Griž sredi noči zagotovo ni strah, če sam a koraka po temnih stranskih ulicah. Že res, da mlada prikupna Žalčanka na prvi pogled izgleda nežno in nebogljeno, a ko si nadena kimono in se znajde na tatamiju, na dan prideta njena odločnost in dol:)ra pripravljenost. Zadnjih nekaj let je državna prvakinja v karateju v kategoriji do 68 kilogramov. Eden njenih največjih uspehov do zdaj je zagotovo letošnja bronasec medalja na sradozemsldh igrah, s katero je končala segono, v kateri je bila usjeešna tudi na balfoenskem prven-stvu, kjer je ravno tako osvojila tretje mesto. Že kot majhnadeklica je trenirala tenis, ap ssi je kot drugošolkaizbralaatletiko in karate ter obema ostala zvesta do konca osnovne šole. »Zaradi vseli obveznosti sem se morala takrat odločiti zgolj za en šport. Glede na nekoliko boljše uspehe pri karateju sem se odločila zanj in se mupopolnom a posvetila,« pove Lina Pušnik, ki je kot dijakinjaobiskovala športni oddelekl. gimnazije v Celju in se kasneje odločila za študij na ljubljanski ekonomskifakulteti,kjer ji je kot absolventki ostalo le še dokončanje magistrske naloge. Nov izziv olimpijske igre Karate je pred dvema letoma postal olimpijski šport. Prvič ga bomo lahko na tem pomembnem tekmovanju spremljali v Tokiu leta 2020. Karateisti so zato še toliko bolj zavihali rokave in se še dodatno poglobiliv treninge. Tako kot vsak športnik si tudi Lina želi, dabijiuspelona-stopiti v deželi vzhajajočega sonca,ase obenem zaveda, da bokonkurenca precej težka. V vsaki kategoriji karateja - v njem primeru do 68 kilogramov - lahko nastopi le deset tekmovalk z vsega sveta, zato bi bila že uvrstitev na olimpijske igre zanjo velik uspeh. Prav zaradi tega je treninge vzelaše bolj resno in jih tudi razširila. Uram na tatamijujedodala še dodatne treninge fitnesa, bazične in psihološke priprave, ki je, kot pravi, tudi pri karateju izjemnega pomena. Da se lahko pred tekmo čim bolj umiri in © o GLASBENA ŠOLA i ifi A 5 EBN! LASBENI glasbena šola, snemalni studio, animacija in ozvočevanje prireditev DIATONIC NA HARMONIKA * ■ №ШН iYMWl MUM. 1. МЕЈИ NA SVETOVNEM WVENSTVU. ■ zum FfllHINJE № 1ЕЖНШ И Ш АШ11 vlamat računovodske storitve!davčno in finančno svetovanje do.o. info@vlamat. Zagotavljamo vam strokovne, ažurne in vašim potrebam prilagojene RAČUNOVODSKE STORITVE. Nudimo vam DAVČNO SVETOVANJE pri izračunu davčnih obveznosti in sodelovanje v davčnih postopkih. Ponujamo vam SODOBEN način poslovanja in sodelovanja z uporabo najnaprednejših računovodskih programov. Kontaktirajte nas in preverite našo ponudbo! O VELIKA PIRESiCA, ŽELEZNO. ŽALEC, VIDRGA • IZLAKE. SLOVENSKE KONJICE HA VASI LOKACIJI EmiL J 3 PgP^tjjb INSTRUMENTA JE 20% popusta v mesecu septembru in oktobru za nove učence / Glasbena šola za stare in mlade! Franc Falant s.p., Železno 14A, 3310 ŽALEC NA PRAZNIČNEM OBISKU 39 Pomemben del treningov so tudi kondicijske priprave. Državna prvakinja iz Žalca je na fotografiji s kondicijskim trenerjem. zbere, dan pred preizkušnjo ne želi izvedeti rezultatov žreba nasprotnic, saj bi v nasprotnem primeru o tem preveč razmišljala. Misli na svetovnem prvenstvu Trenutno so njene misli usmerjene v novembrsko svetovno prvenstvo v Madridu, kjer bo ponovno ciljala na izvrstne rezultate, ki jih že do zdaj ni bilo malo. Poleg že skoraj stalnih naslovov državne prvakinje in tretjega mesta na letošnjih sredozemskih igrah na jugu Katalonije v mestu Tarragona so njeni vidnejši rezultati še tretje mesto na balkanskih igrah, peto mesto v ekipni preizkušnji na evropskem prvenstvu in tretje mesto na evropskih študentskih igrah. Visoko je uvrščena na svetovni karate lestvici, kjer je spomladi med slovenskimi tekmovalkami zasedala prvo mesto, trenutno je na drugem. Ne le dobri rezultati, tudi uvrstitev karateja med olimpijske športe ji je prinesla dodatne možnosti. Dobila je nova sponzorja in spon-zorski avtomobil. Do zdaj je bila namreč glavnina stroškov breme njene družine, Karate kluba Žalec in tamkajšnje občine. Aktivno v študentskem klubu Prostega časa zaradi vseh obveznosti nima veliko, a kot pravi, če je želja, se najde tudi čas. Tako se rada druži tudi s prijateljicami, si ob večerih ogleda kakšen dober film ali pomaga v Študentskem klubu Žalec. Kljub študiju in delu v Ljubljani namreč ostaja še vedno močno vpeta v domače okolje. Kot svetnica žalskega študentskega kluba je njegova predstavnica v Zvezi študentskih klubov Slovenije. Ravno ta konec tedna je za mladimi Žalčani njihov največji tradicionalni projekt - organizacija Žalske noči mladih, ki je kljub ne tako spodbudnemu vremenu v Žalec privabila številne ljubitelje slovenske zabavne glasbe. Letos so med drugim na športnem igrišču pod velikim šotorom nastopili Ma-gnifico, Mi2 in Tabu. ŠPELA OŽIR Foto: osebni arhiv Line Pušnik Kljub študiju in delu v Ljubljani ostaja še vedno močno vpeta v domače okolje. Kot svetnica žalskega študentskega kluba je njegova predstavnica v Zvezi študentskih klubov Slovenije. Povej zgodbo, Metka Čede Ciglar, s.p. Petrovče 217, 3301 Petrovče 068 159 616, info@povejzgodbo.si A i Ж UU ^шШ ■ ROTOMOULDING PIPING I TOOLING PROSTA DELOVNA MESTA zagožen VIMANA, d. o. o. Pongrac 101 PE: Savinjska cesta 25 3302 Griže 3310 Žalec ALEŠ: 041 367 379 Slovenija DAMJAN: 041 793 800 edkPMPR )DA||LESi ODKUP BIOMAS EH EDKuPLESASNA panju KONSTRUKTER VEČ DELAVCEV V PROIZVODNJI LABORANT / oseba za preverjanje kakovosti MONTER PLASTIKE O loge sprejemamo na sedežu podjetja: ložen d.o.o., Cesta na Lavo 2a, 3310 Žalec elektronski pošti: poslitve@zagozen-aplast.si фВт 0 Več informacijo posameznem delovnem mestu najdete Vabljeni k ogledu predstavitvenega videa » Aplast Roto /ww.zagozen.si Piping Tooling« na YouTube. 40 ZAPOSLOVANJE IN KARIERA Kako začeti iskati novo službo Vaš življenjepis je izjemen. Vsebuje prave besede, je prilagojen delovnemu mestu in podjetju, je poln uspehov, posodobljen, dvakrat so ga pregledali strokovnjaki. Ali je to vse, kar potrebujete za iskanje nove službe? Pripravljeni ste, da najdete novo zaposlitev. Zdaj je na trgu dela najboljša situacija in zdaj je čas, ko obstaja veliko možnosti, da boste novo službo tudi dobili. A kje sploh začeti? Sledite spodnjim nasvetom, da boste lahko lažje in hitreje sprejeli izzive. Vaš življenjepis naj bo kot iz škatlice Vaš življenjepis je glavna vstopnica pri iskanju zaposlitve. Navsezadnje je ta dokument prvi, s katerim se sooči bodoči delodajalec, zato mora biti pripravljen do potankosti. Naj vas popolna služba najde Prijavite se na portal MojeDelo.com in vnesite svoj življenjepis. Na ta način boste vedno pripravljeni na nove razpise in nove priložno- sti. Vsak dan objavljamo nova prosta delovna mesta in prepričani smo, da se bo brez dvoma našlo delo, ki vam je pisano na kožo. Ne pozabite na omrežje LinkedIn, kjer vroč kader iščejo tudi »rekruterji«. Poskrbite, da bo življenjepis posodobljen in pregleden. »Lovci na glave« namreč neprestano iščejo kandidate, ki bi bili primerni za razpisano delovno mesto. S tistimi, ki sovpadajo s pogoji razpisa, tudi vzpostavijo stik in jim ponudijo službo, ki jih morda zanima. Naj bo vaš LinkedIn »profil« tisto socialno omrežje, ki prikaže vašo formalno sliko in opiše vse spretnosti, ki jih imate. Ne pozabite na obvestila Takoj ko podjetje objavi razpis za novo delovno mesto, zakoraka v postopek iskanja novega zaposlenega. Čas je pri tem zlata vreden, zato ne zamujajte in se prijavite -naročite se na dnevna sporočila, s pomočjo katerih vas obveščajo o aktualni ponudbi in o zaposlitvah, ki bi bila morda zanimiva za vas. Četudi podjetje objavi razpis, ki traja dva tedna, ne čakajte zadnjega dne za prijavo. Pohitite. Če se organizaciji mudi, bo že v vmesnem času opravljala razgovore z novimi kandidati. Velika verjetnost je, da boste predstavnikom organizacije bolj ostali v spominu, če boste intervjuje opravili med prvimi. Bodite neprestano v pogonu Trg dela se neprestano spreminja. Vsak dan so na voljo nova delovna mesta in možnosti, da dobite novo službo, je vedno več. Zato je izredno pomembno, da vsakodnevno spremljate razpise in da ste karseda hitri pri prijavah. Se v trenutno službo vozite z avtobusom ali vlakom? Med potjo je odlična priložnost, da na spletu prebrskate področja, ki vas zanimajo, in takoj ukrepate. Nekaj minut na dan, ki jih namenite iskanju zaposlitve, ne predstavlja niti odstotka celotnega dne, zato brskanja po spletu nikakor ne jemljite kot izgubo časa. Raziskujte potencialne delodajalce Ste našli razpis, ki bi vas utegnil zanimati? Vas zanima tudi podjetje, ki ga je objavilo? Čas je za raziskavo. Poizvejte čim več o organizaciji in življenjepis ter spremno pismo prilagodite njenim potrebam oziroma zahtevam. Pridobite informacijo o tem, kdo zaposluje Z mreženjem ste najverjetneje dobili že kar nekaj morebitnih stikov iz različnih podjetij. Ti vedno poznajo nekoga, ki pozna nekoga. Povprašajte jih, ali morda vedo, kdo je odgovorna oseba za razpisano delovno mesto in kdo zaposluje. Morda bo lahko povedal nekaj lepih besed o vas, ki vas bodo pripeljale do želene službe ... Ključ je v strategiji. Vsak dan si vzemite nekaj kratkih minut in jo neprestano izboljšujte. Trud se bo izplačal. Ekipa MojeDelo.com И MojeDelo.com Strateški nabavnik (m/ž) (Gomilsko) Pogoji: vsaj višješolska izobrazba (VI/1.) tehnične ali ekonomske smeri z dobrim tehničnim razumevanjem, najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju nabave ali prodaje, aktivno znanje angleškega jezika (dodatno znanje drugih tujih jezikov predstavlja prednost) ... Silco, d. o. o., Šen-trupert 5a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 22. 9. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Poslovodja in modna svetovalka (m/ž) (Celje) Pričakujemo znanje nemškega jezika, delovne izkušnje v prodaji, samoiniciativnost, komunikativnost, zanesljivost, veselje do prodaje in dela s strankami, poznavanje okolja Microsoft Office, občutek za estetiko. Jones trgovina, d. o. o., Ulica Staneta Rozmana 16, 9000 Murska Sobota. Prijave zbiramo do 30. 9. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajalci (m/ž) (Savinjska regija) Za svoje poslovalnice v Savinjski regiji iščemo prodajalce za krajši delovni čas. Vaše naloge bodo predstavljali delo na moderni blagajni, zlaganje blaga na police, peka in priprava pekovskih izdelkov, skrb za prezentacijo sadja in zelenjave, skrb za red in čistočo v poslovalnici. Hofer trgovina, d. o. o., Kranjska cesta 1, 1225 Lukovica. Prijave zbiramo do 30. 9. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) (Celje) Pogoji: srednja strokovna šola, prednost trgovska ali ekonomska šola, izkušnje z delom v maloprodaji minimalno 1-3 leta, izražene komunikacijske in prodajne veščine, ljubeznivost in prisrčnost v komunikaciji s kupci, marljiv, vesten in odgovoren pristop k delu in delovnim nalogam. Mlinar S, d. o. o., Pod hribom 55, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 29. 9. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) (Slovenska Bistrica) Pričakujemo IV. ali V. Stopnjo izobrazbe trgovske, komercialne ali ekonomske smeri. Zahtevana so osnovna računalniška znanja. Delovnih izkušenj ne potrebujete. NKD, d. o. o., MDB 2, 8273 Leskovec pri Kr- škem. Prijave zbiramo do 21. 9. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pralec vozil v avtomatski pralnici (m/ž) (Velenje) Vaše zadolžitve bodo obsegale predpripravo vozil za pranje v avtomatski avtopralnici, ročno pranje po potrebi, delo z denarjem in blagajno, skrb za red in čistočo. Avto Velenje, d. o. o., Koroška cesta 64, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 29. 9. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Računovodja (m/ž) (Žalec) Vaše zadolžitve bodo obsegale knjiženje računovodske dokumentacije v glavno knjigo in v pomožne računovodske evidence, vodenje registra osnovnih sredstev, materialno poslovanje . Avtokontrol, d. o. o., Cesta na Lavo 1, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 29. 9. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščni manipulant (m/ž) (Celje) Naloge delavca na delovnem mestu: prevzem, komisioniranje, oddaja blaga in materiala ter vnašanje in kontrola podatkov, manipulacija blaga z viličarjem. Merkur trgovina, d. o. o., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo. Prijave zbiramo do 9. 9. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Upravljalec (m/ž) (Laško) Opis delovnega mesta: izvajanje čiščenja opreme in prostorov, pomoč pri izvajanju Cilita, pomoč pri prestavitvi opreme ... Pivovarna Laško Union, d. o. o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 17. 9. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja pakirne linije (m/ž) (Celje) Pričakujemo govorno in pisno izražanje v angleškem jeziku ter dobre komunikacijske sposobnosti, izkušnje ter poznavanje dela v proizvodnji, dela s stroji . ErgoPhar-ma, d. o. o., Cesta v Mestni log 88a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 28. 9. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Pripravljalec prehranskih dopolnil (m/ž) (Celje) Pričakujemo izkušnje in poznavanje področja dela v proizvodnji ter Haccp, natančnost, odločnost, zanesljivost, večopravilnost, odgovornost do dela, strokovnost, dobre organizacijske sposobnosti, pozitiven odnos, pripravljenost do sodelovanja in odprte komunikacije ... ErgoPharma, d. o. o., Cesta v Mestni log 88a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 29. 9. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Čistilec opreme (m/ž) (Celje) Pričakujemo izkušnje in poznavanje dela v proizvodnji, natančnost, odločnost, zanesljivost, večopravil-nost, odgovornost do dela, strokovnost, pozitiven odnos, pripravljenost do sodelovanja in odprte komunikacije ... ErgoPharma, d. o. o., Cesta v Mestni log 88a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 29. 9. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Višji informatik (m/ž) (Velenje, Ljubljana) Vaše delo bo obsegalo razvoj programske opreme v Sap, sodelovanje z ekipo internih Sap svetovalcev, pripravo tehnične dokumentacije programskih rešitev. Gorenje, d. d., Partizanska cesta 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 15. 9. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Voznik taksi vozila (m/ž) (Celje in okolica) Dela in naloge: profesionalen in odgovoren pristop do dela, potnikov in vozilu, komunikativnost in potrpežljivost pri delu z ljudmi. CFLEET, d. o. o., Vojkova cesta 51, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 15. 9. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Zavarovalni komercialist (m/ž) (Celje) Pričakujemo najmanj visokošolsko izobrazbo prve stopnje (6/2 raven), natančnost, organiziranost, samoiniciativnost, komunikativnost, fleksibilnost, dovoljenje AZN za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja, znanje s področje prodaje. Zavarovalnica Triglav, d. d., Mikloši- čeva ulica 19, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 10. 9. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Operater na SMD-stroju (m/ž) (Šentjur pri Celju) Glavne naloge izbranega kandidata: operater na SMD-liniji, tehnološka priprava dela, tiskanje paste, priprava materiala, operiranje z delovnimi nalogi . Delo za nedoločen čas s poskusno dobo 3 mesece, redno in stimulativno mesečno plačilo. FTA, d. o. o., Cesta Leona Dobrotinška 21a, 3230 Šentjur. Prijave zbiramo do 28. 9. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalci v TPC Celje, gradbeni oddelek (m/ž) (Celje) Delovne naloge: prodaja blaga ter pomoč in svetovanje kupcem, skrb za založenost in urejenost prodajnih polic ter ustrezno označevanje blaga, spremljanje ter zagotavljanje kakovosti blaga na posameznem oddelku, vodenje evidence blaga, prevzemanje blaga ter kontrola cen in kodiranje ter ostala dela, ki po svoji naravi sodijo v okvir dela prodajalca. Inpos, d. o. o., Opekar-niška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 5. 9. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Razvojni inženir informatike (m/ž) (Ljubno ob Savinji) Pričakujemo vsaj 3 leta izkušenj na podobnem delovnem mestu, dobro razumevanje objektno orientiranega programiranja, analitični pristop k reševanju problemov, dobro znanje vsaj enega programskega jezika (C, VB, PHP, python), poznavanje vsaj ene relacijske baze podatkov, poznavanje Microsoft strežniških sistemov (Microsoft Server, SQL Server ...), poznavanje operacijskih sistemov Linux, KLS Ljubno, d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 27. 9. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strojni vzdrževalec (m/ž) (Ljubno ob Savinji) Pričakujemo IV. ali V. stopnjo izobrazbe strojne smeri, delovne izkušnje na podobnih delovnih mestih, odgovornost, natančnost, zanesljivost in urejenost pri delu. KLS Ljubno, d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 27. 9. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Operater v proizvodnji (m/ž) (Velenje) Podjetje Skaza sodi med tisoč najbolj navdihujočih podjetij v EU. Odlikuje nas ciljna naravnanost, smo zagovorniki svobode ustvarjanja in zavedanja, da je vse mogoče. Prisegamo na obnovljive in reciklirane vire, ki jih vselej zaznamujemo z lepoto. S svojimi izdelki ustvarjamo izkušnje. Vabimo vas, da se pridružite naši ekipi na delovnem mestu operater v proizvodnji. Plastika Skaza, d. o. o., Selo 20a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 27. 9. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Inženir za področje razvoja konstrukcije elektromotorjev in generatorjev (m/ž) (Celje) Verjamemo, da imate končano vsaj VII. stopnjo izobrazbe strojne smeri, imate vsaj 3 leta delovnih izkušenj s področja razvoja novih izdelkov, obvladate programska orodja za konstruiranje, ste seznanjeni s fazami tehnoloških procesov ter poznate standarde kakovosti, aktivno znate angleški jezik . GEM motors, d. o. o., Ljubljanska cesta 45, 1241 Kamnik. Prijave zbiramo do 20. 9. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Inženir za področje fizikalnih simulacij (m/ž) (Celje) Verjamemo, da ste zaključili vsaj VII. stopnjo izobrazbe tehnične smeri (elektrotehnika, elektronika, fizika), imate izkušnje na podobnih delovnih mestih, posedujete poglobljena znanja in razumevanje na področju izračuna in analiziranja EM in prenosa toplote, imate izkušnje iz napredne uporabe si-mulacijskih orodij (na primer AN-SYS), ste sposobni timskega dela ... GEM motors, d. o. o., Ljubljanska cesta 45, 1241 Kamnik. Prijave zbiramo do 20. 9. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Raziskovalec (m/ž) (Izlake) Glavne naloge na delovnem mestu raziskovalec: razvijanje proizvodov v okviru obstoječih programov ter uvajanje sprememb na obstoječih proizvodih, konstruiranje izdelkov, izdelovanje tehnične mape, izvedba poizkusne proizvodnje, tipiziranje in standardiziranje materialov in izdelkov ... ETI elektroelement, d. o. o., Obrezija 5, 1411 Izlake. Prijave zbiramo do 15. 9. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. IZ SVETA ZABAVE 41 Gadi posneli videospot v središču Celja »Kokrat ti moram rečt, da me mika? Kokrat ti moram rečt, da si mi všeč?« To se sprašuje znan igralec Miha Brajnik v najnovejšem spotu skupine Gadi, kjer je odigral glavno vlogo fanta, ki se na vse načine trudi osvojiti svoje sanjsko dekle. V videospotu se predstavi kot natakar, cvetličar, sadjar, slaščičar, a vse to ne prepriča njegove simpatije, ki jo je odlično odigrala Marina De-reviankina. Ko jo končno omehča, sledi preobrat, ki ga nihče ne pričakuje, še najmanj lepa Marina. Fant se na koncu ogreje za drugo dekle, ki je pripravljeno sprejeti njegovo ljubezen in njega takšnega, kot je. Dekle na koncu je odigrala Lea Bole. Gadi so spot za to pesem posneli v središču Celja v gostilni Oštirka, na tržnici in celjskem gradu. Avtor melodije je Anže Zavrl, besedilo sta napisala Anže Zavrl in Igor Pirkovič. Skladba je bila posneta v studiu Primoža Ilovarja. Foto: Založba Mandarina Nova skladba zasedbe Siddharta Po uvodni pesmi Medre-vesa Siddharta razkriva še drugo z naslovom A. M. L. P. Obe skladbi sta del novega albuma, ki bo uradno izšel v petek, 14. septembra, na dan zdaj že razprodanega velikega koncerta v Hali Ti- voli. Zasedba je vlogo pro-ducenta tudi tokrat zaupala Dejanu Radičeviću, album je bil v celoti posnet v Studiu 13 v Ljubljani. Videospot za novo skladbo A. M. L. P. je nastajal pod budnim očesom Enye Belak Gupta. Zasedba Siddharta bo v okviru turneje 27. oktobra nastopila v Rdeči dvorani Velenju, 8. decembra pa v celjski dvorani Golovec. Foto: Marko Alpner 49. festival narodnozabavne glasbe Ptuj 2018 Minuli petek je bil v minorit-skem samostanu na Ptuju festivalski večer narodnozabavne glasbe, ki je bil razdeljen na dva dela. V tekmovalnem delu festivala so se z letošnjimi novimi skladbami predstavili izbrani ansambli, v drugem delu, ki so ga organizatorji poimenovali Odštevamo do abrahama, pa je sledila predstavitev najlepših narodnozabavnih skladb glasbenega dogajanja na Ptuju med letoma 1999 in 2008. Strokovne komisije so za najboljši ansambel med klasičnimi kvinteti izbrale S. O. S. kvintet. Za nagrado je prejel skulpturo Orfeja in 900 evrov. Takšno nagrado je odnesel tudi najboljši ansam- bel med ostalimi zasedbami, Zadetek. Najboljše besedilo je skladba Kot reka svobode v izvedbi Ansambla Boršt. 650 evrov nagrade je prejel Matej Trstenjak. Najboljša vokalna izvedba je po mnenju strokovne komisije tista, ki jo je zapela pevka Ansambla od m d0deset Pravičnik 2 »Maščevanje najbolj natančnega nekdanjega pripadnika posebnih enot.« Avtorji filma Pravičnik 2 si vzamejo približno 40 minut, preden se začne zaplet - ki potem niti ni edini. Ves čas ostaja občutek, da Pravičnik 2 »ne ve«, katere zgodbe bi se šel. Težava ne tiči le v zapletu, temveč tudi v poanti. Zdi se, kot da avtorji niso bili prepričani, ali se želijo posvetiti pacifistični drami s praznim pridihom detektivke ali želijo oboževati akcijo in maščevanje. Samozavestna prisotnost Denzla Washingtona (to vlogo bi lahko igral tudi kot mesečnik) gre zelo daleč, da prikrije te notranje paradokse filma, toda ne more iti dovolj daleč, da bi nadomestila ne-zanimivost, ki jo povzroči vso zgodbeno »menadriranje«. OCENA: 5/10 Vohun, ki me je nategnil »Prijateljici po naključju v vohunski igri.« Spet kršenje tistega starega pravila: junak oziroma junakinja pop filma mora takoj na začetku z dejanjem, ki ga/jo pooseblja, prevzeti simpatije gledalcev. Scenarij filma Vohun, ki me je nategnil predpostavlja, da bomo gledalci simpatizirali, če bodo uvodne scene dobro oponašale dobro znane junake iz drugih filmov. To je skoraj film memejev, ne likov ali kakršnegakoli samostojnega obstoja. Tem težavam pridružite zasoplo zasipavanje s »humorjem urbane sebičnosti, zamaskirane v prijateljstvo«. Talent igralk zasije v redkih trenutkih in navsezadnje le pomaga poudariti, kako pretirano se scenarij trudi ... v napačnih pogledih. Res je čudno, kaj se dogaja z Milo Kunis; vsekakor je kot igralka vredna več kot za izredno posplošene in poceni trendovske komične izlete, ki nimajo posebnega vzroka za obstoj. OCENA: 4/10 PETER ZUPANC PRIHAJA Črni KKKlanovec (The BlacKKKlansman) Ron Stallworth se v sedemdesetih kot prvi južnoafriški policist sooči z noro nalogo. Razkriti želi lokalni Kukluksklan. Nagovori prijatelja židovskega rodu, da se infiltrira med sovražnike temnopoltih ... Pomembno: dramo s komičnimi elementi je po resničnih dogodkih posnel Spike Lee in za film prejel nagrado občinstva na zadnjem festivalu v Cannesu. Blaža Hutevca Ingrid Kralj. Prejela je Korenovo plaketo. Najlepša skladba po izboru občinstva je Kot reka svobode v izvedbi Ansambla Boršt. Foto: arhiv organizatorja Nuna (The Nun) Vatikan pošlje duhovnika s strašljivo preteklostjo in dekle v novinciatu, da raziščeta primer mlade redovnice v Romuniji ... Pomembno: grozljivka je tematsko povezana s serijo Priklicano zlo (The Conjuring). Pokvarjeni pliškoti (The Happytime Murders) Nekdo pobija lutke iz otroškega šova osemdesetih ... Osramočen zasebni detektiv skuša s pomočjo nekdanje sodelavke Connie najti storilca. Pomembno: v komediji igra Melissa McCarthy. Pozor: film kljub »nastopu lutk« zaradi mnogih odraslih vsebin ni primeren za otroke. Kje: kinocentri. (PZ) 42 BRALCI POROČEVALCI Paradižnik, da te kap Sezona domačega paradižnika se počasi končuje, Anica Jazbinšek izpod Rifnika pri Šentjurju pa bo enega ohranila v spominu za vse življenje. Ko ji je prijateljica pred časom iz daljne Avstralije poslala nekaj paradižnikovih semen, si prav velikih obetov ni delala. Letos pa je sadika iz tistega semena obrodila prav neverjeten sad. En sam paradižnik je tehtal kar dva kilograma, grozd z ene vejice pa je krepko presegel tri kilograme. In tako po svetopisemsko bi lahko rekli, da so z enim paradižnikom nahranili dve družini, pa še ga je ostalo. Ali je skrivnost v semenu, rifniški zemlji ali skrbni opori, bo naša bralka preučila do prihodnje sezone. SO 13. mednarodni folklorni festival »OD CELJA DO ŽALCA« msJŠTVo OD CELJA DO ŽALCA Povabljeni sta tudi (prihod odvisen od pridobitve viz): INDIJA MAROKO Gala koncert festivala 7. 9. 2018 ob 19. uri v OŠ Petrovče. Gala koncert festivala 8. 9. 2018 ob 19. uri v Celjskem domu. Vabljeni tudi na otvoritev festivala 5. 8. 2018 ob 18. uri pri fontani v Žalcu V Vstopnice za gala koncerta lahko v predprodaji po ceni 8 Evrov kupite v TIC Žalec (03/710 04 34), v času dogodkov maratona na prizoriščih in z rezervacijo po telefonu 051 380 170. Vstopnice po 10 Evrov bodo na razpolago uro pred pričetkom gala koncertov na prizoriščih. novi tednik radio celje Mitja Suvajac pravi, da je usvojil številna znanja in veščine in našel cel kup novih prijateljev. »Moram reči, da sem postal tudi bolj potrpežljiv, zlasti pri delu v skupini.« (Foto: arhiv GCC) Nova spoznanja med obiskom ZDA Mitja Suvajac z Gimnazije Celje - Center se je vrnil s tritedenskega obiska v ZDA, kjer se je udeležil programa za mlade voditelje, ki ga za južno Evropo razpisuje ameriško zunanje ministrstvo. Zanimiv program za mlade Youth Leadership Program ameriškega zunanjega ministrstva je bil po besedah organiza- torjev letos namenjen bodočim vodjem oziroma izstopajočim mladim, ki so v procesu izbire navdušili komisijo in se med 5. in 25. avgustom podali na dolgo pot v ZDA, kjer so se učili priprave projektov, sodelovanja s skupnostjo, medkulturnega in medgeneracijskega dialoga ter pobliže spoznavali politično ureditev ZDA. Poleg Mitje Suvajca, ki je 1. septembra postal dijak zadnjega letnika na Gimnaziji Celje - Center, se je programa udeležilo še 18 dijakov iz Italije in Španije. V slovenski delegaciji so bili še Una Haznadar (Gimnazija Vič), Timotej Stibilj (Gimnazija Koper), Rebeka Hudovernik (Gimnazija Jesenice), Urška Filipič (Gimnazija Frana Mi- klošiča Ljutomer) in Tinkara Končan (Ekonomska šola Ljubljana). Pestro dogajanje V času tritedenske izmenjave so mladi en teden preživeli v Washingtonu, en dan na Indiana State Fairu, dva dni na Rawhide ranču v Nashvillu in 11 dni na Indiana University v Bloomingtonu. Prvi del izmenjave so preživeli v hotelih, 11 dni v Bloomingtonu pa so preživeli kot gostje družin in tako še bolj spoznali družbeno okolje ZdA. V tem času so si ogledali iz izkusili, kako poteka delo politikov v ZDA, obiskali Kongres in do potankosti spoznali ameriško prestolnico, se srečali z ljudmi, ki so odgovorni za stike z našo državo, in si ogledali nekaj slovenskih knjig, ki jih hrani Library of Congress. Obisk Indiana State Faira je bil namenjen raziskovanju drugačne Amerike - tiste z velikimi zabaviščnimi parki in megalomanskimi projekti. Spoznavali so življenje na podeželju in s pomočjo različnih aktivnosti krepili skupinski duh ter se poskusili celo v ro-deu. Drugo polovico programa so delegati preživeli v Bloo-mingtonu, ki je sedež univerze v Indiani (Indiana University). Tam so se na konkretnih primerih učili, kako pripraviti uspešen projekt, kako takšen projekt izpeljati in ga delati z mislijo na skupnost. Obiskali so tudi razne ustanove, ki s pomočjo prostovoljcev pomagajo ustvarjati bolj ši svet za krajane in za ljudi po svetu, ter s tamkajšnjo srednjo šolo tudi izvedli projekt na temo v ZDA še kako popularnih lažnih novic (fake news). GD Z zelišči do manj demence Upokojena magistra farmacije Breda Slanc - Vu-lić nam je v skupini Zarja predstavila meto. Če jo uživamo na različne načine, imamo potem boljše misli, nam je povedala. Med predstavitvijo na prostem ob rastoči meti je Cvetka Koražija iz Društva Gaja v kuhinji skupine kuhala metin čaj, ki smo ga ohladili in osladili z medom, ter metin sirup ... Oboje je omamno dišalo in ob srkanju metinega čaja so naše misli postale zares boljše. Metin sirup smo v vročih dneh pili v vseh skupinah Pe-gazovega doma. Breda Slanc - Vulić nas je na naslednjem srečanju, ki smo ga pripravili v skupini Spominčice, poučila o rožmarinovih poživljajočih lastnostih, ki ugodno vplivajo na telo in duha. Ob poslušanju smo uživali rožmarinov čaj. Zapeli smo nekaj pesmi, ki opevajo rožmarin, nato je magistra farmacije strokovno predstavila Rosmarinus officinalis, kot se imenuje latinsko. V ljudski medicini je vsestransko uporaben, pripisujejo mu številne dobrodejne učinke: pomirja krče, spodbuja tek, uničuje klice, pospešuje prekrvavitev. Uporablja se za krepitev in pomiritev živcev. Od nekdaj slovi po tem, da izboljšuje spomin. Medgeneracijske delavnice Centri ponovne uporabe delujejo po sistemu zbiranja starih izdelkov in priprave za ponovno uporabo. Tako privarčujemo denar, smo varčni tudi z naravnimi viri in podpiramo lokalna delovna mesta. Pod vodstvom Ajde Pirš smo izpeljali medgeneracijske delavnice, kjer smo zavrženim stvarem vdahnili novo življenje in uporabno vrednost. V treh stanovanjskih skupinah Pegazovega doma je bilo živahno kot na sejmišču. Stanovalci in otroci, ki so v okviru LU Rogaška Slatina preživljali počitniške dni, so se srečevali na različnih delavnicah: ob športnih igrah, družabnih igrah, risanju mandal in pobarvank, delavnicah v sklopu centra ponovne uporabe ... vse v veselem vzdušju petja in poslušanja harmonikark Marinke in Julije. MATEJA FIDLER, delovna terapevtka BRALCI POROČEVALCI 43 mladih Po skoraj trimesečni prenovi domske kuhinje, ki so jo vsakodnevno budno spremljali zaposleni ter izvajalci del, smo jo uspešno dokončali in kuhinjo odprli. Po vloženem naporu in trudu pri tej prenovi smo si vsi oddahnili, tako stanovalci kot zaposleni. Ob začetku uradnega odprtja so nas pozdravili pevci, stanovalci in stanovalke doma, pod vodstvom Slavka Marša. Spo- mnili so nas na stare čase s pesmijo slovenskega značaja. Najbolj smo bili veseli, da so si ob prenovi kuhinje oddahnili tudi stanovalci, predvsem zaradi neizogibnega hrupa, ki ga je narekovala narava dela izvajalcev. Veseli so bili seveda tudi zaposleni, saj so že 13. avgusta naši domski kuharji in kuharice lahko zakorakali novim izzivom naproti. Marsikateri stanovalec si je rade volje ogledal tudi prenovljeno kuhinjo ob tako imenovanem dnevu odprtih vrat za notranje obiskovalce doma. Stanovalce smo pogostili s sladoledom in z ledeno kavo. Ponovno smo dokazali, da smo odlična ekipa. Rdeči trak je prerezala naj seniorka leta 2017 Pavla Prekupec. Na koncu lahko zares zapišemo, da stara slovenska pregovora - v slogi je moč in ljubezen gre skozi želodec - zagotovo držita. PETRA ZAVASNIK Tekmovanje za naj ekipo in naj mladega vrtnarja Evrope pripravijo vsako drugo leto v eni od evropskih držav. Vsaka država lahko sodeluje z največ dvema ekipama, člani ekip pa so stari od 16 do 25 let. Tokratnega tekmovanja se je udeležilo 19 ekip iz 13 evropskih držav. Letošnjo organizacijo je prevzela vrtnarska šola iz Rajhrada. Ekipo naše šole so zastopali Anja Knez in Miha Drolc, oba dijaka 4. diferencialnega programa Hortikulturni tehnik, in Borut Pustatičnik, dijak 3. letnika Hortikulturni tehnik, z mentoricama Lidijo Oblak in Romano Špes. Tekmovanja smo se udeležili v okviru projekta Erasmus in inovativne metode poučevanja. Prvi tekmovalni dan so morali člani ekip poleg komunikacijskih veščin pokazati še spretnosti in znanje stroke. Tekmovalci so se preizkusili v prepoznavanju plodov drevnin, prepoznavanju zelišč, zelenjave in začimbnic s pomočjo tipa, vonja in okusa, pomerili so se v delu s stroji, vegetativnemu razmnoževanju iglavcev in v športni zabavni igri. Naloge so bile časovno omejene na 30 minut, odmor med posameznimi nalogami je bil 15-minutni. Najtežji del tekmovanja Drugi dan je predstavljal najtežji del tekmovanja za nacionalne ekipe, saj je bila na vrsti krajinska ureditev grede z zasaditvijo rastlin v skladu z načrtom. Da je bila naloga še bolj zapletena, je bilo treba gredo ustrezno pripraviti, poiskati določeno vrsto in sorto rastlin ter sodelovati s tekmeci, da se je določen vzorec zasaditve nadaljeval brez prekinitve. Na drugem kraju so pri floristični nalogi tekmovalci morali deko-rirati klobuk, izdelati korsaž v obliki ogrlice in zvezati prosto vezani spiralni šopek. Vsi so imeli na razpolago enako količino in vrsto dekorativnega materiala in cvetja. Za vsako nalogo so imeli tekmovalci na voljo tri ure. Tudi četrtek je bil namenjen tekmovanju nacionalnih ekip. Tekmovalci so se preizkusili v pravilnem sajenju in količe-nju drevesa z balo, pikiranju zelenjadnic, izračunu, izmeri in aplikaciji insekticida za določeno površino, izmeri pH tal in izbiri ustreznih rastlin, prepoznavanju semen zele- njadnic in zelišč ter cepljenju po tehniki angleške kopulaci-je. Tudi te naloge so trajale 30 minut z vmesnimi 15-minu-tnimi odmori. V okviru tekmovanja smo si ogledali tudi kulturne in naravne lepote Češke. Če je bilo ves teden sončno in so visoke temperature oteže-vale delo in zbranost tekmovalcev, je prav podelitev prinesla prve dežne kaplje. Zmagovalci so postali člani ekipe 2 iz Švice, 2. mesto je pripadlo ekipi 1 iz Italije, 3. mesto je osvojila ekipa 1 iz Švice. Z delom naše ekipe sva mentorici zelo zadovoljni, saj so tekmovalci suvereno in odločno zastopali našo šolo in državo ter se uvrstili na 10. mesto. Na koncu podelitve smo predstavili tudi Slovenijo in svojo šolo, kjer bomo leta 2020 gostili jubilejno, 10. tekmovanje. Čeprav je prireditev tekmovalnega namena, je tudi priložnost, da pogledamo izven svojih meja, primerjamo izobraževalne sisteme s šolami v Evropi, ki izobražujejo na področju hortikultu-re, in poskušamo popraviti pomanjkljivosti. Za vse tekmovalce je tekmovanje zelo velika preizkušnja in jim vsem iskreno čestitamo! LIDIJA OBLAK ROMANA ŠPES Evropsko tekmovanje m vrtnarjev na Češkem Sredi avgusta smo imeli še zadnje priprave za tekmovanje na Češkem, in sicer v mestu Rajhrad, ki je le nekaj kilometrov oddaljeno od drugega največjega mesta v državi, Brna. Tekmovanje, ki je bilo od 20. do 25. avgusta, si bomo zapomnili ne le po uspešnem sodelovanju, sklepanju novih prijateljstev in odkrivanju znamenitosti, ampak tudi po izredni vročini, saj se je temperatura vseh pet tekmovalnih dni gibala med 32 in 37 stopinj Celzija. Ekipa iz Slovenije na florističnem delu tekmovanja: dekoracija klobuka, prosto vezani spiralni šopek in korsaž v obliki ogrlice Odprtje domske kuhinje DS Šentjur Bilo je pred Mineva 28 let, odkar smo v Sloveniji v pripravah na obrambo pred agresijo JLA začeli oblikovati in pripravljati slovenske obrambne sil v sklopu projekta Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ). Tudi v tedanji občini Slovenske Konjice smo v poletnih mesecih leta 1990 pristopili k izvedbi tega projekta, ki je trajal od avgusta 1990 do oktobra 1990 in ga lahko razdelimo na več delov. V prvem delu, ki je trajal od avgusta do septembra, smo oblikovali občinsko vodstvo (štab) MSNZ in začeli pripravljati rešitve in dokumente. V drugem delu septembra smo oblikovali sile MSNZ in zagotovili potrebno oborožitev, strelivo ter minsko-eksplozivna sredstva. V tem delu smo izdelali tudi nove vpoklicne in mobilizacijske dokumente za mobilizacijo sil MSNZ. V tretjem delu oktobra smo v skupni akciji z občinskim štabom za teritorialno obrambo (OŠTO) Slovenske Konjice izvedli razselitev oborožitve in vojaške opreme teritorialne obrambe iz skladišča na varne lokacije po celotnem območju tedanje občine. To aktivnost smo izvedli člani občinskega štaba MSNZ, člani stalne sestave OŠTO Slovenske Konjice ter nekateri pripadniki rezervne sestave To. Oborožitev in vojaško opremo 28 leti so v hranjenje in varovanje sprejele naslednje domačije: Dušan Arbajter - Draža vas, Zdenko Beškovnik- Skomarje, Henrik Einfalt- Gabro-vlje, Janez Fink - Zeče, Alojz Gornjak - Brezen, Zvonko Klokočovnik- Tolsti Vrh, Jože Kotnik-Kraberk, Janez Kuk - Slovenske Konjice, Jože Kuzman- Zreče, Avguštin Marguč - Dobrava pri Konjicah, Martin Obrul - Bezina, Janko Petelinek - Gabrovlje, Boris Planinc - Stare Slemene, Regina Rančnik - Slovenske Konjice, Rudi Vidmar - Resnik in Anton Zidanšek - Škedenj. Tudi milica in sekretariat za ljudsko obrambo sta imela orožje skladiščeno pri nekaterih domačijah, in sicer pri Jože Čre-šnar - Ostrožno, Konrad Hohler - Tepanje, Slavko Ločnikar - Skomarje, Štefan Pavlič - Dobernež, Ivan Petelinek - Radana vas in Ciril Rebernak - Dobernež. V okviru projekta MSNZ smo v tedanji občini Slovenske Konjice že septembra 1990 imeli pripravljene sile MSNZ, sicer razmeroma majhne, ki so predstavljale jedro, ki bi se po potrebi močno okrepilo. Podobno so se sile MSNZ organizirale tudi v drugih občinah, na primer v občinah Šmarje pri Jelšah in Velenje, tako da je bilo v Zahodnoštajerski oziroma Celjski pokra- jini že septembra 1990 pod poveljstvom MSNZ približno 1.500 oboroženih pripadnikov. Ker je bila Zahodnoštajerska samo ena od 9 pokrajin, je bilo v Sloveniji septembra 1990 pod poveljstvom MSNZ približno 5.000 pripadnikov. Če k temu prištejemo še miličniški del, pridemo do števila 10.000 pripadnikov MSNZ, kar je bila že sila, ki je zbujala spoštovanje in bi se lahko uspešno postavila po robu agresiji JLA. ANTON KOLAR, načelnik občinskega štaba MSNZ Slovenske Konjice leta 1990 Zbrali za pomoč živalim V mojem kraju vedo, da pomagam živalim. Vedo tudi, da so največja težava mladiči muck, ki se pojavljajo kot nezaželena legla. Za te muce skušam najti odgovorne lastnike. Poskrbim z razglistenje in pregled, pri katerem se ugotavlja, ali imajo kakšne bolezni. Ob tem je treba mamicam mladih muck nuditi več hrane, prav tako mladičkom, ko začnejo sami jesti. Zato so me prijetno presenetili v domačem krajevnem F--baru, kjer so začeli pred dobrim mesecem zbirati hrano in denar. Nastavili so hranilnik in pripravili polico. Tako se je v nekaj tednih nabralo za približno 70 evrov hrane in denarja. Vse to sem z veseljem sprejela in te dni bo vse to porabljeno za pomoč živalim na Lipi, v Kompolah in Kresnikah pri Štorah. Hvala vsem. VERICA ŠTANTE Predajo je skrbno spremljal Ronči, pred leti rešen in posvojen kuža. 44 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE »A vaju kaj utraga?« (3) Spomini na obiranje hmelja pri Cimpermanovih na Polzeli, 1973 »Na Polzeli poleg osnovne šole, kjer je bilo nekaj let športno igrišče, stojita Tuševa trgovina in sloviti Korner bistro. Tam je bila najina njiva.« Žejni smo bili dolgo, preden je gospod brez mačka v rokah prinesel dve pletenki v eni roki in dva »krigla« v drugi. Stopal je počasi zaradi opletajočih škornjev in ker se je ustavil pri vsakem. Enim je točil iz ene pletenke, drugim iz druge, oboje je bilo podobne barve. Iz dveh »kriglov« smo pili vsi na njivi. Ko je pija- POLZELA Polzela v začetku 20. stoletja, razglednico hrani Osrednja knjižnica Celje ALBUM S CELJSKEGA ča stekla po grlu, je »štangar« že z roko pod brado čakal, da bi vzel »krigl«. Zamahnil je z njim, da je odtekla zadnja kapljica z dna, in potem na-točil drugemu. Ko je prišel do naju, nisva mogla verjeti, da sva lahko žejna zdržala toliko časa. Sline so se nama zlivale v potok, ki bi lahko utopil vso njivo. Stara mama je dobila iz ene pletenke, midva iz druge. Bilo je hladno in sladko in še bi, a je moralo biti dovolj. Od-škornjal je naprej. Kmalu smo spet vsi obirali, eni malo bolj veseli od drugih, odvisno od pletenke. www.kamra.si kamra Ni minilo eno »štango« obiranja, ko je spet prihajal s škornji. Pod pazduho je nosil precej velik in ozek hleb kruha. Vsakemu ga je odrezal kos in mu ga dal v roke. Kako je dišal ta Gosijekov kruh! Če mi je kasneje vsaj približno kaj tako zadišalo kot ta kruh, sem se živo spomnila obiranja hmelja. A vsem ni bil všeč ali pa si niso vzeli časa, da bi ga pojedli. Dali so si ga v žep predpasnika in ga potem med obiranjem po koščkih zobali kot hmeljske ptice. Še malo kasneje so zadišali tople kumare in zabeljen stročji fižol. Želodec se je krčil, misli so poplesavale z žlico, ki bo prišla, njive ni bilo več, hmelja tudi ne, bila sta le vonj nad vonji in luknja v želodcu. Vsak je imel svoj žakelj iz jute, v katerega je iz košare stresal hmelj. Moral je ležati v senci. Včasih sem mislila, da je moj brez dna, ni in ni se polnil. Najlepši od občutkov na njivi je bil, ko so kobule padale iz košare v juto in sem se vračala v svojo vrsto s prazno košaro. Večkrat na dan je pripeljal voz z velikimi kvadratnimi zaboji. Gospodar je hmelj iz žakljev stresal v škaf in tako meril, koliko smo ga nabrali. V zameno in dokaz smo dobili palete, zelene, roza, rumene. Shranila sem jih v najgloblji žep povsem pri koži. Tu in tam je stara mama rekla:« Poglej, ona spet nese košaro, kaj pa ti?« Kaj pa jaz? Nabiram, pobiram, izločam liste, ne tekmujem, bi si morala misliti. Tudi vrste Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. smo se med seboj opazovale. Nekateri so hiteli počasi, drugi hitreje, nekateri so se ves čas ozirali, s kakšno razdaljo nas puščajo za sabo. Meni se to ni dalo. Posebej proti mraku ne. Ko bi prišla postelja naproti, bi bilo dobro, a je bila doma še kopalnica, ki se je ni dalo pretentati. Umivanje je bilo boleče zaradi opraskanih rok. Koža je skelela, četudi je bila pred spanjem dobro namazana. Ko sva z bratom legla v posteljo, sem imela občutek, da je za nama teden dni, odkar sva se zbudila, odšla na njivo in prišla domov. A je minil le dan. Tako raztegnjen čas je bilo težko zdržati dva tedna, še posebej ker se je večina v tem času igrala pred blokom, kjer sva živela. Takrat hladnih juter, žgočih dni in utrujenih večerov nisem videla s tem pogledom kot danes. Danes sem nadvse hvaležna za to izkušnjo. Za ta občutek, ko se je podrla zadnja »štanga« na njivi in smo mlajši sedeli ob robu njive, ko so starejši smu-kali hmeljevke s »štang«, jih zvijali, »štange« pa postavili v kopice, ki so še danes simbol nekega časa v Savinjski dolini, ki bo kmalu pozabljen. In ta občutek, ko sva na koncu v vsak svojem žepu tesno ob koži, da jih ne bi izgubila, gospodarju prinesla palete, za katere nama je dal denar. Zaslužen. Neizmerno vredno. IRENA ŠTUSEJ, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Z leve stojijo: Milan Mahovne iz PD Sevnica, Dragica Onič iz PD Poljča-ne, pred njo sedi soprog Franček s sinom Tomažem, zadaj Filip Matko Filutek iz PD Luče (oblikovalec planinskega grba in prapora PD Snežnik) in Vojko Čeligoj iz PD Ilirska Bistrica. Odprtje obnovljene Koče pod Raduho, 10. 9. 1978 Deseti Dan slovenskih planincev je PD Luče ob koncu poletja 1978 združilo z odprtjem obnovljene Koče pod Raduho. To je bila tudi priložnost, da se srečamo planinski prijatelji od blizu in daleč. Izpod Snežnika nas je prišel poln avtobus planincev. Z domačini smo se iskreno veselili lepega dogodka. Na fotografiji smo pred novo planinsko postojanko nekateri takratni organizatorji mladinske planinske dejavnosti v Sloveniji. Prispevala: Vojko Čeligoj (besedilo) in Sonja Čeligoj (fotografija) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: 03 426-17-36 (Srečko Maček) Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. radio celie vMiaq? г штј i Kakovostni mlečni izdelki iz bližine. www.tus.si VRTNARIMO 45 Sadovi pridnih rok in predanih src V Vrtnem centru Kalia Celje smo podelili nagrade prvim trem najvišje uvrščenim v nagradnem natečaju Moj vrtnarski ponos »Konkurenca je bila huda. Vse fotografije so bile zelo lepe. Pri ocenjevanju in izboru prvih treh smo upoštevali, koliko dela je nekdo opravil za takšen vrtnarski ponos, kot ga je bilo mogoče videti na fotografiji, in koliko >duše< je sevalo iz doseženega,« je kriterije, po katerih so izbrali najboljše med sodelujočimi v našem nagradnem natečaju, opisal Matej Zagoričnik, vodja celjskega Vrtnega centra Kalia. Prejemnikom nagrad so čestitali še Rock Finale, strokovni sodelavec v maloprodaji Semenarne Ljubljana, Ksenija Filip-čič, strokovna sodelavka v Semenarni Ljubljana, v direktorica medijske hiše NT & RC Anica Šrot Aužner in odgovorna urednica Novega tednika mag. Marjetka Raušl Lesjak. Foto: SHERPA Vedm г iMmoj / VRTNI CENTER KALIA Marijan Brežnik je zasedel tretje mesto z dolgimi in zdravimi sadikami kumar, ki jih je fotografiral ob metru. Skrivnost takšnih plodov je po njegovem mnenju v gnojenju. »Kumare sem dovolj pognojil, to je osnova. Sadike sem kupil v zadrugi. Je pa treba stalno spremljati rast in razvoj sadik. Kumare v mojem vrtu rastejo na opori. Če je zelo suho vreme, jih zalivam pri tleh. Zgoraj se jih ne zaliva, sicer postanejo grenke. Zdaj se kumare že poslavljajo. Na svojem vrtu sem ponosen še na čebulo, krompir in fižol.« Jožica Vengust si je drugo mesto prislužila s fotografijo vijolično cvetočega okrasnega luka. »Ob 35-metrsko škarpo posadim 400 čebulic okrasnega luka. Ko odvceti, čebulice izkopljem, jih posušim in do naslednje sezone hranim v gajbici na zračnem prostoru,« je o svojem vijoličnem morju povedala drugouvrščena. Pri tem delu ji pridno pomaga vnukinja Izabela, ki je babico spremljala tudi na izročitev nagrad. Setveni koledar Čas za presajanje je do 18. septembra ob 11. uri. * 6. ČE cvet do 11. ure, od 12. ure list 7. PE plod do 14. ure, ----- 8. SO —, od 16. ure plod 9. NE plod 10. PO korenina 11. TO ----- , od 8. ure plod 12. SR korenina Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2018, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743. Fotografijo zmagovalke našega letošnjega natečaja Metke Bezgovšek je v uredništvo Novega tednika poslala hči Teja, ki je mamo spremljala tudi v petek v Vrtni center Kalia. »Surfinije gnojim dvakrat tedensko. Izbiram lahko topna gnojila. Pri negi in zalivanju rož mi pomagajo hčere, če so doma,« nam je skrivnost cvetočih slapov na balkonu zaupala prvouvršče-na. V koritih nasadi približno 70 sadik surfinij belo-roza--vijolične kombinacije, ki jih kupi v vrtnariji, vsako leto kupi tudi dobro zemljo za saditev. Čeprav so vremenske nevšečnosti to poletje pona-gajale tudi njenim lepoticam, jim je hitro pomagala tako, da jih je pravilno pognojila. 46 RAZVEDRILO Oven Tehtnica Km Kako se raziti z dekletom? »Tvoj bivši je pa čeden?« »Kateri bivši?« »Jaz.« Kaj je plača? Finančna pomoč za vse tiste, ki ne znamo krasti. Pomota Ženska srednjih let je imela srčni napad in na operacijski mizi je doživela klinično smrt. Znašla se je pred bogom in ga vprašal: »Je torej čas, da umrem?« Bog: »Ne še. Živela boš še 43 let, osem mesecev in dva dni. Ko je to slišala in prišla k zavesti, se je odločila za različne plastične operacije. Odstranili so ji gube, spremenili obliko nosa in brade, uredili so ji nove zobe, operirali so ji prsi in zadnjico. Šla je tudi k frizerju po novo pričesko. Ko je šla proti domu, jo je zadel avto in takoj je bila mrtva. Ponovno se je znašla pred bogom in ogorčena mu je očitala: »Rekel si mi, da bom živela še 43 let, zakaj torej nisi ustavil avta, ki me je zbil in ubil?« Bog: »Iskreno ti povem, nisem te prepoznal!« Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Nerodno vprašanje Mlado deklico je Gorenjec končno pregovoril, da se je usedla v njegov avto in sta se malo peljala. Potem je parkiral in jo je prijel za roke, jo globoko pogledal. Zadrhtela je. Srce ji je začelo hitreje utripati in Gorenjec ji je zašepetal: »Ni mi lahko, toda nekaj te moram vprašati.« Deklica vsa v pričakovanju reče: »Naj ti ne bo nerodno, kar vprašaj me.« In Gorenjec vpraša: »Ali boš dala kaj za bencin?« Vrste plač ČEBULNA - vzameš jo v roke in takoj zajočeš. DIETNA - občutek imaš, da z njo vsakokrat manj poješ in popiješ. AGNOSTIČNA - dvomiš v njen obstoj. MAGIČNA - narediš nekaj potez in izgine. DEŽEVNA - nimaš pojma, kdaj bo prišla in koliko časa bo trajala. ČRNI HUMOR - smeješ se, da se ne jočeš. IMPOTENTNA - ko jo najbolj potrebuješ, se ti izneveri. POLARNA - zamrznjena je že dolgo časa. NEVIDNA - veš, da je, ampak ostane v banki. »Vam lahko povem šalo o policistih?« »Kako, če sem pa jaz policist!« »Nič hudega, če bo treba, vam jo bom povedala dvakrat.« Postave glasbenikov Hranijo me, skrbijo za mene, gotovo so bogovi. Hranijo me, skrbijo zame, gotovo sem bog. Vaš vladar Mars končno ponovno potuje neposredno, zato boste tudi vi dobili svež zagon. Zelo prepričljivi boste, imeli boste tudi veliko notranjo moč. S svojim zgledom lahko mimogrede potegnete za seboj še druge, da vam bodo sledili. Vaš svet čustev je popolnoma v ospredju, a vam trenutne okoliščine ne dovolijo sanjarjenj v taki meri, kot bi si želeli. Izkoristite pa vsekakor vse, kar vam je dano. Bik Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Obstaja možnost, da boste denar zapravljali čisto po nepotrebnem. Sta pa poudarjeni vaša notranja moč in sposobnost prilagajanja, zato lahko nekaj bistveno spremenite. Od ponedeljkovega večera vse do srede zvečer se obeta veliko akcije. Posebna previdnost velja za sredo, ki bo precej destruktiven dan. Nekdo vam bo pokazal očitno naklonjenost, vi pa boste to prezrli in šli neobremenjeni naprej. škorpijon Zemeljsko znamenje device, po katerem potuje Sonce, vam je sorodno in vnaša v te dneve potrebo po tem, da naredite red na vseh področjih. Nekaj je ušlo vaši pozornosti in zadnji čas je, da odpravite to pomanjkljivost. Niste vajeni take družbe, v kateri je precej nedorečenosti ali celo neiskrenosti. Lahko, da se boste zaprli vase. Doma si boste želeli le to, da vas nekoliko razbremenijo. Pridni in delovni boste, rezultati bodo takojšnji, kar vam bo dalo dodaten elan. Dobro je, da odmislite vse, kar vam v polpreteklosti ni bilo všeč in naskočite prihodnost. Seveda se namig navezuje tudi na čustveno plat, kjer bo za presenečenje poskrbljeno, kajti Venera, kraljica ljubezni, bo od nedelje naprej v vašem znamenju. Poskrbela bo, da bo vaš videz iz dneva v dan boljši, vi pa boste odlične volje! Dvojčka Vaš vladar Merkur bo v četrtek vstopil v znak device, v katerem je tudi »doma«. Zaradi njegovega vpliva boste sposobni večjih miselnih naporov, odlični boste v dogovarjanju, načrtovanju ter pri študiju. Zelo dober čas za napredovanje je pred vami! Ne primanjkuje vam ne žara ne karizme, zato si lahko privoščite raz-sipavanje energije za nepomembne reči. Na čustvenem področju boste zadovoljni. Rak Strelec Želite si spremembo, vendar čas zanjo še ni ugoden. Počakajte vsaj do začetka novega tedna, ko bo cilje lažje dosegati. Čas po mlaju ob rasti Lune bo dajal podporo vsemu, kar boste počeli. Dobro je, da imate pripravljen tudi dober načrt. V ljubezni ni vse tako, kot si želite. Prvi zastoj je že zaradi tega, ker oklevate med dvema možnostmi. Na koncu boste napeti in niti malo potrpežljivi. Treba je prebit led. Kozorog Od nedelje se bo pričela vaša vladarica počasi debeliti, zato boste imeli odlično podporo za nov ciklus svojih dejavnosti. Če ste do sedaj dvomili, bo takšno razmišljanje v prihodnjih dneh zgolj preteklost. Dobro veste, kaj je prav in kaj ne. Zmotili vas bodo odzivi nekoga, ki mu morda nočete dati še eno priložnost. Vsaj za kakšno popoldne ali kak večer poskusite najti rešitev, ki bo sprejemljiva za vse. Lev Vladavina sorodnega znaka vam je naklonjena, zato boste pri delu lepo napredovali. Imate vse, kar je potrebno za uspeh, zato preženite še zadnje dvome. Zdaj ste pripravljeni na nekaj več! Vaš vladar planet Saturn, ki potuje prav po vašem znaku, ima direktno pot. Časa za zasebno življenje ne bo na pretek. Zato bodo trenutki odklopa, ki si jih boste privoščili z najdražjimi, še toliko slajši. Vodnar Do sobotnega večera vas čaka zahtevno obdobje, v katerem boste lahko ogromno naredili, zato se velja potruditi. Počivali boste kasneje, čeprav boste občutili poudarjeno potrebo po miru v teh dneh. Ne zapletajte se v razprave, ki nikoli nimajo konca. Ljubezenski partner vam bo znal svetovati in obrniti pozornost k pomembnim rečem. Vprašanje je, če boste tokrat pripravljeni sprejeti njegove predloge! Ni pravi čas, da bi se ozirali v preteklost in analizirali, kaj ste naredili in česa ne. Prihodnji dnevi so odvisni od tega, kako se boste odločali danes. Od 11. septembra naprej bo Mars ponovno v vašem znaku, oborožil vas bo z borbenostjo in s svežo energijo, zato ne boste mirovali. Živahno bo tudi dogajanje na čustvenem in ljubezenskem področju. Družabno življenje bo postajalo iz dneva v dan pomembnejše. Devica Čas bo odličen za delo, saj se bo v četrtek Soncu v vašem znaku pridružil tudi Merkur, ki je zadolžen za delo. Možno je, da bodo vaše zamisli naletele na odpor, predvsem starejših. Vendar, zvezde so vam naklonjene in tudi strasti se bodo umirile. Z malo domišljije v ljubezni lahko doživite pravljico, še zlasti konec tedna bo izstopal po dogodkih. Mlaj v vašem znaku 9. septembra je znanilec pozitivnega dogajanja. Ribi Po delovni plati so pred vami zahtevnejši dnevi. Vsi bodo hoteli in pričakovali nekaj več od vas, včasih še sami ne boste vedeli, kaj in kako. Bistveno drugače bo na zasebnem področju in v ljubezni. Vse, kar se vrti okoli vas, vam je že dobro znano in tokrat se boste brez težav ali kakršnihkoli pomislekov vključili v igro, ki vam bo prinesla veliko zadovoljstvo. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Vse slikovne šale vir: splet RAZVEDRILO 47 SUDOKU 325 Nagradna križanka ZNAMKA MOBILNIH TELEFONOV ALI ŽERDIN Povsod z vami BREZBARVEN PLIN NEPRIČAKOVANA ODPOVED DELOVANJA NARODNO-OSVOBODILNI BOJ POT V SNEGU KONEC MOLITVE PREBIVALCI BASKIJE ITALIJANSKO MESTO ODISEJEV OTOK LATINSKI VEZNIK RAZTE-LEŠEVALEC RASTLINA S STORŽI GORSKE REŠEVALNE SANI LETEV (REDKO) RIMSKA ŠTIRI ŠPORTNIK, KI GOJI SKAKANJE AMERIŠKI IGRALEC HUNTER SLOVENSKA REKA MEDNARODNA POGODBA 17 GLOBOKA NEZAVEST PRIPR. ZA ZAPIRANJE ODPRTINE CMERAVKA SL. IGRALEC (DARE) BARVNI ODTENKI NA SLIKI POJAV PRI GORENJU ADOLF BAEYER FRANCOSKI MARŠAL (ADOLPHE) PACIFIŠKO OTOČJE SLOVENSKI DRAMATIK (SLAVKO) KITAJSKA POSODA 12 DA (POG.) MUSLIMAN. VERSKI POGLAVAR 22 18 MRAČNO RAZPOLOŽENJE ALEŠ PAJOVIČ DRŽAVNI PREVRAT ZNIŽAN TON D POVZROČITELJ TEŽAV GRAFIK JUSTIN 23 PLANOTA V DRUGAČE KAMNIŠKO- POVEDANO, SAVINJSKIH Z DRUGIM ALPAH IMENOM PAMETEN ČLOVEK SLOVENSKA IGRALKA FATUR 24 13 9 1 4 6 7 7 5 9 3 4 4 1 6 3 5 8 6 1 2 8 2 8 5 3 SUDOKU16 1 9 7 8 2 3 7 4 8 2 2 7 8 4 7 9 5 6 3 1 7 8 5 6 8 3 6 9 REŠITEV SUDOKU 324 REŠITEV SUDOKU 15 2 4 8 6 7 9 3 5 1 1 7 6 8 5 3 9 2 4 3 9 5 1 2 4 6 8 7 4 6 2 3 9 8 1 7 5 7 5 3 2 1 6 4 9 8 9 8 1 7 4 5 2 6 3 6 3 4 5 8 2 7 1 9 5 1 9 4 6 7 8 3 2 8 2 7 9 3 1 5 4 6 5 8 6 3 1 2 7 4 9 3 1 4 5 9 7 6 2 8 2 7 9 4 6 8 3 5 1 4 2 5 9 7 6 1 8 3 1 3 7 2 8 5 9 6 4 6 9 8 1 4 3 5 7 2 8 4 3 6 5 1 2 9 7 9 5 1 7 2 4 8 3 6 7 6 2 8 3 9 4 1 5 5 2 OBLJUBA 11 4 21 6 LITIJ 19 7 9 14 10 MOLIBDEN 8 novi tednik Vedm г (ллтој / 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Nagradni razpis 1. nagrada: prašek in mehčalec ter majica NT&RC 2. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe 3. nagrada: kuhinjski krpi NT&RC Ime: Priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: IH СЛ O Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 11. septembra. Geslo iz številke 35: Spoznavajmo nove kraje. Izid žrebanja 1. nagrado, prašek in mehčalec ter majico NT&RC, prejme Simona Madile iz Rogaške Slatine. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme Barbara Rozman iz Laškega. 3. nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme Nevenka Vidmar iz Zidanega Mosta. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. Vzemite nas s seboj V40MO KRIŽANKE www.trik.si 48 RUMENA STRAN Ob traku na tromeji Brez županov seveda ne gre, če so trije skupaj, pa je še toliko bolj slovesno. Takole so se v soboto zbrali mejaši, celjski župan Bojan Šrot, laški župan Franc Zdolšek, najstarejši vaščan Kanjuc Franc Zupanc in predsednica KS Svetina Andreja Videc (na fotografiji so od leve proti desni). Zbrali so se na Svetini, kjer je bila med drugim uradna otvoritev ceste med Svetino, Kanjucami in Šentrupertom na laški strani. Otvoritev so pri- |g. Svetine, ki ga kra- praznik spomin na prihod prvega učitelja Janeza Rupnika v to gorsko vasico davnega leta 1874. Za čisto vse nekdanje svetinske šolarje to verjetno ni ravno razlog za praznovanje ... Na Svetini je bilo v soboto nasploh zelo slovesno, saj so prišli nanjo pohodniki iz Laškega, ki jim je maševal celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Prišli so Po Anzekovih poteh, v spomin na nekdanjega godbenika Ivana Ulago, po domače Vrhovskega Anzeka, ki je med drugim vodil godbo XIV. divizije. Tako je bilo na Svetini v soboto tudi veliko srečanje pihalnih godb, pri katerih je igral Ulaga, v kraju je bila tudi otvoritev novih otroških igral in še bi lahko naštevali. Skratka, razlogov za veliko praznovanje ni zmanjkalo. Г Foto: arhiv občine Štore Od velikih razdalj do srčnih bližin Naš dolgoletni sodelavec, filmski kritik in publicist Peter Zupanc, v teh dneh po Sloveniji predstavlja svojo novo knjigo Kitajska, dežela razdalj, in jaz. Petra, ki tamkajšnje študente uči angleščino, je Kitajska v zadnjih osmih letih očarala na tisoč in en način. Da ne gre samo za razdalje, ampak tudi srčno bližino, se je izkazalo ob tokratnem obisku na Celjskem, ko nam je predstavil svojo ženo Liu Ying Ying oziroma Bello. »Slovenska navezanost na lepo urejene domove jo je navdušila na poseben način,« se nasmeje Peter. Kje bosta z Bello pognala korenine, še nista povsem dorekla. O doživetju Kitajske in njenih razdalj bomo iz prve roke lahko v celjski knjižnici slišali še v sredo, 12. septembra. Foto: osebni arhiv Z glasbo v novo šolsko leto Na prvi šolski dan so v OŠ Lava pripravili kar nekaj presenečenj, da je bil začetek novega šolskega leta manj stresen in bolj prijazen za otroke. Zjutraj sta šolarje presenetila naš radijski jutranjik Dejan Krajnc in Joži Kotnik iz Poskočnih muzikantov. Glasbenih in pesniških presenečenj še ni bilo konec, saj so nastopili še Ditka, Gorazd Čepin in Feri Lainšček. Če bodo naslednji dnevi v šoli vsaj tako pestri in zabavni, otrokom zjutraj ne bo težko oditi v razrede. Foto: FB OŠ Lava Veronika vabi ljubitelje poezije Stari grad Celje je pretekli teden gostil vse, ki jim je poetični svet blizu. Mestna občina Celje je v sodelovanju s podjetjem Fit media podelila Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko in zlatnik poezije za življenjski opus. Veronikine večere redno obiščeta zakonca Vovk-Pezdir. Ana je v poeziji verjetno iskala motiv za novo plesno predstavo, Slavko je mogoče iskal nominirance za nagrado Celjske zvezde, saj je bil zadnji dve leti član komisije. V pogovoru se jima je pridružila Marija Končina (levo), profesorica slovenskega jezika, ki je bila letos članica komisije za izbor nominirancev za novo pesniško nagrado Fanny Haussmann. Foto: GrupA Dejan Krajnc, ravnateljica OS Lava Marijana Kolenko in Joži Kotnik Brez kompromisov v Naših 100 + 6 Gregor Deleja redkokdaj ne počne ničesar. V počitniških mesecih je skupaj z ostalimi člani programskega odbora Hiše kulture Celje snoval novo sezono, imenovano Brez kompromisov, ki bo spet ponudila vrsto zanimivih kulturnih dogodkov. Ob tem je moral kot ravnatelj poskrbeti še za nemoten začetek novega šolskega leta na Gimnaziji Celje - Center, kjer bodo čez dober teden z druženjem generacij in vrsto spremljevalnih dogodkov obeležili 106-letnico šolske stavbe. Da ga je mogoče srečati na najrazličnejših dogodkih v mestu, tokrat je bil na podelitvi Ve-ronikine nagrade, sploh ne preseneča več. Ob njem je njegova partnerka Ana Pečnik, ki ima glede na likovno izobrazbo gotovo kar nekaj skupnih tem z arhitektko Metko Vehovar Piano (desno), ki kot oblikovalka sodeluje s podjetjem Fit media pri njegovih založniških in drugih projektih. Foto: GrupA Najboljši igralec gostil mlade hokejiste Hokejist ECE Celja Rok Leber je že nekaj let načrtoval, da bi pripravil kamp za mlade, nadebudne hokejiste. Od petka do nedelje je v okviru Vikenda na ledu s pomočjo HK Celje vadilo 51 otrok. Prišli so tudi iz Velenja in Maribora, stari od pet do štirinajst let. Lebru so v vlogah trenerjev poma- gali bivša soigralca Žiga Grahut in Davor Rakanovič, ki sta žal zaključila karieri, in sedanji soigralec Niko Nemeček. Za vratarje je skrbel Matej Duh. »Suhe« treninge sta vodila strokovnjaka za fizično pripravo Domen Bremec in Miha Drobnič. Posebno vlogo je opravila psihologinja Pia Robida, ki ni predavala zgolj otrokom, temveč predvsem - staršem. Foto: ŽAN OBLAK