Naročnina mesečno .^tfH^^^fe. ^^mm^^ ^obb A MHBBk ^MIHBb^ Ček. račun: Ljub- Jm^^^k ^ IBf J* ^f^r^^ ijan« mvo 40 - ne- ISi^^ M ■ MMB ^^^^ M 10. W za ce- J^V • ^^B m m MB ^"ff^B^m ^HV ^^m ^^m M ^^m m ^Hf KBV inozemstvo 120 Din ^^B ^^M M ^^M ^^B red v ^^^mmf^ J^mH^F ^^mtš^^ flU^^ Uprava: Kopitar- Kopitarjevi ul. 6/111 jeva b, telefon 2999 Telefoni nrednlštva: dnevna »loiba 205» — nočna 2996, 299* In 205« 1 Izhaja raak dan zjutraj, razen ponedeljka In dneva po praznika Odhod takšna odločitev? (Misli o posaarshem plebiscita) Z zvonenjem zvonov so davi ob sedmih oznanili vsej Nemčiji, da so je posaarsko ljudstvo v glasovanju preteklo nedeljo izreklo v ogromni večini za združitev z Nemčijo. Pravico do glasovanju je imelo 539.54.1 oseb, glasovanja se je udeležilo 525.747. Udeležba torej skoraj polnoštevilna. Za samostojnost je bilo oddanih 46 512 glasov ali 8.87%, za združitev k Franciji 2.224 ali 0.4%, za združitev z Nemčijo pa 477.119 glasov ali 90.08%. Zmaga narodne zavednosti, kot jiih le malo pomnimo v zgodovini. Ernoduš-nost, ki vzbuja upravičeno občudovanje. Teden dni pred plebiscitom je bila slika še popolnoma druga. Govorili so o 30 odstotkih, ki so za povratek k Nemčiji, o 30 odstotkih socialistov in komunistov, ki so za samostojnost, in o 40 odstotkih katoliških glasovalcev, o katerih si niikdo ni upal prerokovati, kam ee bodo v poslednjem trenutku nagnili in s tem tudi povzročili končno odločitev na eno ali na drugo stran. Kajti na povratek k Franciji v Posaarju ni mislila živa duša. Kakšni so morali biti torej razlogi, ki so stopili socialistično opozicijo na malenkostni količnik 8 odstotkov, in kakšni so morali biti vzroki, ki so potisnili katoliške množice, da so tako enodušno glasovale za priključitev k hitlerjevski Nemčiji. Tako se povprašuje le, ki ni nikoli doumel globine duše, ki jo je izoblikovala katoliška vera. Zanj ostanejo dejanja notranje zasidranih in po veri živečih katoličanov s sedmerimi ključi zaklenjeni misteriji. Posaarčani bi bili lahko ostali Nemci, nikdo bi jim ne bil jemal njihove narodne pripadnosti. Ostali bi bili lahko samostojni na svojem majhnem, a tako bogatem ozemlju pod mehko skrbno roko mednarodne uprave. Ohranili bi bili lahko vso svobodo kulturnega razmaha in družabne ureditve v polnem spoštovanju pravic posameznika in zahtev skupnosti. Svobodno bi lahko bili vživali udobnosti, ki jih njim nudi pridnost njihovih rok in naravna bogastva njih rodine zemlje. Svobodno bi bili častili naprej svojega krščanskega Boga, daleč, daleč od zemlje njihovih krvnih bratov, kjer te svobode več ne poznajo. Tako modrujejo nekateri, ki vrednost življenja cenijo po tem, koliko blagovnih ugodnosti jim nudijo. . A drugače 60 sodili katoliški Posaairci, ki bo v plebiscitu odločili. Njim ni bilo za solnčne jase udobnega, takorekoč lenega življenja in vživanja, marveč so se z vedrini čelom podali na pot, ki vodi v boje in v neizogibna trpljenja. Poslušajte in vzemite si k srcu besede proglasa, ki ga je poslal posaarski mladini par dni pred plebiscitom predsednik in vrhovni vodja še vedno nad 1 milijon močne nemške katoliške mladine msgr. VVolker s sopodpisom o. Ludvika Escha iz D. J. »Mi mislimo katoliško. Nemški narod mora postati božji narod, nemška diržava božja država! Za to se boste združili z nami, da se boste z nami skuipno borili za ta krščanski cilj. Vemo, da boste s tem sprejeli nase mnogo novih bolečin. Toda te nas ne strašijo in tudi vas ne bodo. Mi zaupamo v moč mladine, da bo to borbo prestala s pomočjo tistega, ki v svoji večni ljubezni in modrosti vodi zgodovino narodov. Vi veste, kaj vse vas čaka, mladi bratje in sestre ob Saari. A ravno zato tudi vidite, da je s srčno krvjo zapisana vaša dolžnost, da se nam pridružite, da naš nemški narod rešimo. Mi mislimo na bodočnost in v luči krščanske vere so naše oči obrnjene v daljne daljave naše zgodovine, kjer vemo, da bo enkrat zmagalo dobro in čednostno, če bo mladina tako hotela. Mi vu.s ne vabimo k udobnemu, mehkužnemu življenju, ampak k žrtvam vas kličemo. Katoliška mladina iz Posaarja, vi se žrtev ne boste ustrašili, ko gre za tako vzvišeni cilj, da v skupni borbi in s skupnimi žrtvami ohranimo krščanski značaj naše domovine!« To je bil klic prave, čiste katoliške duše, v kateri so se pod nadzorstvom in z nikdar ne usihajočo pomočjo božjih milosti izoblikovale in utrjevale krščanske čednosti ter jo slednjič usposobile za najvišja dejanja, ki jih zmore kristjan, kadar iz človeka postane — apostol. Katoličanom v Posaarju mamljivi in vab-lji\i klici po udobnosti niso bili nič. Mehkužna modrovanja o varnem zavetju, kjer bo vladal mir in udobje, jih niso motila. Mimo teh nižin, kjer se človek ponižuje v objemu materije, so S' zazrli k svetlejšim vizorom, ki v imenu kr-fčanske vere od njih zahtevajo bo'1) iu žrtev. Mosfoče jih bo Nemčija jutri že preganjala, njihovo delo razrušila, njihova društva raz-tepla. Morda bo njihovo vero zasmehovala in jim vsiljevala pogansko češčenje in oboževanje <>-Yi. Morda jih bo še po obrazu bila in po ječah zapirala Nič za to! Režimi vstajajo, žive in padalo Osebe se dvigajo, zavladajo in izginejo. A no rod. ta ostane in ž njim ostane jjo.danstvo, ki ga mora vršiti v načrtu božje previdnosti. Po slabih, umsko omejenih ali ošabnih voditeljih se morda narodovo življenje zamaje v temeljih, moda celo v megli napuha in nevednost; vod »j izgubi začasno svoje večne smernice. A zato nikdar ne usahnejo v njem nadnaravni " i; iz katerih črpa svojo rast neodvisno od človeške modrosti ali neumnosti in ki ob nesebičnem. požrtvovalnem sodelovanju aipostoi-skili značajev pripravljajo zmago dobrega in pomlajajočega preporoda. Zmagoslavna pot narodov v načrtih božje previdnosti gre neustavljivo naprej in grobovi vodij, ki so bili in jih več ni, ji delajo stražo kot sanjajoče aleje. Bolj toplo bi bilo ostati tostran meje, med tem. ko traja nn oni strani bojni trušč. Bolj varno in bolj udobno. Toda lepše pa nikoli! Krščansko in iip »stol s ko tudi nikdar ne. Tudi četica junaških mornarjev, ki bi ji bilo ob treskanju viharjev udobneje v topli hiši. zapušča ženo in otroke, vse, kar ima, noseč seboj samo ljubezen, se rine skozi peneče va-lovje k potapljajoči se ladji, kjer sc tovariši bore za življenje .., Tako je s Posaarjem. I.n ko danes vsa Nemčiji. tone v veselju nad veliko narodno zmago, Posaarje se po 15 letih vrača v domovino l1 Skoraj vsi so za Nemčijo Ljubezen do domovine je zmagala nad odvratnostmi narodnega socializma, kajti režimi padajo, domovina pa ostane __ Ženeva, 15. jan. b. Tajništvo Zveze narodov objavlja sledeči uradni izid nedeljskega plebiscita: Glasovalnih upravičencev 539.542. Glasovalo jo 528.704, ali 97.9%. Za Nemčijo 476.089, ali 90.08%. Za status quo 46.613, ali 8.87%. Za Francijo 2083, ali 0.4%. Neveljavnih glasov je bilo 901. Pri Zvezi narodov Ženeva, 15. januarja, c. Danes popoldne se je Svet Zveze narodov sestal k tajni seji in na tej obravnaval o izidu glasovanja v Posaarju. Kakšni zaključki so bili storjeni na seji, še ni znano. Istočasno se je sestal svet trojice, ki je po kratki seji soglasno sklenil, da bo predlagal Svetu Zveze narodov, da se Posaarje v smislu izida glasovanja priključi k Nemčiji. Pač pa je svet trojice sklenil zaprositi nemško vlado, da pošlje svojega zastopnika, ki se bo pogajal o stanju uradni-štva v Posaarju in o formalnostih predaje oblasti Nemčiji. Čimprej Ženeva, 15. jan. c. Svet trojice se je danes ob 6 popoldne ponovno sestal k seji, da izdela poročilo, ki ga bo predal Svetu Zveze narodov. POročilo bo izzvenelo v zaključek, naj se Posaarje čimprej izroči Nemčiji. Svet Zveze narodov bo najbrž že jutri sprejel to priporočilo Sveta trojice in predal Posaarje Nemčiji. Vendar pa se bo sklenilo, da se v Posaarju uvede tako zvana prehodna doba predaje in sprejema oblasti. Ta prehodna doba bo trajala najbrž do konca februarja ali pa do začetka marca. Okolnosti te prehodne dobe bo izdelal Svet trojice v sporazumu z nemškimi delegati. Ta pogajanja bodo trajala najbrž tri dni. Zastave plapolajo, begunci beže.. Neunkirchen, 15. jan. b. V mestu vlada velikansko navdušenje zaradi zmage nemške fronte. Neunkirchen je oddal relativno največje število glasov za Nemčijo. Na vseh hišah so razobešene zastave. Okoli j>oldneva se je zbrala ogromna množica ter je šla v sprevodu po mestu. Sprevod je pomenil pogreb za status quo. Pred sprevodom je igrala godba posmrtne koračnice. Za godbo so nosili sliko status quoa, ki so jo zažgali in pokopali zunaj mesta. Ulice so bile tako polne prebivalstva, da se skoraj ni mogoče prebiti na drugi kraj. Množice neprestano vzklikajo svojim voditeljem. Iz Saarbriickna se poroča, da je znani zaščitnik separatistov knez Lowensteiii ponoči pobegnil, ker je slutil, kakšen bo izid plebiscita. Bil je na galeriji, ko se je pričelo štetje glasov ter je že okoli polnoči, ko je videl, da vse kuverte vsebujejo samo glasovnice oddano za Nemčijo, izginil neznano kam. Govori se, da je pobegnil v Ženevo. Istotako je izginil tudi voditelj rudarske strokovne zveze, ki ga išče drž. pravd-nik zaradi krivega pričevanja. Čestitke z vsega sveta Vodstvo nemške fronte dobiva z vseh strani sveta ogromno število brzojavk, v katerih mu čestitajo k zmagi. Brzojavke prihajajo iz Nemčije, Avstrije, Madjarske, Poljske, Romunije, Danske, Nizozemske, Švedske in Švice. Popoldne so pričeli prihajati tudi kablogrami iz prekomorskih držav. V vsem saarskem področju pripravljajo nocoj grandiozne manifestacije in razsvetljavo, kakršne Posaarje še ni videlo. Nemčija.....467.089 glasom Status quo 46.613 glasov Hitter: ,»Končana je 15 letna krivica" Berlin, 15. jan. Po prečitanju izida plebiscita v Posaarju je krajevni voditelj Neustadta B ti r -c k e 1 imel govor, namenjen kanclerju Hitlerju. Med drugim je dejal: Vsi smo še pod vtisom zgodovinskega trenotka, ko je Posaarje izpregovorilo s svojim lastnim jezikom. Svet mora razumeti ta jasni govor, čigar odmev se sliši tudi onkraj meja. Ta govor hoče povedati, da je vendar že za zmerom konec tisočletnih bojov, in razglasiti vsemu svetu, da je Ren nemška meja. Obe sosednji državi bosta tako prišli končno do miru in bosta mogli častno služiti svetovnemu miru. Za njim je govoril v radiu kancler Hitler. Dejal je med drugim: Končana je 15 letna krivica. Bolest Nemcev v Posaarju je bila bolest nemškega naroda. Radost zaradi vrnitve naših rojakov je radost vse države. Usoda je hotela, da tega žalostnega in nezmiselnega stanja ne konča hladni razum, temveč črka sporazuma, ki jo obljubljala svetu mir, čeprav jc imela za posledice samo bolest in razdor. Tembolj smo zato ponosni, da je po 15 letih kri tako ja9no in mogočno izpregovorila. G. Hitler je nato v imenu vseh Nemcev izrekel prebivalstvu Posaarja zahvalo nemškega naroda in nadaljeval: Te dni in prihodnje tedne ste vi, moji Nemci iz Posaarja, zastopniki nemškega naroda in nemške države. Vem, da prav tako kakor v preteklosti v najtežjih okoliščinah, tudi bodoče tedne v veselju zmage ne boste pozabili, da bi mnogim bila vroča želja, (la bi vas tudi po vrnitvi domovini kako izzvali, zato morate biti strogo disciplinirani. Nemški narod vam bo tem bolj hvaležen, ko bo z vašim nastopom in zadržanjem odstranjeno težko in napeto stanje v Evropi. „Od Francije Nemčija ne zahteva več nobenega ozemlja .. Mi vsi vidimo v 13. januarju prvi odločilni korak k postopni spravi med tistimi, ki so jih pred 20 teti razmere in človeška nepopolnost vrgle v najstrašnejšo in najneplodnejšo borbo vseh časov. Vaš sklep, nemški rojaki iz Posaarja. mi daje danes možnost izjaviti, da po izvršitvi vaše vrnitve Nemčija ne bo zahtevala od Francije liikakih teritorialnih zahtev več. S tem izražamo svoje priznanje tudi drugim državam za lojalne ukrepe, ki so jih izdale obenem s Francijo, in ki so omogočilo tako izvedbo plebiscita kakor nadaljno izvedbo ukrepov, ki so na vrsti kot sklepna faza plebiscita. Želja nas vseh je. da zaključen je te nepravicc prispeva k pomiritvi Evrope. Zakaj kakor je naša odločnost čvrsta, da priborimo in zagotovimo Nem- čiji enakopravnost, prav tako smo tudi voljni ne-zanemarjati tistih nalog, ki vodijo k resnični solidarnosti med vsemi narodi, k solidarnosti, ki je v današnjih časih nevarnosti in skrbi tako neobhodno potrebna. Vi, naši rojaki iz Posaarja, ste mnogo pripomogli, da sc poglobi vrednost nemškega naroda in države na zunaj in na znotraj. Nemčija se vam zahvaljuje in vas pozdravlja iz globine svojega srca. Narodni praznik Za Hitlerjem je govoril nemški minister za propagando Gobbels, ki je poudaril, da je z današnjim dnem končana težka 15 letna borba in da bo Nemčija vrnila saarskemu ljudstvu zvestobo za zvestobo. Na vseh javnih poslopjih v državi se bodo razobesile zastave, med 12. in 13. pa bodo zvonili po vsej Nemčiji zvonovi v vseh katoliških in evangeljskih cerkvah. V znak zahvale saarskemu prebivalstvu bodo okrasili tudi vsi hišni posestniki v Nemčiji 6voje hiše e cvetjem in zastavami, med 19. in 21. pa bodo v vsej Nemčiji velike manifestacije v znak zmage. Francija..... 2.083 gfasop Vtis v Franciji: „Upamo, da bodo odnošaji med Nemčijo in Francijo sedaj srečni" Pariz, 15. januarja, c. Ko je francoski ministrski predsednik Flandin izvedel za izid glasovanja v Possarju, je takoj sprejel časnikarje in jim podal sledečo izjavo: Francija jc zadovoljna, da so se določbe mirovnih pogodb spoštovale. Zagotavljam, da ne misli niti en Francoz na to, da bi se protivi) izidu glasovanja. Posaarje mora pripasti tja, kamor se je izjavilo. Upam, da se bodo sedaj odnosi med Francijo in Nemčijo srečneje razvijali, vendar pu Francija čaka predvsem na dejanja. V prostem razgovoru s časnikarji je Flandin izjavil, da upa, da Nemčija ne bo zatirala manjšine, ki se je izjavila za status quo. Siccr je francoska vlada že dobila obvestilo, da bodo voditelji enotne fronte danes zapustili Posaarje. 30 članov njihovih družin je danes že prekoračilo francosko mejo. Francija ne bo ovirala beguncem, da bi bežali v Francijo, vendar pa želi, da bi Nemčija zaščitila tiste, ki so pošteno sledili svoji vesti. Italija vesela Rim, 15. jan. b. Italijanski uradni krogi srna trajo, da bo izid plebiscita, ki je presegel celo pričakovanje same nemške vlade, likvidiral vsa sporna vprašanja. Italijanski listi izražajo upanje, da bo Nemčija sedaj pokazala svojo stvarno po-mirljivost. Fašistični listi Irdijo, da bo diplomatska akcija, ki sc je pričela z italijansko-franco-skim sporazumom, imela namen, da sc pospešijo in najdejo sporazumi tako za avstrijsko vprašanje, kakor tudi za probleme podonavskih držav in tudi za druga pereča evropska vprašanja. — Seveda je za rešitev tega potrebno sodelovanjo Nemčije. Po sporazumu pa. ki ga jc Laval sklenil z Mussolinijem, kaže, da se je Francija sprijaznila z idejo, da dovoli Nemčiji postopno oboroževanje, da tako doseže enakost v obrambnem orožju. Po vsej Avstriji: „Heil Hitlerl" Velikanske manifestacije v Celovcu, na Dunaju in v Gradcu Švica krepi obmejne straže Dunaj, 15. januarja. TG. Izidi posaarskega glasovanja so povzročili na Dunaju velikanske manifestacije za Nemčijo. Oblasti so se sicer trudile, da bi zavirale to navdušenje, ker so se bale, da ne bi izzvenelo v kakšno hitlerjevsko manifestacijo in so v to svrho tudi prepovedale vsake posebne izdaje časopisja, ter zabranile javna zbiranja ljudstva po ulicah, vendar to vse skupaj ni nič pomagalo in so ljudje, ki so se v tisočih in tisočih sprehajali po mestu, dali duška svojim simpatijam za Nemčijo. Tudi iz Gradca, Insbrucka, Linza in Celovca poročajo, da so se povsod zbrale ogromne množice ljudstva po ulicah, ter so vzklikale Nemčiji in Hitlerju ter prepevale narodno-socialistične pesmi. V Celovcu so oblasti aretirale nekaj mladeničev, ki so v Kolodvorski ulici na ves glas vpili: »Heil Hitler!« Policija je skušala množice razgnati, toda bilo je zaman, ker navdušenje, ki sicer ni zavzelo nobenih nevarnih oblik, nikakor ni hotelo ponehati. Po vseh teh mestih so ljudje čakali vso noč pred mikrofoni, samo, da bi čimprej slišali Hitlerjev glas, oznanjajoč zmago v Posaarju. nuj nikar ne misli, da je bil kljukasti križ. tista sladka vaba, ki ie potegnila k sebi posaarsika srca, naj se nikakor ne vdaja zmoti, du je Posaarje očaral zunanji blesk nn znotraj perelega fašizma ali megleno pogansitvo oboževalcev krvi. Katoliške Posaarce je gnala nazaj v naročje matere-doinovine polna zavest, da je domovina v nevarnosti, da so na delu sile. ki ji hočejo spačiti njen krščanski obraz, in da so potrebne žrtve, innoj" žrtev, predvsem mladih in nesebičnih, z veseljem darovanih žrtev, da ostane krščanska. Ljubezen do domovine, kot jo je v stanu izoblikovati plemenito samo krščanstvo. S Posaarjom se ne vrača v naročje Nemčije truimu razboritih kljukarjcv, ampak vojska v oklepih krščanske miselnosti in krščanskega apostolstva, ki prihaja krepit junaške borce na frontah svetovnega nazora, ki režejo domovino. Taiko mi gledamo na izid posaarskega plebiscita. ki jc za nas vse neprecenljiv nauk modrega rodoljubja in dejavnega, apostolskega krščanstva. Pri tem pa od srca čestitamo nemški katoliški mladini, da je dosedanja borba ni podrla, da ji dosedanje žrtve in bolečine niso zatemnile svetega obraza domovine, kakor tudi katoliškemu Posaarju. da jo oslalo zvesto (lavnim tradicijam katoliških Nemcev, ki jim je bila ljubezen do žrtev najsvetlejši odraz njihove kulturne prodornosti. Bern, 15. jan. b. Švicarska vlada je imela danes sejo, na kateri se je sklenilo, da se okrepijo straže na meji. Vlada se namreč boji, da bo po znanem izidu v saarski oblasti bežalo mnogo beguncev tudi v Švico, vlada pa hoče preprečiti da ne bi prišli v Švico liezaželjeni elementi. Oni, ki so izgubili . . . Pariz, 15. jan. AA. Havas poroča iz Saarbriickna: Voditelja posaarsk.ih sainostalcev Braun in Pfordt eta v domu »Arbeiter VVahlfart« j>od varstvom nekaj stotin svojih pristašev. Braun je |>od vplivom izida plebiscita ves strt. Pfordt pa je popolnoma miren. Oba zatrjujeta, da se bo bitka nadaljevala v Posaarju samem. Priznavata ponaz, pravita pa, da se je nemogoče boriti zoper fašizem v okviru demokracije. Od Zveze narodov zahtevata, da zaščiti tiste, ki so jima zaupali. Katoličani so strnjeno glasovali za Nemčijo. Bel grajske vesli Belgrad, 15. jan. Za upravnika inesta Bel-grada v 3. skupini 2. stopnje je imenovan Dušan M. Filipovič, pomočnik upravnika mesta Belgrada. Upokojeni so: Kosta S. Katič, pomočnik notranjega ministra v 2. skupini in 2. stopnji; Zivo-jin J. Budimirovič. gener. nadzornik notranjega ministrstva v 2. skupini in 2. stopnji, in dr. jo-van .1. Zcc. pomočnik bana dunavske banovine v 2. skupini 2. stopnje. Odlikovani so z redom jugoslovanske krone 2. stopnje: Kosta S. Katič. Živojin .1. Budimirovič in ilr. Jovan .1. Zer. Belgrad, 15. jan. ni. Danes se je vrnil iz Ljutv ljane minister socialne politike iin narodnega zdravja g. dr. Drago Marušič. Ne razdirajte Organizacija slovenskih bojevnikov jo ftživala simpatije vseli poštenih ljudi v Sloveniji. To je združenje mož, ki so se obogatili z bridkimi skušnjami minule vojne, dn so dozoreli v zavedne, požrtvovalne in pogumno borce za pravice načela ljudstva v lmdih časih po svetovnem klanju. Z navdušenjem in zaupanjem je zrl naš narod vanje, ko .so na svojih zborovanjih pri brezjanski Materi Božji dvigali svoj glas za mir, z;t poštenje in zn pravico ter prisegali, da ne bodo branili slovenskega človeku in jugoslovanske države samo pred zunanjim sovražnikom, čo nas bo kralj klical, marveč da bodo tudi zastavili vse svoje sile za to, dn nas ne bodo pokvarili nepošteni elementi in sile korupcije ter nemorale v lastni sredi. Strogo so pri tem gledali na to, da ne bi njihova organizacija, v kateri so bili od samega začetka ljudje najrazličnejše strankarske opredelitve, zašla iz svojega izključno kulturnega in moralnega obeležja na kolovoz strankarske politike. To jc bilo edino prav, zakaj le kot nepolitično združenje so mogli bojevniki, naj so o-ebno spadali h kateremukoli političnemu taboru, imeli učinkovit vpliv im vse naše javno življenje kot združena moralna sila vsega slovenskega narodu. V zadnjih časih, ki sedaj hvalabogu počasi to o o za obzorje, so se bojevniki združili s takozvanimi borci, ki so podoben po-kret, v skupen »Hoj«, in so odslej začeli šo bolj živahno in odločno" posegati v naše "ie preveč rožnate razmere na javnem in gospodarskem poprišču. V času, ko nihče drugi ni mogel na dan s svobodno kritiko, je njim prav radj njihovega nestrankarskega nastopa kot organizacija z največjim moralnim ugledom uspelo, da so mogli javno žigosati nezdrave razmere, zahtevati v smislu besed blagopokojnega velikega in p^menitegra vladarja čisto in nepokvarjeno uresničenje prave in poštene demokracije in grajati izkoriščanje ljudstva po ljudeh in skupinah, ki so si po krivici iu proti resnični volji naroda prisvajali izključno vodstvo nad njim, da strahu jej o s silo vse, ki niso z njimi v en rog trobili. Razume se, da .je znto »Boj« v teh težkih časih kot glasnik ljudskega mnenja in poštenja ter njegove nepotvorjene volje imel 7.a seboj vse, kar pošteno misli in resnično dobro hoče narodu in državi. Toda v zadnjem trenutku tik pred tem. ko se je na naem političnem nebu pokazal bledi svit boljših časov, ko bi bilo potrebno, da se ne začnejo med slovenskim ljudstvom novi nepotrebni in škodljivi razdori, so se žr,l prikazali znaki, da se ;ie tudi v »Boj« znse.inla l.iulika od strani ljudi, ki imajo strankarske namene in očividno zasledujejo cilj, da bi izrabili dosedanji močni moralni prestiž borcev, da sami zlezejo na vrh. Boj proti nepoštenju, korupciji in nasilju, ki ga more zmagovito izvojevati samo preko vseh političnih razlik združen edin narod, naj bi služil za sredstvo, da se osnuje nova poli- tična akcija, nova politična stranka, nov političen nebodigatreba v korist ljudem, ki bi po vzorcu fašizma in hitlerjevstva radi postali fiihrerji Jugoslavije. Razume se, da bi sc s tem v našo slovensko ljudstvo vrglo seme novega razdora in da bi so ustvarilo pogubno nusprotstvo mod organizacijo bor cev in veliko večino nagega narodu, ki noče zamen,juti svojega dosedanjega izkušenega političnega prepričanja in dela nn podlagi ljudskega, krščanskega in demokratičnega programa /. neko politično mešanico iz slovenskega bojevništva, bosanskega Zbora« in slavonske »Jugoslovansko akcijo«, o kateri sedanje vodstvo »Boja« samo pravi, da nihče ne ve, kakšnega duha otrok da je. Bil bi gotovo političen skok v temo, ako bi se sedaj, kakor to namerava sedanje vodstvo »Boja«, v katerem sede tudi razboriti in vsega .-poštovanja. vredni možje čistega srca in misli, zvarila politična godlja, na kateri bi splavali na površje orjuna-ški elementi neslavnega spomina — ako pa ne Orjunaši, pa ljudje podobne miselnosti, filofašistične smeri in mišljenju ter tradicijam našega ljudstva popolnoma tuji. Tisti, ki nam nc želijo dobro in ki bi radi nposta-vili stare razmere, z največjim veseljem čakajo, kako bi mogli zopet neomejeno zago-spodariti nad našim ljudstvom, če se posreči zapeljati bojevnike v političen vrtinec, tako da bi nastala nova politična razpoka v našem telesu, novi voditelji, nova častihlepja in gonja za političnimi stolčki ter dobička-nosnimi položaji, novi programi in borba med narodom, ki potrebuje vse kaj drugega ko novo stranko z ambicijami novih vodij. Upamo, da ta smer in struja v »Boju« nc bo prodrla, da so bo v zadnjem hipu pojavila pamet in dn bo zmaguia edino pravilna misel, na.i organizacija borcev ostane, kar je bila: močna nepolitična organizacija, ki bo spremljala našo politično življenje z budnim očesni, podpirala vso one. ki so že doslej na podlagi ljudskega mišljenja, poštene slovenske duše in odkritosrčno jugoslovanskega demokratičnega prepričanja za naš narod v trpljenju in bojih na .nvni areni delali. Sama naj pa ostane vest na«egn ljudstva, strog kritik in moralna opora poštenim javnim delavcem, ki zanj dolnjo. Ce pa bi se dala zavleči v aktivno politiko, tako da bi prišla v konflikt z veliko večino našega naroda, ne bo temu nič koristila, sebi pa škodovala, zakaj to je gotovo, da bomo vsi, ki politično ne mislimo tako, kakor neki ambicijozni vodje osrednjega izvršilnega odbora, organizaciji obrnili hrbet. Bila bi velika škoda za moralni ngled, ki ga je doadaj nedelj.eno umivala, in škoda za skupni cilj vseh poštenih slovenskih ljudi, ki bi z obžalovanjem gledali, kako se je velika in čista narodna stvar izmaličila v sredstvo za dosego osebnih, časti in oblasti željnih ci'jev. Član »Boja«. Iz notranje politike Belgrad, 15. jan. Vlada g. Jevtiča engrgično pristopa k ukrepom za ozdravljenje gospodarskih razmer. Ministrski svet je nocoj sprejel sklepe, ki so velikega pomena za bodoče delo državnih denarnih ustanov. Štirje veliki denarni zavodi, državni ali od države privilegirani, in to so Narodna banka. Državna hipotekama banka, Poštna hranilnica in Privilegirana agrarna banka, so spadale v resore štirih raznih ministrstev: finančnega, trgovinskega, prometnega in kmetijskega ministrstva. Zato med njimi ni bilo nikakega tesnejšega sodelovanja in je vsak teh zavodov delal po drugih direktivah, včasih pa tudi v nasprotju drug z drugim. Toda vsi štirje zavodi so stali v najtesnejšem sodelovanju s finančnim ministrstvom in so vršili na njegov račun velike finančne posle, v glavnem blagajniškega značaja ali pa posle za reguliranje denarnega in efektnega tržišča, ali pa posle, ki spadajo v valutno politiko države. Nasprotno je pa edino Narodna banka doslej spadala pod pristojnost finančnega ministra. Ni dvoma, da bi bil uspeh dela in pomoči, ki jih te ustanove dajejo narodnemu gospodarstvu, bil mno- fo uspešnejši, če bi se njihova prizadevanja zdru-ila in trajno spravila v sklad s splošno kreditno in gospodarsko politiko vlade. Ker je danes privatno bančništvo in kreditno zadružništvo v veliki krizi in v polnem zastoju, je njihova funkcija v znatnem obsegu in pod silo razmer prešla na gori omenjene državne in pol-državne ustanove. Ko so sprejeli še ta dol poslov in spričo medsebojne nepovezanosti teh naših edinih aktivnih denarnih zavodov, niso mogli v takšnih prilikah delovati v nekaterih važnejših primerih v smeri zadovoljitve kreditnih potreb poljedelstva in gospodarstva sploh. Niso mogli izvesti potrebne kontrole pri podeljevanju in porabi dovoljenih kreditov ter njihove racionalne izrabe v svrho pospeševanja proizvodnje, trgovine in prometa sploh, prav tako pa niso mogli koordinirati svojega delovanja v smer obnove denarnega tržišča po določenem načrtu, da sc omogoči aktivno poslovanje tistih denarnih ustanov, ki so sicer zdrave, ki so pa paralizirane z zaščitnimi ukrepi, nastalimi v dobi splošne krize. Glede na to, da je v gospodarsko-tinančnem programu kraljevske vlade vprašanje nabave novih sredstev za kmetijske potrebe in za gospodarsko delovanje v naši državi eno izmed najnujnejših. je jasno, da se ta važni problem ne more n iti načeti, dokler se ne ustvari možnost za cen-traliziranje in harmonično delo državnih in privilegiranih denarnih zavodov. Iz vsega gori popisanega se vidi, da bi se s koordinacijo kreditne politike vseh državnih in poldržavnih denarnih zavodov pod skupnimi direktivami finančnega ministra — ne dotikajoč se pri tem njihove notranje organizacije in avtonomije — učinkovitost njihovega dela za ureditev naših kreditnih razmer znatno povečala. Imajoč vse to pred očmi, je ministrski svel na svoji nocojšnji seji na pobudo predsednika vlade g. Jevtiča in nn predlog finančnega ministra dr. Stojadinoviča sprejel uredbo z zakonsko veljavo o prevedbi državne Hipotekama banke, Pošlno hranilnice in Privilegirane agrarne banke r pristojnost finančnega ministrstva. Besedilo te uredbe se glasi: \"a podlagi čl. 63 finančnega zakona zn 1934 35 jo ministrski svet na predlog finančnega ministra izdal tole uredbo o prevedbi Zelo važni s!»fcp! m'nistrslicga st'e*n Združevanje denarnih zavodov Vse štiri državne banke pod finančnim m nislrom Državne hipotekama banke, Poštne hranilnice in Privilegirane agrarne banke v pristojnost finančnega ministrstva. Čl. 1. Državna hipotekama banka, Poštna hranilnica in Privilegirana agrarna banka se izločijo iz pristojnosti ministra za trgovino in industrijo, ministra za promet in ministra za poljedelstvo ter se prevedejo v pristojnost finančnega ministra. VcHavo izgube, v kolikor so v nasprotju s poprejšnjim odstavkom tega člena, zakonske določbe, in sicer: a) zakon o ureditvi uprave fondov (Drž. hipotekama banka) od 8. julija 1898 z vsemi poznejšimi izpremembami in dopolnitvami, b) zakon o poštno-liranilno-čekovnem in virmanskem prometu v kraljevini SHS od 30. novembra '921 z vsemi poznejšimi izpremembami in dopolnitvami, in c) zakon o Privilegirani agrarni banki od IG. aprila 1929 z vsemi poznejšimi izpremembami in dopolnitvami. Čl. 2. Vse razlage v zvezi z izvajanjem te uredbe spadajo v pristojnost finančnega ministra. Čl. 3. Ta uredba stopi v veljavo ■/. dnem razglasitve v Službenih novinah; takrat izgube veljavo vse zakonske določi«?, ki ji nasprotujejo. Seja odbora Glavne zadružne zveze pod predsedstvom g. dr. Korošca Belgrad, 15. januarja, m. Pod predsedstvom gosp. dr. Korošca je bila dines seja plenuma upravnega odbora Glavne zadružne zveze kralievine Jugoslavije. Pred sejo so vsi člani odbora s predsednikom Glavne zadružne zveze gosp. dr. Korošcem na čelu odšli pozdravit novega kmetijskega ministra Dragutina Jankoviča, ki je, kakor znano, tudi zadružnik, ter zavzema še sedaj predsedniško mesto v upravnem odboru Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug v Belgradu. Pri tej priliki ga je deputacija naprosila, da upošteva nujne zadeve zadružništva, nastale zlasti v zvezi z veliko krizo kmetskega gospodarstva, in da bi se kmalu sprejel enoten zadružni zakon za vso državo. Kmetijski minister je deputaciji oblo pravilih stranke smejo sklepati o kandidaturah za senat. Razen njih so bili navzočni še minister .dr. Marušič, člana ožjega glavnega odbora stranke Ribnikar in dr. Rajar, nadalje senaiorja dr. Novak in dr. Ravnihar. Dr. Kramer je konferenco obvestil, da se kandidacijski odbor ni mogel sporazumeli, da bi predložil enotno kandidatno listo. Zato je predložil konferenci tri liste, o kalerih je kandidacijski odbor razpravljal in ki imajo vse kot prvega kandidata ministra dr .Marušiča. Banovinski svetnik Zadravee je priporočil prvo listo, ki je bila sestavljena takole: dr. Marušič, dr. Kramer in Pucelj, namestniki Janžekovič, dr. Kalan in dr. Oorišek. O. Zadravee je poudaril, da predstavlja ta lista najboljši izraz skujme in enotne nacionalne fronte in da upošteva pri tem ne le političen pomen kandidatov, marveč tudi izražene stanovske in teritorialne interese. Preden jc prišlo do glasovanje, je na vprašanje banevinskega svetnika Babnika iz;avj| minister dr. Marušič, da sprejme kandidaturo le na drugi listi, ki jc bila sestavljena takole: na prvem mestu dr. Marušič, na drugem lanžekovič, na tretjem pa dr. Puc, namestniki pa Ivan Pucelj, dr. Režek in notar Jereb. Minister dr. Marušič je v svojem govoru izjavil, »' smatra za petrebno, da se mora pod njegovim vodstvom v bedrče delati druga politika, politika strežje discipline in jačjega pridobivanja. Tako poroča »Jutro«. Da se bo mogla ta politika voditi, je Ireba večjega notranjega soglasja med njim in njegovimi sodelavci. Zato sma-ira le to drugo lislo za takšno, da lahko na njej kandidira. Dr. Kramer je po kratki razpravi odredil glasovanje, ki se je vršilo poimensko. Za prvo listo (iVUrušič, Kramer, Pucelj) je glasovalo 14 narodnih i;osIancev in 22 navzočni h (Urek, Prekoršek, Haj-dinjak, Pustoslemšek, Lončar, dr. Kramer, dr. Rape, dr. Pivko, Krejči. Benko, inž. Pahernik, Mohorič, Spindler in Petovar), 15 delegatov okrajnih organizacij cd 23 navzočnih (dr. Drnovšek, Mravljak, dr. Rak, Ivane, Košnik, Dolinšek, Lajovic, dr. Ce-puder, dr. Pušenjak, Cvetko, Vezir, Vindiš, Am-brožič, Rojnik in Horvat); 8 banovinskih svetnikov od 34 navzočnih (dr. Sajnvic, Pire, dr. Roš, Birol-la, dr. Lipold, Zadravee, Kuhar, dr. Senčar), skupno torej 37 glasov. Za drugo listo (Marušič. Janžekovič in Puc) je glasovalo: 8 narodnih jooslancev od 22 (Cerer, Pucelj, Oajšek, Drmelj, Mravlje, Koman, Zelenic in Kline); 8 okrajnih delegatov od 23 navzočnih (Miiller, Ra-vtar, Križnic, Ipavec, Pipan, Maiešič, Mai ko, Drofcnik); 24 banovinskih svetnikov od 34 navzočnih (Krulej, Piki, dr. Goričan, Lovšin, uo-ričar, Vode, Zevnik, Ar ko, Jereb, Snoj, Kurent, Ravnikar, Javornik, Babnik, i avčar, Orehek, Skuhala, Remzgiar, Oortijak, Janžekovič, Zupančič, dr. Režek, Šolar, Lavtižar, dr. Obersuel, uajšek ter še senator dr. Gregorin), skujjaj torej 43 glasov. O tretjem kandidacijskem predlogu niso glasovali. — Na vsak način vroča juha, le senatorske volitve tudi za utrjene želodce! Odmev v Belgradu Belgrad. 15. jan. m. O poteku in rezultatu včerajšnje banovhiske konference JNS v Ljubljani, na kaleri je glavni tajnik te stranke dr. Albert Kramer -s svojo kandidatno listo doživel neuspeh, se je danes mnogo razpravljalo v poslanskih krogih. Tako so somišljeniki bivšega ministra dr. Kramerja skušali omiliti ta neuspeh s tem, da so izjavili, da prav za prav dr. Kramer ni mislil resno s svojo kandidaturo za dopolnilne senatorske volitve. Taki razlagi Kraniorjovega. neuspeha pa noben politično resen človek ni popolnoma veroval. V vseh kandidaturah, ki so bile te dni postavljeno na posameznih banovinskih konferencah JNS za dopolnilne senatorske volitve za 3. februar 1935. bo jutri razpravljalo vodstvo JNS na seji, ki se bo najbrž vršila r ministrski sobi narodne skupščine. V poslanskih krogih vlada precejšnje zanimanje, na kakšno stališče se bo postavilo vodstvo te stranke, v kateri zavzema dr. Kramer glavno tajništvo, glede dveh kandidatnih list v dravski banovini. Večina poslancev si je edina v tem, da bo vodstvo JNS potrdilo obe kandidatni listi v dravski banovini, ker sta obe listi kandidatni listi JNS. JASNOST GLEDE JUGOSLOVANSKE AKCIJE »Borba-, glasilo socialno-nacionalnega pokreta Jugoslovanske akcije za dravsko banovino, ki izhaja v Mariboru, piše v svoji drugi številki letošnjega leta o »cilju« Jugoslovanske akcije. »Jugoslovanska akcija gleda po svojih načelih v prvi vrsti na jugoslovansko delovno ljudstvo, kateremu prišteva vsakogar, ki je odvisen od lastnega dela, ne oziraje se pri tem na poklic, ki ga izvršuje. Država mora rešiti v interesu naroda razmerje med delom in kapitalom, da re.si jugosl-ovansrko delovno ljudstvo pred eksploatacijo pa-rasitekih skupin. Liberalno-demoknvlska država je bila vedno nasproti _ nekaterim stanovom mati, nasproti drugim mačeha, dočim mora nacionalno-sooialna država postopati z vsemi enako. V narodno, socialno urejeni državi ne sme biti izkoriščevalcev in izkoriščanih« itd. Citirali smo precej na dolgo »Borbo- zato,'da bi z njenimi lastnimi besedami ugotovili, da je Jugoslovanska akcija prav za prav narodno-socialistični pokret po Hitlerjevem vzorcu. Gibanje se imenuje v podnaslovu »Borbe« sicer socialno-nacionalno, člankar s®m pa govori o narodno-socialno urejeni državi; še drugi sestavek »Borbe«: priča, da se je Jugoslovanska akcija učila pri Hitlerju. »Borba« namreč z zadovoljstvom poroča o občnem zboru starokat-oliške cerkve v Mariboru in vzklika: »Proč od Rima k Tako smo si zdaj vsaj na jasnem glede »Borbe« in glede Jugoslovanske akcije, »ki poziva na vktlp vBs(!) jugoslovanski narod«. Da bo jasnost popolna, pripominjamo, da je Jugoslovanska akciji Sestavni del »Zbora, jugoslovanskega ljudskega gibanja«, v katerem je organiziran tudi »Boj«. »Zbor« torej nosi soodgovornost za takšne izbruhe včlanjen iti organizacij. Smrt dveh radikalov. V Somboru jc umrl dr. Joca Lalo.sevič, odličen član nekdanje radikalno stranke. Rajni je bil glavni voditelj raditoakiv v Vojvodini. Že letu 1919 je bil izbran v ustavodajno skupščino in tudi pozneje je bil večkrat izvoljen kot kandidat radikalne stranke. Bil je politik širokega obzorja in kremenitega značaja. — V Arand-jelovcu je umrl Cedomir Radov.ič, pristaš radikalne stranke, ki je bil v vladi Velje Vukičfi-viča minister notranjih zadev. G. Jevtič potuje v inozemstvo Belgrad, 15. jan. m. Ker potuje predsednik vlade v inozemstvo, sta bila postavljena za zastopnika predsednika ministrskega sveta armadni general Peter Živkovič, minister vojske in mornarice, za namestnika ministra zunanjih zadev dr. Dragutin Kojič, minister pravosodja. Krapčev inteniran Sofija. 15. jan. V nedeljo popoldne je bil nenadno aretiran glavni urednik in izdajatelj dnevnika cZora», Daniel Krapčev. V spremstvu policijskih organov je bil odveden v južnobolgarsko mesto Karlovo in tamkaj interniran. Daniel- Krapčev je po rodu Macedonec in eden najvplivnejših bolgarskih časnikarjev. Posrečilo se mu je svoj list tako popularizirati, da je poleg «Utra» imela «Zora» najvišjo naklado med vsemi 24 dnevniki, kolikor jih je bolgarska prestolica štela pred nastopom diktature. Političen vpliv Krapčeva je bil izredno velik in često se je govorilo, da se novo vlade sestavljajo v njegovem uredniškem kabinetu. Izrazito strankarsko se list ni nikoli opredelil, pač pa je rad podpiral režime s poudarjeno nacionalno smerjo. V posebno dobrem političnem razmerju je bila «Zora-» s prejšnjim ministrskim predsednikom Mušano-vom. — Zanimivo je, da diktatura, ki. je zatrla toliko tiska, «Zore- ni ustavila. Nekaj časa je zgledalo, da bo lisi Krapčeva poleg oficielnega glasila diktature «Kambane:> sploh postal organ tudi novega režima. Toda kot pristaš demokratične ureditve države Krapčev očividno ni mogel na lo pot. Tudi je bil baje v tesnih vezeh z inake-donstvujuščimi. Uradno razlog za Internacijo še ni bil objavljen. Drobne vesti t Tokio, 15. jan. A A. Na bregu \umori jo je tovorno ladja trčilo v ribiški čoln. Vsa posadka ribiškega čolna, to jo It ljudi, jc utonila. Trst. 15. jan. b. Tukajšnji listi |M>ročnjo, dn ho veliki poljski pairniik - 1'i.lsu l-ki«. ki se gradi v tržaški ladjedelnici, v liiosocu sepleirUiru nu-i pravil prvo vožnjo r/. Gdinjo v NTe\v. Vork. Pri I tej prilik bo tskušnl ptt-rnik »Pilsu Iski« potolči j tuili rekord brzino ter si tako priboriti modro i vrvico. Riga, 15. jan. 1). Baltsko morje jc (»ti Mc-mela do 1'insikcga zalivu pul-rito /. ledom, številni lodoloinci delajo |h»I ladjam. Rim, 15. jan. b. Po tiradirh nn.l i*kili jc bilo koncem mesecu decembra v Italiji %I.(XK) brc/. noscl n i li. Osebne vesti Belgrad, 15. jan. m. Premeščena je na poštni in brzojavni urad Grosuplje Marija Mcsoji Jec, višja postna brzojavna kontrolorka IV. pol. skup. na poštnem in brzojavnem uradu Ljubljana t — Pri ravnateljstvu drž. železnic v 'Ljubljani so postavljeni v VIL pol. skup.: za višjega pristava v kurilnici Ljubljaua I. - glav. kol. Ignac Irkič, dosedanji višji pristav iste pol. skup. na stroj. odd. istega žel. ravnateljstva, za kontrolorja v promt.po-koniercialnetn odd. s sedežem v Mariboru Ferdinand Žužek, dosedanji kontrolor iste pol. sku-.ine na postaji Lesce-Bled, za kontrolorja v prome'nekomercialnem odd. s sedežem v Ptuju Anton !' •-iličnik, dosedanji kontrolor iste pol. skupine la poslaji Pragersko, za kontrolorja v prometno-komercialnem oddelku s sedežem v Zidanem mosui Anton Šijanec, dosedanji koulrolor iste skupine na postaji Rogatec, za kontrolorja na postajo Prager sko Franc Sedej, dosedanji kontrolor iste skupine na postaji Dravograd-Meža, za kontrolorja na postajo Dravogradi-Meža Stanislav Rošker, dosedanji kontrolor iste skupine na postaji Maribor - Slav. kol., in za kontrolorja na postajo Trebnje na olenjskem Franc Jele.nec, dosedanji kontrolor iste skupine na postaji Novo mesto. Z odlokom pravosodnega ministra je pos^v-Ijen .za pristava VII. pol. skup. pri okrož. sodišču v Ljubljani Ernest Rus, sodnijski pripravnik pri istem sodišču. — Z odlokom prosvetnega ministra je upokojena Nikolma Žega-Karkovič, učiteljica v Skofji Loki. J Mednarodne avtomobilske dhke skozi Slovenijo Ljubljana, 15, januarja, Kr. banska uprava dravske banovine obvešča: Kakor vsako leto se vrši tudi letos počenši z ^0 januarjem 1935 ob 11 do 21. januarja ob 19 velika mednarodna avtomobilska .tekma -llallv Monle Carlo«. Okoli 35 udeležencev dirke bo vozilo tudi preko našega ozemlja, in sicer preko Planin«, Ljubljane. Celja, Maribora. Št. Ujm. Tekmovalci bodo )>ri.hajali v Planino 21. jamu. arja od 5.30 do 13. odhajali pa bodo preko št. Uja istega dne od 12 do 19. Kadi ugleda naše zemljo jc potrebno, dn ae udeležencem te velike mednarodne avtomibilak« dirke nudi vsestransko in izdatno pomoč in stori vse, da bodo dirkači brez izgube dragocenega tja. sa neovirano pasifali ozemlje naše države. Duoajskn vremenska napoved. Pretežno jasno, Svetovni evharistični kongresi Ves krščanski svet stoji pod vtisi veličastne manifestacije, ki jo je ob sodelovanju vseh krščanskih narodov sveta pripravila evharističnemu Bogu Argentina v Buenos Airesu. XXXII. evharistični kongres je po temeljitosti priprav, po sijaju pri: reditev, po udeležbi vernikov in zlasti še zaradi prisotnosti papeževega državnega tajnika daleko prekosil vse prejšnje. Vendar so pa tudi prejšnji kongresi bili vedno izredno mogočni in veličastni. I. svetovni evharistični kongres se je vršil v juniju 1881 vmestu Lille v Franciji. Kongres je razpravljal o češčenju Evharistije in o evharistič-nem gibanju po svetu v obče. Tudi II. svetovni kongres je pripravila Francija v Avignonu v sep- ščenje v družini, v šoli, v župniji, v društvih, pri I v juliju 1Q14. Predmet: vladanje Jezusa Kristusa mladini; evharistična zgodovina mesta Turnai. | nad človeško družbo po Evharistiji. v\7iti u:i ti l/UniA ia r»nf>mooYV''i n nrirpianip lin- tembru leta 1882. Govora ie bilo o češčenju presv. Rešnjega Telesa, zlasti tudi o vnanjih oblikah če-ščenja, o procesijah in evharističnih romanjih. . III. kongres pa se je vršil že v Belgiji. Pripravilo ga je mesto Liege. Kongresu je predsedoval takratni predsednik stalnega odbora za svetovne evharistične kongrese nadškof iz Cambrai. Kongres je bil posvečen vprašanjem nočnega če-ščenja, evharističnih pobožnosti pri raznih narodih in evharističnih bratovščin. . . IV. svetovni evharistični kongres je organizirala Švica v Friburgu leta 1885. Kongresu je predsedoval takratni lozansko-ženevski škof in [poznejši kardinal Mermillod. Na kongresu so razpravljali o Evharistiji in proiestantizinu ter o svetovnem ev-harističnem gibanju. ..... V. kongres je bil spet v Franciji, in sicer leta 1886 pod jjredsedstvom kardinala Despreza v Toulosu. Predmet: Navajanje vernikov k evhari- stičnemu življenju; prezgodnje in pogostno sveto -..... " "" ' Reš. Telesa; sveti H«*«, i m , muvii, MWU>»v. -- ------/tlJC. VI. kongres je bil 1. 1888 v Parizu. Predmet: _____jilo; javno češčenje presv. Reš. Tomaž Akvinski, doktor Evharistije. evharistično češčenje v Parizu in v Franciji od apostolskih časov dalje; katehizacija in pobožne vaje pri otrokih; presv. Srce; kraljestvo Kristusovo potom sv. hostije. VII. kongres je spet organizirala katoliška Belgija in to leta 1890 v Anversu Pod predsedstvom belgijskega primasa kardinala Goossensa so razpravljali o predmetu: Evharistija in presv. Srce; evharistično gibanje v Belgiji; sainte Julienne dei Mont - Cornillon; sv. Robert. VIII. svetovni kongres je v maju 1893 zasedal v Jeruzalemu. Predsedoval mu je prvikrat izredni odposlanec sv. očeta nadškof iz Reimsa kardinal Langenieux, organiziral pa je kongres jeruzalemski patrijarh Piavi. Predmet kongresa je bil: Evharistija in vzhodni kristjani; dogma, liturgija, običaji. XI. svetovni evharistični kongres je bil leta 1894 sf>et v Franciji, in to v Reimsu. Bil je kot nadaljevanje jeruzalemskega kongresa. Saj mu je spet predsedoval kardinal Langenieux in na dnevnem redu je bilo vprašanje Evharistije in krščanskega vzhoda. . ..,,,„„ X. svetovni evharistični kongres je bil 1.1897 v Pary-le Monial. Predmet: Evharistija in presv. Srce; evharistični pouk; sv. maša, adoracija, sveto obhajilo. . , ., , XI. svetovni evharistični kongres je bil 1. 1898 zopet v Belgiji, in to v Bruslju. Prisostvoval mu je kot mjježev odjooslanec kardinal Vanutelli. Predmet: evharistično češčenje v Belgiji in v belgijskih misijonih. ., ... XII. kongres se je 1. 1899 vršil v Marijinem mestu Lurdu. Predmet: Sredstva za razširjenje pobožnosti do presv. Reš. Telesa; sv. obhajilo; evharistične procesije za bolnike. XIII. svetovni evharistični kongres je bil leta 1901 v Angersu. Predmet: evharistični pouk in evharistične jx>božne vaje; Evharistija in socialne potrebe; katoliška mladina; duhovniški ajx>stolat. XIV. kongres je bil 1. 1902 v belgijskem Na-murju. Od tega kongresa dalje se kongresov stalno udeležuje poseben pajsežev legat, kongresom pa predseduje predsednik stalnega odbora za svetovne evharistične kongrese namurski škof msgr. Heylen, ki je predsedoval tudi letošnjemu buenos-aireškemu kongresu. V Namurju so razpravljali o sledečih predmetih: evharistični pouk in jjraktična navodila za vse družabne sloje, posebej za mladino, družino, tako v župniji kot v družbi vobče. XV. svetovni evharistični kongres je bil 1. 1904 v francoskem mestu Angouleme. Predmet: pouk, češčenje in pobožnost k presv. Reš. Telesu; ženski prostovoljni apostolat; mladinsko gibanje; prezgodnje in jx>gostno sv. obhajilo; Evharistija med zapuščenimi kraji južne Francije. XVI. svetovni evharistični kongres se je vršil leta 1905 v večnem mestu Rimu ob delni prisotnosti samega sv. očeta. Predmet: vpliv Evharistije na moderno družbo; Evharistija in povezanost družbe; katakombe; pereče vprašanje evharistič-nega tiska. XVII. kongres je bil leta 1906 v belgijskem mestu Turnai. Predmet: pouk in evharistično če- XVIII. kongres je bil v lotarinškem Metzu leta 1907. Predmet: pogostno in vsakdanje sv. obhajilo; poznanje Pijevin dekretov; evharistično gibanje v praksi. XIX. svetovni evharistični kongres je zasedal leta 1908 v Londonu. Organiziral ga je vvestmin-sterski nadškof kardinal Bourne. Predmet: Evharistija v angleški zgodovini; obramba Evharistije pred protestantizmom; pogostno sv. obhajilo. XX. svetovni evharistični kongres je bil 1. 1909 v nemškem KSlnu. Predmet: Evharistija — verska skrivnost, hrana našega življenja, sredstvo družabne edinosti, jx>roštvo edinosti Cerkve. XXI. kongres je zasedal 1. 1910 v kanadskem Montrealiu. Predmet: evharistično gibanje po svetu in p>osebej v Kanadi; presv. Srce in bi. Devica; prezgodnje sveto obhajilo otrok; vzgojni zavodi; društva. XXII. svetovni evharistični kongres se je vršil 1. 1911 v španskem Madridu. Predmet: Evharistija in socialno vprašanje, češčenje presv. Reš. Telesa v Španiji in na Portugalskem; evharistično delo pa-j>eža Pija X.; katoliški tisk. XXIII. svetovni evharistični kongres je bil v aprilu 1912 na Dunaju. Organiziral ga je dunajski nadškof kardinal Nagi, predsedoval mu je pa poleg msgr. Heylena papežev legat kardinal Van Rossum. Predmet: vpliv Evharistije na posvečenje ljudstva, jx>sameznih stanov, vse v luči edinosti sv. Cerkve. XXVI. svetovni evharistični kongres je bil leta 1913 na angleškem otoku Malti. Predmet: Evharistija in Malta ter severna Afrika; Evharistija in družina; kraljestvo presv. Reš. Telesa — rešitev narodov. XXV. svetovni evharistični kongres se ie tik pred izbruhom svetovne vojne vršil spet v Lurdu y nad človeško družbo po Svetovno klanje je onemogočilo prirejanje nadaljnjih kongresov, šele leta 1922 se je mogel sestati XXVI. kongres v Rimu. Ves je bil |x>svečen vprašanju miru, ki naj jx> Evharistiji zavlada v f>osameznikih, v družinah, v stanovih, v družbi vobče. XXVII. kongres je priredila I. 1924 Holandija v Amsterdamu. Predmet: zadoščenje Evharistiji in sprava po Evharistiji. XXVIII. kongres je organiziral 1. 1926 čikaški kardinal Mundelein v Chicagu. Predmet: Evharistija in krščansko življenje. XXIX. kongres je 1. 1928 v avstralskem Si-dneyu razpravljal predvsem o presv. Rešujem Telesu ter o prebl. Devici Mariji. XXX. svetovni evharistični kongres je 1. 1930 organiziral afriški primas kartaginski nadškof Le-maitre. Predmet: nauk o presv. Rešnjem Telesu ter dejansko razmerje do Njega pri sv. Avguštinu in pri drugih cerkvenih očetih Sev. Afrike. XXXI. svetovni evharistični kongres je bil leta 1932 v irskem Dublinu. Predmet: evharistični a|x>-stolat svetnikov in irskih misijonarjev jx> raznih predelih sveta. XXXII. svetovni evharistični kongres je bil končno leta 1934 od 10. do 14. oktobra v argentinski prestolnici Buenos Aires. Glavni predmet razprav je bil: Kristus — Kralj ix> Evharistiji. Prosimo vse, ki so se kateregakoli teh kon-sov udeležili, da nam sporočijo svoj naslov, rav posebno jim bomo pa hvaležni, če nain kratko sporočijo svoje vtise in svoje spomine na kongres, zlasti vse ono, kar bi moglo tudi v nas vžgati čim več ognja za evharistični kongres v Ljubljani. Prijave pošljite na naslov Pripravljalnega odbora za II. evharistični kongres, Ljubljana — Miklošičeva cesta 7. greš Pra> Volitve v barjanski odbor Ljubljana, 15. januarja. V nedeljo so bile v vsej ljubljanski okolici volitve v glavni odbor za osuševanje Barja. Teh volitev že ni bilo celo vrsto let. Na volišču Ljubljana-mesto je bilo 1783 vodivnih upravičencev, udeležilo pa se je volitev 609 upravičencev. Izvoljeni so bil: Jakob Vidmar in Gale Josip ter namestnik Ivan Benkovič, ki so dobili po 375 glasov, nasprotna lista Ivana Vr-binca (JNS) pa je dobila 217 glasov. Na Viču s Šiško je 1011 volivcev in se je volitev udeležilo 318 volivcev. Izvoljen je bil z 204 glasovi Frainc Javornik (JNS), za namestnika pa Alojz Avšiič s prav toliko glasovi. Nasprotna lista Franc Novak in Izidor Florjančič je dobila 114 glasov. Na Pijavi gorici je 764 volivcev, volilo pa jih je 453. Izvoljen je bil z 253 glasovi Franc Trtnik, za namestnika Anton Glavič, nasprotna lista Ivana Dolenca in Alojzija Kastelica je do-biila 200 glasov. Na Vrhniki je 718 volivcev, vo-pa jih je 407. Izvoljeni so bili z 235 glasovi: Franc Bradeško, Anton Keržmanc, za namestnika pa Franc Furlan. Nasprotna lista (JNS) Antona Dolenca, Franca Petriča in Pavla Bir-tiča je dobila 157 do 169 glasov. Na Brezovici je 883 volivcev, volilo jih je 486. Izvoljeni so: Ignac Novak z 232 glasovi, Ivan Rotair z 203, za namestnika Janez Pezdir"z 205 glasovi, nasprotniki (JNS) Ivan Modic, Franc Novak in Jože Selan so dobili po 156 do 169 glasov. Na Igu je bila vložena le ena sporazumna lista. Od 504 volivcev je volilo 122. Izvoljen je bil Ivan Štrumbelj, za namestnika pa Ivan Boh. V Borovnici je 490 volivcev, volilo jih je 122. Izvoljen je Franc Krašovec s 57 glasovi, a za namestnika pa Anton Gruden z 58 glasovi. Nasprotnika Ivan Petrič in Jože Debevec sta dobila 45 in 48 glasov. Na Dobrovi je 404 voliv- cev, volilo pa jih je 177. Izvoljen je s 114 glasovi Franc Zalaznik, za namestnika pa Franc Oven s 126 glasovi, nasprotnika (JNS) Avgust Kane in Ivan Plešlko sta dobila 63 in 50 gla sov. V Tomišlju je 449 volivcev. Volilo jili je 186. Izvoljena sta bila s 140 glasovi Vladimir Peruizzi in za namestnika Ivan Škerjamec, nasprotnika Fran Švigelj in Martin Ciber sta dobila 46 glasov. Volitve niso imele političnega zmaačja, temveč predvsem gospodarski. Iz lokalnih razlogov sta bili postavljeni jx>nekod po dve listi, v Ljubljani celo štiri. Jug. nacionalna stranka je ponekod postavila svojo oficielno listo, kakor v L j u b 1 j a;n i - mesto, na Viču, na Dobrovi in na Brezovici. JNS je prodrla saimo na Viču. ASPI ASPI A A A A A Jamstvo za prlst: nost Aspirin tablete proti BAYER-jev fcriit ASPIRIN proti Vsem bolečinam in boleznim, kf Izhajajo ; Iz pra?' RIN RIN N N N N N ASPIRIN Oglu n »2 pod S Br 1)1)4 .1 19. ki. N< Delo in podjetnost slovenske žene Občeznana tvrdka M. T i car v Ljubljani praznuje te dni neopaženo in tiho petindvaVclletnioo svojega obstoju. Dne 17. januarja leta 1910. je jedva 21 leina deklica Marija Tičar na Sv. Petra cesti v Volitve so bile ustmene in javne. Volivnih upravičenjec je bilo 7006, volilo pa jih je 2880. Pet oficielnih list JNS je dobilo skupno 822 glasov, vse druge liste skupno j»a 2058. Na štirih voliščih JNS ni postavila svoje oficielne liste. V glavni odbor imenuje mestna občina dve zastopnika, bonska uprava pa tri. Odbor se nato sestane in se konstruira, to je izvoli predsednika iz svoje srede, tajnika, blagajnika itd. Glavni odbor predvsem skrbi za ureditev glavnih vodnih žil na Barju ter za večja melioracijska dela. Te reke so: Ljubljanica, Gra-daščica, hudournik Išlka, Iščica, Prošca, potok Galjevec itd. V zadnjem času gredo skoraj vsa sredstva glavnega odbora, ki jih dobi s jiomira-njem doklad, za Ljubljanico. Potrebno pa bo urediti tudi druge. Poleg glavnega odbora so tudi krajevni odbori, ki skrbe za manjše jarke, ki pa imajo tudi pravico nalagati doklade, ki so odmerjajo po hektarjih parcel. Vodo je prodajal za žganje Maribor, 15. jan. V nedeljo pozidam je prišel v hišo jjekov-skega mojstra g. Lopana na Dečkovi cesti 24 letni delavec Lovrenc K. iz Virštajna in pripeljal s seboj sodček za 50 1. Rekel je, da je v sodčku žganje in vprašal j>o gospodarju, katerega pa ni bilo doma. Nato je izročil sodček Genovefi Skale, ki stanuje v isti hiši in jo prosil, naj mu da namesto g. Lopana na račun za žganje, ki ga je naročil, 100 Din, kar je Ska-letova res storila. Prosil jo je pa, naj sodčka ne odpre. Ko je možakar odšel, se je Skaletovi zazdela stvar vendarle malo sumljiva, odprla je sodček in v svoje veliko razočaranje ugotovila, da v sodčku ni bilo žganje, temveč čisto navadna voda. Seveda je zadevo takoj prijavila policiji, ki je moža še isti dan zvečer aretirala. Pri zasliševanju so prišle na dan lepe reči. K. je izjavil, da ga je k temu dejanju nagovoril 22 letni delavec Janez Z., doma tudi iz Virštajna, povedal pn je tudi, da sta oba skupaj prišla v petek k hlapcu v neki celjski hotel, kjer je imel posestnik Albin B. iz Buč shranjen sodček 50 I, napolnjen z žganjem. Hlapcu sta pokazala od imenovanega posestnika pismo, v katerem stoji zapisano, naj jima hlapec izroči sodček, ker je ta res storil. Žganje sta nato na drobno prodala v Trnoljah za 500 Din. K. je dobil 200. Z. pa 300 Din. Žganje je bilo vredno okrog 1000 Diin. Včeraj je bil aretiran Rohnmanovi hiši odprla trgovino s papirjem v zelo skromnem obsegu. Ta mlada in podjetna trgovk« je bila rojena v Trbojah pri Kranju, a bivala je že od svojih dekliških let v Ljubljani v Trnovem. Svoje strokovno znanje si je pridobila v takratni jiapirni trgovini Fr. Igliča na Mestnem trgu. S svojim simpatičnim nastoj>om, ljubeznivo postrežbo in izredno trgovsko ej>retnostjo 6i je v kratkem času pridobila velik krog odjemalcev zlasti med osnovnošolsko mladino in srednješolskim dijiaštvom, ki ga je vedno radevolje gmotno podpirala. Njena kli-jentela se je tako širila, da je postala trgovina na Sv. Petna cesti za njen razmah premajhna. Zato je leta 1914. vzela v najem tudi lokale v Šelenburgovi ulioi, kjer 6e njena tvrdka nahaja še 6edaj. Tu je šele mogel priti njen trgovski talent in fin okus za lepoto do pravega izraza. Uredila je trgovino in aranžirala izložbo v modernem stilu tako, da je postala najmodernejša trgovina te stroke v Ljubljani. Njeno specijelno zanimanje je bila trgovina z razglednicami, zlasti z umetniškimi. Bila je prva, ki je založila razglednice z narodnimi motivi domačih umetnikov in galanterijske predmete z našo narodno ornamentiko. S tem je mnogo pripomogla, da se je med ljudstvom širila narodna zavest, med tujoi pa vzbudilo spoštovanje do nas. Po njeni, žal prezgodnji smirti leia 1926., je njen soprog Ant. Šu-šteršič, blagajnik Mestne hranilnice ljubljanske, izročil iz službenih ozirov in vsled nedoraslosti otrok vodstvo trgovine gosj>e Mariji KorMnikovi, ki jo je fkokojna gospa trgovsko vzgojila sama in je v službi te tvrdke že dvajset let. Nekaj let sem se udej-stvujeta v trgovini domača hčerka in v zadnjem času eden sinov. Ob tej slovesni priliki želimo naslednikom vzorne matere-trgovke nadaljnji trgovski razmah. tudi drugi delavec in sta biila oba skupaj izročena v sodne zapore. Genovcfa Skaletova jc pa dobila 100 Din nazaj. Slovenec - kralj Eskimov Po pismih slovenskega izseljenca Janeza Planinska priobčuje Anton Podbevšek. Četrto pismo Med zlatoiskalci. Iz Planinškovega lovskega šivljenja. Smrt hčerke Angelice. Pismo iz domovine. Na pokopališču v Pelican Narovvsu. Domotožje. Kako je zvedel za vojno. Napoved spominov v angleščini. Pelican Narows, Manitoba 16. junija 1929. Canada, North America. Dragi brat Jakob! Pravkar sem prebral Tvoje pismo, ki sem fa prejel, ko sem dopotoval v Pelican Narows. elo sem se ga razveselil, čeprav sem bil tudi žalosten radi nesreče, ki je zadela našo družino. Jaz se še vedno klatim po divjini Severne Kanade. Končal sem s pomladanskim lovom, posejal sem že oves, jiosadil kirompir in se napotil 50 miij daleč proti jugu, v Pelican Narows, ki mu pravijo Ožina strahu. Tu živijo trgovci ■ kožuhovino, pri katerih zamenjujemo iovci kože divjih živali za različne jx>treb.ščine. V Pelican Narowsu žive tudi trije belokožci in ena bela ženska. Pri njih sem si izijiosodil pero in papir, na katerega pišem, sedeč na prostorni verandi. Ljudje tukaj so poleg že omenjenih beilo-kožcev-lovcev in zlatoiskalcev Indijanci, po-največ rimsko-katoliške vere, dasi so med njimi tudi protestanti anglikanske cerkve. V Pelican Narovvsu obstoji tudi rimsko-katoliška misijonska postaja. Najprej proti severu prebivajo Eskimi, ki pa so šc pogani, pravi divjaki, ki jim še ni posvetila luč spoznanja. Med njimi som živel ravno pet let, in sicer na Golem ozemlju ali Burmi Ta ud«, tmdiianci imenuieio one kraje Paškerovaski, kar pomeni eno in isto, Golo ozemlje. Tam ne najdeš nobenega drevesa, nobenega mejnika, nobene ograje, nobene vasi ali mesta, temveč le koče, ki sem jih jaz postavil na jezeru Planinšek ob reki Tluhahan, ob relki Kazau pri Bookerskem jezeru, ob reki Du Ponte in na obali Severnega Ledenega morja kakih 1500 milj severno od tukaj, kjer imam malo kmetijo ob reki Churchill pri Žabjem prinašališču ali Prag Portage. Na Golem ozemlju ne poznajo Eskimi pod imenom Kablu Nahtahak — GosjxxIar Golega ozemlja. Indijanci pa ne imenujejo Nohagi Sini, to je posinovljenec. Kot lovec zahajam najrajši v lovski revir o!b reki Planinšek, ki se pritoka v reko Churchill v ozadju mojega posestva in je dolga sto milj* ali štiri dni hoda tja in štiri dni nazaj. Kadar odidem na lov, izostanem običajno osem dni. Izimed divjačine omenjam liiussa, to je velikega jelena, ki nosi lopataste rogove in tehta kaikih 15 centov. Potem Karikaa, ki pa je mnogo manjši in ima rogovilaste rogove, nato še Junping Dearja, ki tehta komaj sto kg. Naletiš pa še na rjave in črne medvede, nn volkove, na rjave, križaste srebrnosive in na črne lisice in na kune. Ob reki Planinšek se potikajo tudi risi. Izmed vodne divjačine omenjam vidre, bobre in vodne podgane. Nevarnih živali tu ni. razen ako srečaš ruzkačeno medvedko z mladiči, ranjenega tuus-sa ali pa lačne severne volkove. Če izvzameš te živali ali pa kako nepredvideno nesrečo, ki se. lahko prijieti samotnemu lovcu, kot na primer: če si zlomi nogo. če mu spodrsne in pade in sc mu sproži j>uško in se nevarno rani. če opusno ozebe ali pa se mu spomladi ali jeseni udere led pod nogami, da utone v reki uli jezeru. če sc mu prekucne čolnič v hudih viharjih ali pa razbije v deročih vodomidib. če se končno zgubi v pragozdih, ni tu nobenih nevarnosti. * 185 km, Do danes se še nisem izgubil in tudi sicer se mi ni še nič takega pripetilo, da bi moral obupovati, čeprav sem že prišel z lova z nalom-Ijenimi rebri, ki mi jih je nalomila razkačena medvedka. Zgodilo pa se je to takole: Pred petimi leti sem se j>odal na pot meseca maj-nika, ko so medvedi zelo nevarni. Na pot. to se pravi, stopil sem v čolnič, da 6e popeljem po jezeru in po reki Pla/ninšek proti severozahodu, Icjer sem imel nastavljenih nekaj pasti na malem potoku, priitakajočem se v globoko jezero kakih dvajset milj otl doma. Kako dobro jc biilo, da ni bilo del jI Stopil sem iz čolna, ga potegnil na suho, prijel za puško in se podal preko krajše poti preko nizkih gričev. Ko pa sem znova dospel do potoka, ki sem ga preskočil v naglem skoku, pa 6e je kar nenadoma dvignila črna zver precl menoj Bila je medvedka s tremi mladiči, ki jih je hitro klofuitaiila v stran in se obrnila proti meni. Naglo sem pritisnil puško k licu, todu puška je bila prazna. Segel sera za pas po nož, toda v hitrici sem ga pozabil v čolnu in tako sva stala in se gledalo komaj j>ar čevljev oda 1 i ena drug od drugega. Lasje so se mi ježili in sem si rekel: »Janez, sedaj je konec tvojega lova!« Vedel sem, da sem izgubljen, če se Ie zganem. Da bi imeil vsaj eno samo patrono in bil bi rešen! Toda ni bilo časa moliti in prositi Boga za pomoč, kajti zver je planila proti meni. Sporn-nil sem se otrok in misel, kakšna bridka usoda jih črnko, če poginem, me jc tako osrčiila, da me jc takoj minil vsak strah. Na glas sem sc zasmejal. »Stopi bliže!« sem zaklical in porinil puško v gobec zveri. Zagrabilo je puško, ki sem jo jaz spustil, zgrabil zver za vrat in pričel napenjati vse svoje moči. Koliko časa sem se boril, nič več ne vem. Mogoče eno minuto uli |)ti tudi tisoč let. Čas je zame popolnoma minil in jelo se mi je temniti pred očmi, ko sva se Insaln in premetnvnlu jh> grmovju in med skalami in sva se končno zvalila v potok. K sreči sem bil jaz tisti, ki sem prišel na vrli. Poffrabil sem zver zn no«, notisnil ua imhI | vodo iu ga trdo držal. Koliko časa je to trra-j jalo, ne vem. Nazadnje sem sc naslonil na breg, sunil žival od sebe in potem zopet nisem vedel ničesar več. Ko sem se prebudil, sem čutii hude bolečine na desni strani prsnega koša in bruhal sem kri. V vodi pa jc ležala mrtva zver, ki sem jo napol zadavil, napol vtopil. Napotil sem se nazaj proti čolnu i.n pričel veslati proti domu. Za vožnjo, ki je navadno trajala en dan, sem porabil tri dni. Šele doma sem zvedel, da sem ležal v votli v nezavesti ves dan in vso noč. Lotila se me je mrzlica, ki me je za dva meseca priklenila na posteljo, preden sem toliko okreval, da sem mogel zopet veslati. Bolečine pa še danes čutim. Zelo prijeten je lov na severne jelene. Ob Reindcerjevem jezeru sem opazoval nekoč ogromne črede. Mogoče jih je bilo sto tisoč, mogoče milijon, kdo naj bi jih štel. Stati mi jc bilo nemogoče. Letel sem na skalo in po-1 šiljal kroglo za kroglo v umikajočo se čredo, j dokler mi ni roka odrcvenela in nisem mogel I več jK>birali patronov. In ko je sonce zatonilo i za pribuljeniini griči, sem hodil po lodu Rei.n-' deerjevega jezera in štel ustreljene jelene Naštel som 70 trupel. Severni jeleni sc razlikujejo otl jelenov. ■ ki se jx>tikajo na jugu, po tem, da se neprestano selijo med Reindeerjevim jezerom in Severnim Ledenim morjem. En dan jih jc vse polno, fiotem pn ni niti enega. Eskimi na Golimi ozemlju jih ubijajo v vodi, kamor se zo-pode cele črede. Ubijajo jih s sulicami iz jelenovih kosti! Kakšna ironija! Ugonobc jih do zadnjega! Če jih je pet ali pn pet tisoč. Eskimi jih vse pokončajo. Živijo 6c izključno ob mesu, kakor sem živet turli jaz za časa svojega bivanja na Golem ozemlju. Kolikokrat bi dal rad celega jelena zn en som krompir, kajti tam je zemlja pusta in nerodovitna! Tam n.' nobenih obdelanih polj. Ta.m ne raste nobeno sočivje, nobeno žito, komaj le mah. Dasi so tam kakor tudi tu jezera in reke polne žlahtnih rib. jih Eskimi nočejo loviti. f.Dnluv) Liublimnshe vesf!: Velik požar v Trnovem Ljubljana, 15. jan. Na Stranski poti, mali ulici desno od Opekarske ceste, .ie danes ob pol 11 dop. izbruhnil velik požar, ki je uničil mizarsko delavnico marljivega mojstra Karla Buha na št. 11. Karel Buh je imel na dvorišču te hiše dobro opremljeno mizarsko delavnico v priključnem poslopju, dasi je delal sam, brez vajenca in pomočnika. Zaradi hudega mraza .ie zakuril v pečici v delavnici, nato pa odšel v mesto, ker se mu .ie obetalo neko naročilo. Najbrže .ie v tem času švignila iskra iz pečice ter se je vnelo oblanje, ki ga je v mizarkih delavnicah vedno dosti. Kmalu je bila vsa delavnica v plamenih. Poklicni gasilci so takoj prihiteli z motorno brizgalno. Po skoraj dveurnem napor- nem gašenju se je gasilcem posrečilo zadušiti ogenj, dasi niso mogli več rešiti Buhove delavnico. Na Lojzeta Bulni je padla kaplja čina z gorečega stropa. Raztopljeni cin je Buliu v trenutku posnel kožo z enega lica. Gasilci so ranjenega tovariša takoj sami obvezali, nakar je Buli še pomagal reševati bratovo lastnino. Karlu Buliu je zgorelo skoraj vse: dve delovni mizi, nova spalnica, ki jo je komaj dovršil za neko stranko, več novih oken, vse mizarsko orodje, nekaj lesa in nekaj drv. Karel Buli trpi škode okoli 25,000 Din. Zavarovan je bil pri Vzajemni zavarovalnici in pri Slaviji. Kljub zavarovalnini pa je Buh s tem požarom skoraj uničen in bo moral marljivo delati, preden si opomore. B3agos'ovitev orgel in občn zbor Giasbene Matice Ljubljanska Glasbena Matica je končno izpopolnila svoje instrumentalno imetje z nabavo novih orgel, kar je treba zaznamovati kot b redno prdo-bitev, ki bo hvaležno služila v našem pedagoškem glasbenem delu. O instrumentu, ki spada res med prvovrstno uspela dela, ter o mojstrih, ki so ga postavili v kras Hubadove dvorane v poslopju Glasbene Matice, smo poročali že v nedeljskem »Slovencu«. Snoči pa se je vršila slovesna blagoslovitev, ki • _ !_ ___1 .T /i 1 - o ti iti i/nn^nil/ tir KimflVP<\ LU«. »jiivjvi p« J»- *1 ...... ...o , jo je opravil stolni dekan in kanonik dr. Kimovec. Slovesnosti je prisostvovala izredna množica ljubiteljev orgelske umetnosti, da ,e bila majhna kluba-. . . - n,- 1-1--""I* en i C dova d\orana nabilo polna. Po blagoslovitvi se ]e vršila kratka glasbena prireditev, ki je imela namen dvigniti slovesnost samo, obenem pa pokazali občinstvu vrednost novega instrumenta. Orgelski vir-itioz msgr. Stanko Premrl je zaigral po več izbranih skladb treh naših orgelskih mojstrov vzorov, Ri-harja, Foerster a in Hladnika, vmes je pa delni zbor Glasbene Matice rod vodstvom ravnatelja Poliča zapel nekaj njihovih zborskih del. Ta glasbena prireditev je lepo uspela. Po njej pa se je vršil redni letni obem zbor Glasbene Matice ljubljanske Ker so volitve dvoletne in so sc zadnje vršile pretečeno leto me-eca februarja so tedaj lopot odpadle in ebs'o a še v naprej odbor, sestavljen iz predsednika dr Ravnihar-ja, tainika g. Mahkote, blagajnika dr Cerneta in ostalih že danih odbornikov. Pač pa so bila osrednja točka ?bora poročila o delu Gl. M. v preleče-nein letu. Glavno snov tega dela je podal tajnik g. Mahkota in na široko raz rnil vse u pehe, ki jih ie to delo rodilo. Da onvnimo glavne od njih, na; imenujemo predvsem nabavo orgel, ki so sinteza doneskov Glasbene Matice in Filharmonične družbe, dalje pa veliko pozitivnost, ki obs o a v ustanovitvi novega insiituta za slovensko gla beno folkloro, ki je bil res že mren, in ki je silno uspešno poverjen v vodsivo strokovnjaku g. Francetu Maroltu. Še sc je dotikalo poročilo lisrelega dela Glasbene Matice v n eni šoli, zboru, orkestralnem društvu, dalje v izdajanju gla bene literature, v trgovski funkciji knjigarne', v pomnožitvi glasbenega arhiva itd. itd. Za-kiueek ie izzvenel z misli o da je vse delo posvečeno nrocvitu slo enske glasbene literature. Po blagajniškem poročilu, ki je ob etnalo up v bodočnost na trdnih tleh. in po njesa odobritvi je po nekaj slu-čainostnih sklenili občni zbor končal v miru in splošni zadovoljnosti. Društvo pri afeUev poljskega naroda je imelo v ponedeljek svoj redni občni zbor, "ua katerem je g. konservator dr. Štele mesto obolelega predsednika prof. dr. Moleta poročal o de n društva. Društvo je vzdrževalo tečaj poljskega jezika, ki ga je vodil g. inž. ŠkerlevMj, proslavilo poljske narodne praznike (19 marca i" 3. maja) z opero Halko, predavanji dr. Steleta, prof. Vodnika in predsednika rlr. Moleta. priredilo razstavo slikarja Skocylasa. sprejemalo poljske izletnike (dramatsko šolo, filateliste itd.), pomagalo pri Slovanskiji p'esih in tudi sicer so člani propagirali poljsko duhovno kulturo (prevode iz poljske književnosti: Križarji, Legniško bojišče, Gospod Tadej itd.). Počastilo .ie spomin umrlega odbornika V. Vrtovca. Novi odbor je sledeči: predsednik prof. dr. R. Mole: ostali odborniki: msgr. dr. Debevec, konservator dr. Štele, profesor Koblar, prof. dr. Sušnik, inž. Šker'avaj. učitelj Mazi, urednik Borko in urednik prof. Debeljak. — Novi odbor si je postavil nalogo, da izdela čimprej Slovencem tako potrebno slovnico poljskega jezika in poljsko-slovenski slovar. Zato zasluži vso podporo naše javnosti. Ku^htm* obzornik Se o našem bodočem zoološkem vrtu Nedeljski članek »Za naš zoološki vrt« iri novela »Železne prečke« sta si na prvi pogled v hudem nasprotju, čeprav sem avtor obeli. »Železne prečke« je opis nekega zool. vrta v inozemstvu in je obenem zgled, kakšen zoološki vrt ne sme biti. Da pa naš bodoči živalski vrt ne bo tak. moramo sami skrbeti. Da nas vodijo prave smernice, smo pač jasno videli na jesenski razstavi. Naša srna je imela za zajutrek kavo in kruh, opoldne žgance. Sploh večina živali, ki smo jih imeli razstavljene ni vedela, da nimajo prostosti Popolnoma druge razmere ima lahko zoološki vrt za živali in ptice, ki so bile zunaj odraščene ujete, in one, ki so bile doma vzgojene. Je pa naše treslo in bo ostalo: Živali olajšaj sužnost. če ie že sužnja. Jeseni smo neka'.! ptic, ki so bile divje ujete, obročili in spustili, saj so živali in ptice, ki so stalno zunaj, proste, 'e za razstavo jim malo tesneje odmerimo prostor, na katerega smo vezani. Za .stalni zoo'. vrt nam je pa vodilo: Ra.ie manj. a toliko bolj svobodno, bolj v p r i rod n i h okoliščinah! Naš zool. vrt si mora in si je vzel za vzgled redke zool. vrtove kot burlimpeštnri-skega, kjer sploh ni nobene kletke, pač pa edina ograja — voda. Upajmo na lep, dostojen zool. vrt, seveda je to stvar časa in pa dobre volje, pa ne toliko posameznih kot celote. Zato: Na delo! Za »NOE«, zool. društvo, Ljubljana, Gosposvetska 10/1, Joža Herfort, urednik 0 Na sporedu, ki ga bo izvajalo Glasbeno društvo »Ljubljana« na nedeljski prireditvi Društva za varstvo deklet ob 4 popoldne v veliki dvorani hotela Union je nastopila mala iz prometnim. Izvajalo bo: I. Brnobič: »Na poljani«, mešan zbor; 2. Ferjančič: »Planinarica«. mešan zbor; 3. »Pasel Janko tri voli«; Slovaška narodna. — Vstopnice za to prireditev, ki ima zlasti še privlačno točko Križarjev in Klane, se dobivajo že v pisarni Kolodvorskega misi-jona. v Unionski trafiki in trgovini Sfiligoj. 0 Prvi tiseč že prekoračen. Po novem letu je bil vedno izredno velik naval v bolnišnico, toda še nikoli ne tolikšen, kakor ie letos. Dasi ni potekla niti polovica meseca, vendar je število novo sprejetih bolnikov že prekoračilo en tisoč. Ako bo šlo tako dalje, bo prekoračeno ob koncu leta celo lansko število bolnikov, ki je bilo, kakor smo že poročali, izredno veliko. Priporočati bi bilo bolnikom iz oddaljenejših krajev, zlasti iz dolenjskih in štajerskih krajev, naj se raje bolj zatekajo v bližnje bolnišnice, ne pa da vsi silijo v Ljubljano V bolnišnici mora že sedaj mnogo bolnikov ležati na tleh, ker nimajo dovolj postelj! 0 Huda nesreča v fovariu. V Jelačinovi tovarni zamaškov v 1 acnu se je včeraj dopoldne zgodila huda nesreča. 30 letni delavec Ivan Hren iz Tacna je mazal z oljem stroje, med delom pa ga je zagrabil transmisijski jermen in ga nekajkrai zavrtel 1*1 zraku, nalo pa ga butnil z vso silo ob tia. Hren je obležal nezavesten. Prepeljan je bil v | bolnišnico, kjer se do popoldne šc ni zavedel. Zdravniki so ugotovili, da ima Hren hude notranje poškodbe, vendar upajo, da mu bodo rešili življenje. 0 Zveza gospodinj opozarja, da sc vrši danes predvajanje o električni kuhinji na Bregu št. S. Poi/.kušnja jedil. Vstop prost. — Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšanju, bledici, obolelosti žlez. izpuščanju na koži, tvorih uravnava o Fran z .losefova« voda izborno toli važno delovanje črevesa. raznih izdaj frankov Švicarske valute, ki so zgolj Fitate lija Znamke Zveze narodov Društvo narorlov Jo meddržavna, aLi, 8o hočemo, otuhlržavuu ustunova, ki no uitv« suverenitete. Grn za novo politično tvorbo, ki Bo ni dogradila niti svojih temeljev. Razločno pa opazujemo pri tem stremljenje po neki vrstil guveroultete, kur se taruž« v raznih smereh (mednarodna policija, oz. vojska kot organ ZN, interuiiclonalizacljii zni.koplovslva itd.). Mod vidne znaki' guvoronltete spada pravic« izdajati poštne znamke, ki sc na trni toriju dotične države izkljuftuo uporabljajo. Oh prevratu vidimo sicer v novo nastalih državah iz tehničnih razlogov neko prehodno dobo z raznimi provizoriji, si ura j Mesta Vatikan pa kažo, da se novo nastale suveren i tote kar najbolj požurijo s tem vidnim znakom državne samostojnosti. Društvu narodov se je, sicer ne sofas.no z njegovo ustanovitvijo, pač pa že leta 1922 zahotelo po lastnih znamkah in Štejemo danes že 81 različnih znamk, ki s pretiskom »Soeiete des Natiouss, odnosno »S. d. n. Bureau inteinalional du 'ftiavail predstavljajo čisto svojevrstno serijo znamk. Te znamke porablja sokretarijat DN, odnosno njemu podrejeni mednarodni delovni urad za frank i ril nje lastnih uradnih pošiljk, odprcmljenih v lastnem poštnem uradu v Ženevi. Nlkdo drug — ne urad ne osobn — jih ne sme uporabljati, zalo teti znamk tudi ni mogoče dohiti v nerabljenem stanju. Ko pa jo uporaba lastnih ananik (Posthoheit) znak suverenitete, Zveza nar. pa ne uživa suvereniteto, predstavljajo znamke DN nujno neko posebno kategorijo znamk, ki se očitnje v prav svojevrstnih pojavih. Znamke DN so namreč prav za prav znamke švicarsko zvezne republiike vrednosti od 2 in pol cehtiina do 10 zgoraj navedenima pretlskoma dobila svoje poseben značaj Katalogi si pri klasifikaciji teh znamk niso vedeli pomagat' drugače kako tako, da so jili uvrstili med švicarske službene znamke, kar pa seveda niso. Službena znamka je namreč ona znamka, ki jo na teritoriju dotične države izključno uporabljajo samo oblastva in uradi ali ustanove te države. DN pa ni uiti švicarski urad, niti šviearsika ustanova. Ženeva je samo redni sedež društva narodov; zasedanja so bila doslej v Parizu, Madridu in v Rimu. Prod nekaj tedni smo v novinah čitnli, da se bo pri hodnje zasedanje na željo turške vlade, ki postavi '/< to zasedanje predsednika, vršilo v Carigradu (Ankari?). Do tega sieer ni prišlo, ker se baš te dni zasedanje vrši v Ženevi pod predsedstvom Tevtika Ruždi Arasa. Toda kaj bi bilo v slučaju preložitve rednega sedeža, n. pr. na tivrSka tla, z znamkami društva narodov? Jasno je, da društvo narodov svojih znamk vsled njihove povezanosti s teritorijorn švicarske zvezne republike brez pristanka, odnosno primernega dogovora s turško vlado za svoje uradne pošiljke, M bi Jih odpreniljalo na teritiiriju turške republike, ne bi moglo in smelo rabitii. Nnstale bi najrazličnejše možnosti Ona, da DN porablja enostavno znamke dotičnega teritorija — odpovedujoč se začasno svojemu stremljenju po lastnih znamkah — nas ne zanima, v kolikor ta možnost ne dokazuje posebno nazorno polovičarstvo znamk DN. Najverjetnejše je, da bi dobili za čas zasedanja DN na turških tleh tuirške znamke s primerno priložnostno označbo, kakor se jc to zgodilo leta 1929., ko je DN zasedalo v Madridu in jc bito takrat izdanih 14 raznih španskih znamk z napisom aSociedad de las Naciones.', odnosno kakor se je zgodilo leta 1927 , ko je Bureau International du Travial zasedal v Berlinu, in so bile prt tej priliki tr.i tekoče nemške znamke opremljoiie z oznako I. A. A.« (Intovnationalos Ar-beltsamt) Toda take znanilce no bi bile znamke DN, j marveč turške znamke priložnostnega značaja, kakor ! so bile iSocicdad« iu «1. A. A.« znanrke prave španske, t oziroma nemške frankovne (ne službene) znamke, kn-i tere je zn časa njili veljave smel rabiti vsakdo za | frankiranje svojih (privatnih) pošiljk, medtem ko jili I DN ex offo za odpremljanjo svojih uradnih pošiljk ni ■ rabilo iliti v Madridu niti v Berlinu. Te vrste znamk i dobimo zato tudi v nerabljenem stanju. Prikazati smo predmet ne samo radi njegove /i. ; latelistlčne zanimivosti, marveč predvsem v obrambo ' našega ljubi loljstvn, kateremu neintoreslrani ni površni opazovalec prav rad očita neresnost ali še liujge pregrehe. Služben« znamke DN so medtem dobile svojega tekmeca In sicor po ustavi, k,t Je prav nepolitično njemu najbolj ulična. Mednarodno razsodišče v Haagu je opremilo, seveda v dogovoru z nizozemsko poštno upravo šest nizozemskih znamk h pro-tlskom -Cour perma-uente de JtisMce Intor-nationaK. Glede teh znamk volja isto kot zgoraj navedeno: tudi le znamke so dvoživike, ki jih katalogi štejejo med nizozemske službene znamke, dasi to niso, ker mednarodno razsodiščo v Haagu nI nizozemski urad. Seveda tud! teh znamk ni dobiti v nerabljenem stanju. M. O. Sah išentpotorskii šahovski klub« v Ljubljani si je a svojim lanskim programom nadel nalogi, da 1. razširi smisel za prelepo viteško igro med vse sloje im povabi sturo iu mlado, bogate iu revne v prijateljsko družbo, ki bi se sešUi dvakrat tedensko in kjer hI v plemenitem tovuriškem tekmovanju našli vsi člani lepo zabavo, temeljit pouk, prav vsi pa nekaj uric življenjsko utehe; 2, da bi bil v prijateljskem In iskrenem stili u i viso deželo, ki bi ji dajal pobudo In s katoro bi prirejal dobre šahovske tekmo. Saj nam je znano, kako vneto se ponekod na kmetih, po vaseh In večjih trgih nu Gorenjskem, Dolenjskem, Notranjskem In Štajerskem, zbirajo okrog šahovnice; kako radi bi napravili konec vsem sirovim bnzardnim igram in pritegnili slovensko mladino k igri, ki ima vse osnove, da jo navaja k resnejšemu mišljenju. Poleg toga je mnogo inteligence, ki je po svojem službenem razmerju raztresena po vsej deželi. Taiko so u<eLji, zdravniki, du. hovniki, advokati! itd., ki bi prav radi gojili šah v tej ali oni obliki iu bi prav taiko riuli navajali druge k tej dobri zabavi. Po naših bolnišnicah, kjer so uro bolečin tako neizmerno dolge, naj bi bolniki — kolikor jih ne ovira bolezen — igrali šah, ki jim bo zmeraj znova vcepil malo življenjskega optimizma. Kaznjencem po jetnišuicuh predstojniki ne morejo nuditi resnejšega in koristnejšega razvedrila, kakor je Šahovska igra. Omenjeni dve nalogi je Seiitpeterski šahovski klub vedno imel v očeh. Mnogo se je trudil, pa tudi že lepo uspel. Lepo število članstva se rado zbira ob igralnih večerih. Z deželo prav tako sodelujemo. Na sv. Treh kraljev dan smo tekmovali s šahovskim klubom v Dravljah, ki 6mo ga porazili, a nud.ll nam je čvrst odpor. Revnužna tekma se, žal, ni odigrala! S Stično se tudi že pogajamo. Tako gremo naprej! Vsi, ki ljubite šah, ste naši prijatelji! Oglasite se in delajte z nami! S temi gesli gremo na občni zbor «šentpeterskega šahovskega kluba«, ki se bo vršil v soboto, dne 2«. t. m. ob S sveder v salonu gostilne Mencinger na Smartiniki cesti. To bo naša notranja manifestacija, h kateri vabimo po-leg vseh rednih in podpornih članov ter prijateljev, zastopnike drugih šahovskih klubov, tudi one, ki bi no dobili posebnega povabila. S šahovski m pozdravom Odbor Scnlpctertkega šah. kluba. Radio Programi Radio Ljubljana t Sreda. 16. januarja: 13.15 Odlomki iz oper na ploščah 12.50 Poročila 13.0(1 čas, orkester Paul Uodvvin igra na ploščah 18.00 Ploš, e i>o željah 18.30 Pogovor s poslušalci (prof. 1'rez.elj) 19 00 Sokolska okrožja in njih pomen (Jože Kvegar) 19 20 (Jas, jedilni Ust, program za četrtek 19 30 Nacionalna ura: šumadija (iz Belgrada) 20.00 Komorni trlo 21.30 Fantje na vasi 22.00 Cas, poročila 22.15 Radijski orkester 23.00 Espernato: Naš smučarski raj (Jože Kozlevčnr). Dt-ugi programi t SREDA, Ifi. januarja: Belgrad: 20.110 Ljubljana 21.15 Evropski koncert iz Švice 22.20 Plošče — Zagreb: 20.00 Ljubljana 21.15 Evropski koncert — Dunaj: 17.05 Avstrijski komponisti 1910 Arije in dueti 21.15 Evropski koncert iz Bazla 22.15 Ja®z 24.00 Plošče — Budimpešta: 19.30 Jazz in petje 21.15 Evropski koncert 22.20 Ciganska glasba 23 30 Salonska glasba, jazz — Milan-Trst: 17.10 Ploši-e 20.15 Igra, nalo plesna glasba — Rm-Bari: 17.10 Zabavna glasba 21.00 Traviata, opera, Verdi — Praga: 19.10 Vojaška godba 20 10 Pesmi 20 30 Polnočno sonce, igra 23.00 Pester večer češkoslovaškega Časnikarskega društva — Varšava: 20 00 Ciganske romance 21.00 Chopinova klavirska glasba 21.10 Violinska glasba 22.30 Plesna glasba — Berlin: 18.30 Narodne im umetne pesmi 21.00 Simfonični koncert — Konif/sberg: 19 20 Iz operet 21.00 Sehnmamnov oratorij — Hamburg: 19 00 Naro rlna glasba 21.00 Pete ljubezenske izpovedi — Vratislava: 19.00 Plošče 2100 Rerlin — Lipsko: 19.00 Glasba s puste 20.00 Vesti 21.00 Glasba puste - Kiiln: 19.00 Kabaret 21 00 Plesna glasba Frankfurt: 18.50 Za-bavna glasba 21.00 Pestra ura — Stuttgart: 18 30 Plesni večer 2100 Ljudska ura o snegu — Monakovo: 19.011 Fra.nkovski skladatelj! 21 00 PlogUc — Zfirich: 19.40 Plesi in balet 20.15 Vokalni koncert H. Schlusnusa 21 15 Evropski koncert iz Bazla (moški zbor, solo v jodtanju itd.l — Strassburg: 21.45 Favstovo pogubljenje, opera, Berlioz. ' Gregorin: V času obiskanja Osem postaj o Jezusovem poslanstvu. Z berilom oznanila, s prerokovanjem besede Gospodove o Izraelu in zmagoslavjem Njegovim. — Jugoslovanska knjigarna, 1935: str. 103. Pasijonske igre so bile Slovencem od nekdaj priljubljene. Poznamo škofjeloško procesijo, kjer so rokodelske skupine ob nekakšni melodramatični živi sliki recitirale. Niko Kuret jo je moderniziral v smislu idealističnega misUrija. Nasprotno pa Finžgarjeva prireditev nemškega Pasijona temelji na realističnem igranju, ki Jezusa počloveči in kot človeka poveliča. Gregorin in p. dr. To-minec sta svoj čas po svoje priredila Pasijon«, zgodbo o trpljenju Boga-človeka, ki je odrsko dosegla velik uspeh. Iz tega zametka, se mi zdi, je nastala pričujoča drama, ki noče biti samo zgodba trpljenja, ampak tudi poveličanja Gospodovega. Gregorin se je postavil na kompromisno stališče: vzel je realistično osnovo, toda osebe, predvsem pa Jezusa, je stiliziral, ga pridvigni! s tem, da mu je dal v usta samo tiste besede in v takem redu. kot so izpričane po sv. pismu. S tem Jezusa ni na-turallziral, ampak ga idealistično obdržal na dostojni višini: kot Učenika, Poslanca, Duhovnica, Sodnika, Kralja in Človeka-/, Sina božjega in Od-rešenika. Vsaka slika ilustrira po eno duhovno veličino in oznako Jezusovega poslanstva. Odlika Gregorina. poznavalca odra, pa je ta, da jeni pokazal v shematični statičnosti navadnih ljudskih iger, ampak je dal dejanju vdahniti življenje: stopnjevanje in rahlo viden konflikt, ki se pojavi izven glavne osebe, v masi, ki spremlja Jezusovo delovanje. Jezusova oseba je ves čas dostojanstveno mirna, govori \ nas in stoji pred nami popolnoma tako, kot je v naših srcih zrastla še iz svetopisemskih zgodb: Gregorin je zrežiral in dramatiziral le množico ob njem, spremljevalce in zasledovalce, in po pravilih dramske tehnike na prava mesta postavil močne Jezusove besede, ki so zaobrnile potek v novo smer. Zato je razumljivo, da je največ mase rabil za temelj, za oznako časa, in zametek intrige, kjer se je vidno in z uspehom naslonil na Pregljevega »Azazela«, katerega vpliv jc otipljiv. Čimbolj se je Jezus razvi;al vstran o d človeka, tembolj se je Gregorinu oživila snov in realistično započeto dramo je zaključil z — živimi slikami, alegorijami. In to je nujen konec drame, ki nima v sebi človeške notranje duhovne tragedije, romantične borbe za človekovo očiščenje, kot jo je • pri nas ob Jezusu skušal podati Pregelj (Azazei). Gregorinova drama odgovarja realizmu naših ljubkih »križevih potov;, ko z Jezusom gremo od postaje do postaje, gledamo plastično svetopisemske zgodbe v razgibani sliki in čutimo božansko veličino Njegovega človeškega lika. Nad pričakovanje se mu je posrečilo urediti svetopisemsko snov in pripraviti množico na Jezusove besede. Vidi se, da je pisal oderski človek. Drama bo imela uspeh na vsakem odru, kjer se lahko razširi masa (22 moških in 3 ženske), in postavi primerno okolje, le prvine namreč delajo in drže dramo. sV času obiskanja-. je resna svetopisemska dramatizacija, sama v sebi dramatsko povezana, in v vsem odgovarja cerkvenemu izročilu (škofijski imprimaturl) ter ima poleg tega še zelo uporabljive režiserske opombe. Sama naslovna stran ..... se mi zdi - ni za zgolj književno delo primerna. td. Nove brošure Modoma socialna knjižnica (MOSK) v Zagrebu je kol 11. zv. izdala S. S. Nilova: Selo u Rusiji (32 str.), kjer govori o ruskem kmetu pred revolucijo in po njej, o prvem in drugem Leninovem programu (Sovhozil. o Stalinovi >piaii-Ictki« in kohozih ter n kmečki prosveli. Pod- | črta, da je vas' temelj za obnovitev Rusije, katere bodočnost ni v diktaturi proletariata nad kmetom, ampak v medsebojni zvezi. — Senatske govore je izdal bivši ban Zetske banovine dr. Uroš K r u 1 j in jih nam poslal na ogled. Govori o državnem in narodnem edinstvu, zunanji politiki Jugoslavije, o balkanskem paktu in konvenciji s Turčijo, ter o zakonu za pobijanje spolnih bolezni. Kogar zanimajo jih lahko naroči v Belgradu (Cvi-janovič), — Winter in Ju£oslawien je naslov brošuri, ki jo je izdala Zveza za tujski promet v Sloveniji v nemškem in srbohrvaškem jeziku. V j njej so omenjene v kratkem najvažnejše zimsko športne postojanke in praktična navodila za potovanje-. Veliko število res izbranih slik prikazuje, I naša lepa športna središča. — Za slavu i za čast (almanah Jugosl. stud. kluba »Rad«, Zagreb) je ves posvečen slavitvi pokojnega vladarja. Slovenske doneske so napisali: Andrej S. Uršič, Ob misli na Nječa; F'r. Artnak, Mučenik (pesem z glavno mislijo: Oče naš... umrl si... pred Tvojimi nogami — smo vendar sredi bolečin — Narod in Ti.). M. Novak, Kralj Aleksander in Slovenci. Naj citiram še zadnji verz Vilka Cvetka, agronoma: Amanel Njegov v srcu mi nosimo. Vekanje mnogo smo in bomo že prestali in sloge moč si dostkrat bo tehlana. Jedinstvo' V slogi naj živimo. Ohranili tako sinovom bomo domovino! (59). Takih pesmi, ki nimajo nikake cene, ne bi smeli tiskati akademiki v Kraljev spomin. JVotM časopisi Elektrotehniški vestnik (št. 12.) ima zanimive članke svojega nodročja. tako zlasti »Korak dalje v elektrifikaciji Dravske banovine« ter »FJektri-• čni ABC« — Fotonmater, mesečrik za folo in kino-umetnost (jan. 1935), ima poleg strokovnih člankov 1 lene umetniške priloge ki pričajo o visoki stopnii mših ljubiteljev fotografske umetnosti. — Napredak, časopis za pedagogiko, ki ga izdaja v Zagrebu Hrvatsko pedagoško - književni odbor i Jugoslovensko učiteljsko udruženje, prinaša več šolsko-pedagoških člankov (n. pr. Različiti smero-vi pedagogije u vezi sa naukom o nasledju) itd. — Jugoslovenski veterinarski glasnik (št. 1.) vsebuje bogate strokovne članke o živinorejskih razmerah pri nas in drugod (Bolgarska, Holandija). Slovenski članki so: Zemljič, K reorganizaciji izvoza govedi iz Rumunije, ter Zapisnik Dravsl e sekcije J. V. U. — Jugoslavija, Jugoslovenski turizam, ima več člankov v nemščini in angleščini o naših krajih. Tako n. pr. F. S. Copeland, The South Adriatic as a Winter Resort, ter pregled Skigelande in Slove-nien. — Novi život, list za bezalkoholnu kulturu, Zagreb, (broj 4—6) se v članku dr. Vrhovca: Pregled razvitka predratnog trezvenjačkog pokreta, ozira tudi na slovenske razmere: tu izvemo, da je že dr. Grbec v 17. stol. pisal proti pijančevanju, ter da je prvo protialkoholno organizacijo v Jugoslaviji ustanovil škof Missia 1877 (Društvo treznosti za ljubljansko škofijo). Zasleduje daljni razvoj naših organizacij (Svete Vojske, III. kongres itd.) ter da končno sodbo o slovenskem abstinen-čnem pokretu: »Kar se tiče temeljne opredeljenosti, se ni abstinenčnemu gibanju v Sloveniji, ki so ga zasnovali in vodili cerkveni krogi, posrečilo, da bi svoje delovanje postaviti na sigurni ideološki temelj popolne zdržnosti. Mislimo, da se ne motimo, te trdimo, da je ta idejna pomanjkljivost, ki je zahtevala tudi svoj poseben način udejstvova-nja, glavni razlog, da to gibanje vkljub res ogromnemu naporu in izvanrednemu smislu za organizacijo ni dosegel onih rezultatov, kakor bi jih v re«-nici od njega pričakovali.« - Pri nagnjenju k odebelelosti vzbuja redna uporaba naravne »Prani Josefove« grenfiče jako delovanje Črevesa in dela telo vitko. Še o hranilnih knjižicah Celim Opisali smo že sedanji pojav novih prekupčevalcev, ki trgujejo s hranilnimi knjižicami iji pri tem Se precej zaslužijo ali pa tudi izgube. V zvezi s toni bi bilo zanimivo navesti nekaj .--Ivarnih dogodkov, ki so se pripetili s hranilnimi knjižicami v Ljubljani. Trden ktnetski gospodar jo po neki svoji porodnici, ki je umrla brez oporoke, podedoval hranilno knjižico nekega večjega podeželskega zavoda. Kljub obsežnosti in plodnosti svoje kmetije pa se je inož pred leti spustil v neke kupčije z lesom, pri čemer je izgubil večjo vsoto. Zaradi tega se je zadolžil pri nekem zavodu v Ljubljani, ki ga je seveda marljivo terjal za povračilo denarja in obresti. Dolg sicer ni bil tolikšen, da ga njegovo posestvo ne bi preneslo, povrh tega pa je podedoval še hranilno knjižico, ki je zalegla loliko, da bi mu še ostalo, tudi ko bi poplačal ves dolg. samo ako bi nominalna vrednost naloženega denarja odgovarjala dejanski vrednosti vloge. Mož je zvedel, da so v Ljubljani ljudje, ki hranilne knjižice kupujejo, čeprav pod nominalno ceno. Šel je v Ljubljano in se res seznanil z nekim mešetarjem, s katerim sta se hitro zmenila za kupčijo: 55% nominalne knjižice, plačljivo v dveh obrokih. Mešetar namreč ni imel dovolj denarja, računal pa je, da bo knjižico takoj prodal in plačal še drugo polovico kupnine. Dejal je prodajalcu, da mu plačil drugo polovico kupnine naslednjega dne. Mož je bil s tem zadovoljen, ker mu je mešetar ponudil zadostno jamstvo. O,-tal je (•.-prirojeno* tatinstvo, *pri-, rojeno» seveda samo bogatim ljudem), da o «korupciji» niti ne govorimo. Najhujša bolezen naše dobe pa je nestrpnost. Ljudje ne morejo nič pričakati. Le glejte občinstvo na kolodvorih pred odhodom kakšnega vlaka — kako mencajo ti ubogi ljudje, kakor da jih jedo najhujše mravlje. Ali pa v gledališču, kako težko čakajo, da se dvigne zastorl ln še na stotine stvari je, ki jih ljudje kar ne morejo pričakati: Ali bo — ali ne bo? Kaj pravite, g. urednik, ali ni ta nepričaka-nost res huda bolezen? Ali res stoji kje zapisano, da moram jaz ali ti prav vse doživeti? — Čemu toraj listo prerivanje in pritiskanje, da nobeno kurje oko ni več varno pred sosedovim stopalom? Nekdaj je bilo boljše. V nekem dunajskem ministrstvu je živel — ne delal — mogočen gospod. Bil je «HoJrat», kar jc nekdaj pomenilo mnogo, kajti 10 starih goldinarjev na dan ni bila malenkost. To je bilo, preračunano na ceno vži-l/alic, naših 1000 dinarjev na dan! — Pred tega mogočnega gospoda torej je nekega dne sluga položil brzojavko, opremljeno z opazko «nuj*o». — »Hm, hm,« je zamrmral gospod, »nujno, da, prav lepo — toda nujno je le, če se človeku vekam : mudili: Iv gospod cHofral» je položil snujno brzojavko na kup drugih pisanj. Kaj pravite, ali ni imel mož prav? To je bil rte samo mož, ampak srečen mož in moder mož, ker je imel — čas! Naša doba pa časa ne pozna več in zato je vsa bolna! Ptuj Pri sladkorni bolezni Vam pomaga priznana Star grešnik pod ključem Celje, 15. januarja. Vitanjski orožniki so v nedeljo, dne 13. t. m. aretirali v Trbovljah 33 letnega brezposelnega trg. pomočnika Ivana Korošca, doma iz Vitanja. Aretiran jc bil zaradi številnih tatvin, ki jih je lansko leto izvršil v različnih krajih. Korošec je šele lani prišel iz kaznilnice v Stari Gradiški, stanoval v Trbovljah in drugih krajih ter se preživljal izključno s tavinami. Izvršil je nad 30 velikih in malih tatvin. Še zadnjo nedeljo, ko jc bil aretiran, je nameraval izvršiti v Trbovljah večjo tatvi- ■ no. Priz..al je večino tatvin, med temi tudi tri v j Celju. Ostale vesti ■ — Nova pasijonska drama. Gledališke odre opozarjamo, da je izšla v založbi Jugoslovanske knjigarne izvirna pasijonska drama »V času obi-skanja«, ki jo je napisal Edvard Gregorin, član drame Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama prikazuje v 8 živih in dramatičnih slikah — izraelski, rimski in Jezusov svet, njegovo delovanje, trpljenje, smrt in poveličanje. Vlog je 23: sami zanimivi in življenjsko resnični značaji. Pisatelj je ustvaril nešablonsko, jezikovno in odersko izredno lepo, miselno in čuvstveno globoko zajeto delo, ki bo neštetim odrom in bravcem dobrodošlo. Opozarjamo na to zelo pomembno delo, ki je tudi v odersko-tehničnem oziru na višku, in krasno zunanjo opremo. Izvod stane 26 Din. — Vodovod in javna razsvetljava v Kočevju. Kranjske deželne elektrarne že del j časa grade dodatne naprave v mestnem vodovodu, da bi mesto ob suhi.li mesecih imelo dovolj •vode. Zboljšave bodo temeljite im se ob jesenskih ter pomladarskih nalivih ne bo bati, da nam i/, pip priteče kalna ali celo blatna /oda. — Javna, cestna razsvetljava se tudi do-vršuje. Napeljevalci KDE so kljub neugodnim vremenskim razmeram že po celem mestu postavili po zidovih, nad sredino cest in križišči zavarovane žarnice z okusnimi senčniki. Na tujca napravlja smotreno razporejena razsvetljava prav ugoden vtis. — Snega ie v Kočevlu dovolj. Mlado in staro jc na smučeh in se preipeljava po položno nagnjenih travnikih okrog Mahovnika, šalke vasi, Žel in. Cvišin rjov in Livolda. Celo avtomobil tujcev iz jugovzhoda se je že pripeljal smučat. — -Reka« Rinža je debelo zamrznila. Prijava nabornih obveznikov. V smislu zakona o ustrojstvu vojske se poživljajo vsi mladeniči, rojeni leta 1915, ki stanujejo na področju mesta Ptuj, da se javijo na mestnem magistratu najkasneje i do 31. januarja 1935. — Ako se mladenič ne more j iz kateregakoli vzroka osebno javiti, so ga dolžni ] javiti njegovi starši ali delodajalec. — V istem roku imajo starši javiti mladeniče rojene 1915, ki ne stanujejo v mestu Ptuj, pa so tjakaj pristojni. Nadalje se v smislu istega zakona pozivajo vsi mladeniči, rojeni leta 1927, stanujoči v Huju, ne glede na njihovo pristojnost, da se javijo na mestnem magistratu najkasneje do 31. t. m. v svrho vpisa v seznam vojaških obvezancev. Nevarno se je ponesrečil 82 letni upokojencc Nikola Tenjer. Pri padcu si je zlomil desno roko. Zdravi se v ptujski bolnišnici, Naše diiaštvo Obe akademski konffreaaciji imiiia drcvi svoj redni cerkveni sestanek. Kongregndja Marijinega Oznanjenja ob 20 15 v samostanski kapelici oo. frančiškanov, kongreguclja Kraljice apostolov ob J9.15 v je-zuitskem kolegiju, Zrinjskegn cesta !>. (Mniii, pridite I polnoštovilnol (los tj n vabljeni! — Pretekla. Nemci zdravijo sklero/.o in njene po-sledice z jodom — Francozi s koto •V "SB idn m kremikom (silicijem > • Angleži /. manganom in magne/.'letn — Ho-^^jjr^ mcopati s .eskimi kovinami in jodom Katera metoda ie uajboi.ša'.' RADENSKA! Ker RADENSKA je e lina naravna voda co e lu-goslavije, v kateri se nihamo: jod koloidni kre-mik mangan magnetij in težke kov.ne Ako so bbžute i eido-tuemu letu. ali oko ste iz rodbine katera je nagnjena U sltieri /. mor u te piti R* DENSKOi Vič Sadjarsko in vrtnarsko ilrušt\o na Viču ji podalo na rednem občnem zboru obračun o poslovanju v preteklem letu. Predsednik g. Re-bek Pravdosluv, veterinarski nailsvetnik v p., ki nuni bo nučelovul tudi v tekočem letu. se je vsem dobrotnikom, ki so podpirali društvo, prav I e [Ki zahvalil, posebno št; gospodom predavateljem. ki so nam mi lili na številnih strokovnih predavanjih obilo pouka in katerim l>rij>adu veliko zaslug, da se noše društveno ži\-ljenje tako lepo razvija, — V četrtek, dne 17. januarja t. 1. ob 7 zvečer bo v narodni šoli na Viču prvo sad jarsko predavan je v novem letu. Predaval bo g. prof. Josip Verbič »O sestav: in gnojenju zemlje in o toplih in mrzlih gredah«. Pričakujemo številne udeležile. Sadjarji iu ljubitelji vrtnarstvu pristopajte v naše vrste! Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Gledališka sezona naših podeželskih odrov se je znčelu. Da nekoliko olajšano delo voditeljem. — režiserjem, bomo prinašali od časa do časa seznam iger, ki so najprimernejše za ta uli oni oder — za občinstvo gledalec, kakor 7«a igralce. Ta seznam bo obsegal ljudske igre, drame, veseloigre, igre za samo moške in samo ženske vloge in Dus iillustrierte Blaitt« št. 32, ki izhaja \ Krankfurtu. Najboljši pripomoček pri vsakem knjigovodstvu je A G R I P A. Prospekte in topogledna navodila daje knjigovodstvo M. T i č a r v Šelcnburgovi ulici št. 1. _ Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. — Prelatu je hotel odgrizniti prst. Na neverjeten način jc neki zločinec hotel oropati prelatu v Vol. Bcč.kereku dr. Stjepana Kovača, generalnega vikarja za llanat. Ko se ie vrnil prelat /. nekega obiska domov, je nu hodniku našel dva mlada človeku, ki sta ga prosila, du bi ti i ti smela poljubiti prstan na desni roki. Prstan je /lat / briljnnti iu ima ametist. ki je vreden lO.tMH) Din. Dr. Kovač je obema ponudil prstan v poljub, toda poljub drugega človeku je bil strašen. Neznanec je namreč prelatu krepko ugriznil v prst z namero, da mu gu odgrizne s prstanom vred. Od velike bolečine je dr. Kovač zakričal, nakar je pritekel na hodnik sin njegovega prijatelja, ki ga j«' spremljal, naikar stn oba neznana roparja v splošni zmedi liobegniln. Prelatu so takoj obvezali rano. pol i -cija pa je uvedla preis-kmo na pomoč dobra srca zbirke za Pomožno akcijo po stanovanjih po vsem mestu, napredujejo pa le počasi. Če ke-daj, velja sedaj pregovor: Dvakrat da, kdor hitro dal □ Drava zinrzuje. Kadar začnejo plavali na Dravi plošče ledu, je znak, da je pritisnil hud mraz, ki bo nekaj časa diržal. Prve ledene plošče so se pojavile na Dravi včeraj, ob bregu pa je dobila deroča reka prvi ledeni rob. Zima je sedaj pritisnila z vso silo, ki jo občuti že tudi Drava. Nad falskim jezom je začela reka zmrzovati v vsej širini. □ Maribor — zimski raj. Film o Mariboru in okolici, ki so ga posneli v polet ju, se_ bo izpopolnil s posnetki zimskega Maribora in najlepših okoliških zimskosportnih predelov. S fil-tnanjem zimskih krasot se prične v kratkem. □ Smrt vzornega moža. V visoki starosti 88 let je umrl pri svoji hčerki Barbari Ploj v Ko-cenovi ulici 10 bivši posestnik iz Gočove pri Sv. Rupertu gosp. Martin Malek. Bil je kremenit značaj, prava slovenska narodna korenina in zvest sin katoliške cerkve. Položili ga bodo danes popoldne ob 15 v družinsko grobnico na frančiškanskem pokopališču k večnemu počitku. Naj mu sveti večna luč, žalujočim naše sožalje. □ Na vseslovenske tekme. Mariborska zimsko-sportna podzveza je sklenila, da odpošlje na vse-sloVanske smučarske tekme na Bled 7 tekmovalcev s svojega področja. □ Prvaki se pri|avljajo. V nedeljo bodo na skakalnici' v Betnavi skakalne tekme za prvenstvo Mariborske zimskosportne podzveze. Za tekme vlada v mestu in okolici znatno zanimanje, pa tudi med našimi priznanimi tekmovalci. Kot prvi 1 ^kanon« se je prijavil Albin Jakopič iz Mojstrane. Pričakujejo pa se še priiave ostalih tekmovalcev iz naše najboljše skakalne garde. □ Posaarski odmevi. Glasovanje v Po-saarju je imelo v Mariboru prav živahne otlmeviv Že nekaj dni so se sklepale stave o izidu, od nedelje nnprej pa so živeli »nekn; teri Mariborčani« v pravi mrzlici... Včeraj zjutraj so oblegali radijske aparate in lovili rezuUnto po vsem svetu. 2o ob 8 se je /.vedelo, kako je končalo glasovanje, in zve: čer se je na ta račun v Mariboru tudi dokaj '10' n* Stari in mladi legajo v grob. Umrli so včera j v Mariboru: Anton Vrečko,, zasebnik, star 72 let; Stiiuber Julijami, sonroga nočnega čuvaja drž. žel., stara 6S let: Gradišnik Matevž, sin kovača, star 4 leta. Nai ivočivnjo i miru! list. — One leta 1917 rojene in v Maribor pristojne mladeniče, ki žive izven Maribora, morajo prijaviti za vpis v vojaško evidenco njihovi v Mariboru stanujoči starši ali sorodniki. □ Gluhonemi in slepi. V času od 21. do 26. januarja se morajo javiti pri mestnem fizikatu vsi starši odnosno varuhi gluhonemih in slepcev iz Maribora ter predložiti rojstne in domovinske podatke svojih varovancev in ravno tako tudi davčne izkaze. □ Amnestija... Včeraj smo iavili o pogojnem odpustu 54 kaznjencev iz jelnišnice. Amnestiranili in izpuščenih pa bo še večje število in tudi veliko drugih kazni se bo izbrisalo. Tozadevni seznami pa še niso gotovi in so bila radi tega poročila nekaterih listov o končnem efektu amnestije pre-uranjena. □ Smučanje je včasih nevarno. V bol uišnici imajo že več smučarjev, ki jih je prevelika vnema, pa premajhna pažnja spravila z belih poljan na bolniško iKistel.jo. Martin Lorger si je poškodoval desno roko nad komolcem, Rozalija Zima pa si je zlomila levo roko. □ Ni se več vrnila. V nedeljo je odšla s svojega stanovanja, Ana IClajnšek ter se do sedaj ni več vrnila nazaj. Dejala je pri odhodu, da gre samo za kratek čas na obisk k prijateljici. Pogrešana je stara '22 let srednje postave, svetlih las, oblečena v hu bertus-plašč. □ ? dni za puščanje krvi. Pred malimi se: naitom tuk. okrožnega sodišča so imeli včeraj redkega gosta — pravega podeželskega padar-ja«. 44-lel.ni posestnik Jane/. Maček i/ Stare Resnice v P rek m tir ju slovi po vsej širni okolici kot ljudski zdravnik. Te svoje umetnosti sc je naučil pri sanitejcili, pri katerih jc med vojno služil, /lasti ga čislajo /a puščanje krvi, ki jr na podeželju še vedno učinkovita zdravstvena pripomioč. Tako je Janez Maček puščal kri tudi posestniku Francu Fuisu, ki je dalje časa bole-lial na srcu. Ko mu je pa Maček odprl žilo ter puščal kri, je bolniku takoj odleglo. Ker pa ga je kljub puščanju nekaj din i nato pobrala smrt. še je javno mnenje dvignilo proti Mačeku. Četudi je zdravniška preiskava ugotovila, da je Fu.is umrl radi srčne kapi, je vendar prišel Ma ček pred stroge sodnike, ki so ga obsodili /goli radi tega, ker je jircjel za puščanje krvi 15 Din plačila. Prisodili so mu 7 dni /nporn. |ia pogojno za dobo enega leta. Slovenec na argentinskem sejmu Zadnja številka »Duhovnega življenja« v Bue-nos Airesu prinaša to-ie zanimivo kramljanje o argentinskem sejmu. »Feria franca«, »feria Libera«, trg (na tržnji dan), sejni, je prastara ustanova, ki so nam jo že pred vec kot 2000 leti opisali latinski klasiki. Že v starem Rimu eo namreč menjavali na feriji živila in oblačila za denarje in cisterce. V Argentini, tako mladi deželi, je tudi ta ustanova precej nova. Dobili smo jo za časa svetovne vojne. Kateri so mogli, 60 takrat tudi v Argentini malo poverižili s cenami nekaterih nepogrešljivih življenjskih potrebščin. Iz te ljudske nadloge se je rodila »feria franca — svobodni trg«. Vsak si danes lahko na svobodnem trgu nabavi vse: meso, kruh, zelenjavo. Zove se svobodni trg radi tega, ker je na feriji dovoljeno prodajati vsakemu, ne da bi ga kdo vprašal, ali ima trgovino, ali je plačal obrtni davek itd. Ferija je na ulicah ali trgih samo od 8—12 dopoldne, opoldne morajo vsi prodajalci svoje stojnice izprazniti in neprodano blago odipeljati. S tem dejstvom računajo mnogi kupovaloi — špeku-lantje. Vročega poletnega dne se mnogi prodajalec mesa ali rib upravičeno boji, da bi se mu moglo pokvariti, zato po 11 prodaja za bagatelo. Najljubša mi je ferija koncem poletja, ko pridejo na trg slive in breskve. Cele vozove jih pripeljejo z deltskih otokov, iz mesteca Tigre. Ti sadeži — seveda ne izbrano blago, ali za široke plasti ljudstva še vedno slaščica — 6e prodajajo po 100 komadov, breskev ali sliv, po 15, 20 in 25 cts. Je pa biLa ferija v svojih prvih letih dosti cenejša ko danes. Spominjam se, da sem kupoval celo manjvredne hruške in jabolka po 40—50 cts. 8a 100 komadov, ki surove res niso bile najokus-nejše, ali kuhane so izborno teklnile. Ob takih prilikah sem si najel »changador«-ja, ki mi je za malenkost, 20—30 cts. vlekel domov celo vrečo sadja in zelenjave. Na feriji ee je namreč izobliilcioval poseben stan »changadores« (postrežčki). So to navadno fantje po 15—20 let, ki se z vrečo na ramenih, ponujajo kupcem, da jim v vreči poneso domov sadje in zelenjavo ali česarkoli eo že nakupili. Njih zaslužek ni zavidljiv, rame dosti trpijo pod pezo, po kakšna dva pesa si pa vendarle vsak tržni dan prislužijo. Še drug interesanten tip najdete na argentinski feriji. »Bu6cador de verdura — iskalec zelenjave«. Zelenjava daje namreč ogromno odpadkov, ker so mnogi deli zelenjave za ljudi neužitni. Opoldne, ko 60 zelenjadarji preostalo zelenjavo nabasali na voz, kakor iz zemlje zrastejo iskalci odpadkov in polnijo svoje vreče. S temi odpadki hranijo kunce, perutnino, ali pa v sili tudi sebe in 6voje družine. Da na feriji ne manjka beračer, je samo ob sebi umljivo. Dobri psihologi eo, pa vedo, da na feriji gre vsakdo s par pesi v žepu, ler da bi mogla edpasti kaka petica ali desetica. Pa tudi prodajalci niso docela zakrknjeni napram beračem; navadno radi dajo beraču po kakšen košček sira, mesa ali kruha, kar radi potrjujejo tudi marsikateri brezposelni Slovenci. Samo, ko bi policisti ie bili tako natančni. Da tudi žeparji vihtijo na feriji svoje mogočno žezlo, kdo bi jim zameril. Nikjer ni večjega drenja in prerivanja s komolci in nikjer «ečje prilike za uspeh. Seveda prodajalci na ff ji tuli gol.utajo, če le morejo, kar je dobro, ia naše gospodinje veio. Nedavno sem kupil na f» i1 kuo s^ ijsk:ii reberc. En peso kila. Kar malo precena so se mi zdela. Ogledam si malo natančnejše tehtnica ter opazim, da se 6kriva na mosLčku pod krožnikom, ki je nanj polagal prodajalec meso, utež stotih gramov. In vse ženice, ki so sta.a videle, koliko mesa kupujejo argentinske gospodinje za »srednjeveliko« družino. Kuhane govedine Argentine! navadno niti ne jedo, jo rabijo samo za juho, izkuhano meso pa 6e kire-dencira j»som in mačkam. Ali bi se čudile naše gospodinje, če bi zagledale na otroški mizici ogromen kos pečenke z nekaj krompirčki, kar naj predstavlja vse kosilo za devetletno deklico, kadar ji hočejo dati kako spremembo. Da more kolikor toliko prebaviti te ogromne množine mesa, potrebuje že otrok kakšnih deset ali 15 čašic čaja mate. Meso v takih množinah, ni primerna človeška hrana. Dosti otrok poznam, ki so hranjeni z obilnim in dobrini mesom, pa izgledajo čuda slabotni, slabokrvni in bolehni. Ali to je, da je meso v Argentini prav za prav še najcenejša hrana, daleč kje na kampu skoro zastonj, in da posebno na deželi druge kakor mesne hrane dostikrat sploh ni mogoče dobiti. 13 in Tonček Roman za stare in mlade Pikica »In zdaj skoči na tla!« je prosila. Dudek pa se je namesto tega zvil v klopčič in nameraval na pisalni mizi zadremati. »Skoči dol!« je Pikica grozeče mrmrala in, do kraja vdana v svojo usodo, zaprla oči. Dudek je napel žliča6ta ušesa, na skok pa niti v sanjah ni misli!. Pikica je spet odprla oči. Strah, ki ga je med tem prestala, je bil zaenkrat torej odveč. Razsrdila se je, udarila Dudka jx> glavi in tedaj se je zgodilo: Dudek je 6kočil na tla, Pikica zakričala na ves glas in se prijela za usta. -Ali je zob zunaj?« je vprašala, ko je najhujša groza mimo šla. Dudek pa tega ni vedel. Pikica je segla s prstom v usta, se potipala za čeljusti in razočarana dejala: »Še vedno ga imam. Nit je predolga, ljubček moj.« Splezala je z Dudkom v naročju na podnožniik, ki je 6tal pred pisalno mizico, in položila Dudka na pisalni podstavec. »Če še to ne pomaga,« je zamrmrala, »se pustim kloroformirati.« Znova je udarila Dudka, Dudek se je prestrašil, planil na tla, z njim pa tudi pisalni podstavec. Pikica 6e je strumno vzravnala kakor sveča. »Av!« je zakričala. Iz ust se ji je ulila kri. Dudek je pobegnil nazaj v košaro. Bil je vesel, da ni več privezan. Pikica ei je obrisala tri debele solze z lic. »Dudek, I)udek,c je zatarnala in začela iskati robec. Ko ga je slednjič dobila, ga je potlačila v usta in ugriznila vanj. Sukančeva nit je visela čez rob košare. Majhen, bel zob je ležal sredi 6obe. Pikica je osvobodila Dudka od sukanca in zaplesala po sobi. Potem je na vso sapo stekla k gospodični Blaginji. »Zob je zunaj! Zob je zunaj!« Gospodična Blaginja je hitro skrila bel papir, v desnici pa je držala svinčnik. »Tako?« je vprašala. To je bilo vse. »Kaj pa je z vami?« j>o je vprašala Pikica. »Tako smešni ste zadnje čase, ali ne opazite tega? Meni se zdi, da mi nekaj prikrivate.« Postavila se je pred njo in naskrivaj škilila v konček papirja, ki je gospodični Blaginji molel iz rok. Potem pa je dejala s takšnim glasom, kakor da je njen stari oče: »Povejte mi, kaj vam leži na srcu?« Gospodične Blaginje pa ni prav nič mikalo, da bi se spovedala. Kakor da je preslišala Pikičino vprašanje, je dejala: »Kdaj ima Berta prav za prav prost dan?« »Jutri,« je povedala Pikica. »Zakaj j>a hočete vedeti?« »Kar tako!« se je gospodična Blaginja izognila odgovoru. »Kar tako!« je navdušeno zaklicala Pikica. »Takšne odgovore imam rada.« Pa je le še kar na- prej silila v gospodično Blaginjo, da bi ji razkrila, kaj jo teži. Pa ni bilo mogoče iztisniti iz nje najmanjše reči, kakor da je vsaka beseda, ki jo izreče, vredna cekin. V Pikičini glavi se je nekaj {»svetilo. Kakor da se ji je spotaknilo, je omahnila gospodični Blaginji v naročje. In se je tedaj papir za trenutek razgrnil pred njenimi očmi. Na njem so bili sami štirikoti, narisani s svinčnikom. V prvem štirikotu je stalo napisano »Spalnica«, v drugem »Jedilnica«, v tretjem »Delovna soba«. Drugih napisov pa ni mogla več prečitati. Koščene roke gospodične Blaginje so papir hitro spet skrile. Pikica ni vedela, kaj naj bi vse to pomenilo. Odločila se je, da svoje odkritje zaupa zvečer Tončku, morda bo on te čudne reči bolj razumel. * Dve uri nato je Pikica ležala v svoji postelji. Gospodična Blagnija je sedela i>oleg nje in ji čitala pravljico o Prusku in njegovi ženi. »Ta dva pujska sta pa čisto podobna dvojčkom,« je zamodrovala Pikica. »Imela sem čisto prav danes opoldne. Če bi bila jaz dvojčica iti bi se druga dvojčica imenovala Karlinca, bi v telovadni uri vsako tekmovalno dirko dobili!« Potem so prišli v sobo starši. Mama je imela na sebi lepo svileno večerno obleko in zlate čevlje, oče pa frak in cilinder. Poljubila sta hčerko na čelo in gospa Slana je dejala: »Dobro spančkaj, srček!« »Bom,« je obljubila Pikica. Oče je sedel na rob poslelje, žena pa mu je začela prigovarjati: »Pojdi, pojdi, generalni konzul ljubi točnost.« Pikica je pokimala očetu in mu požugala s prstom: »Ravnatelj, le glej, da ne boš delal kakšnih neumnosti!« Komaj so starši odšli, je Pikica skočila s postelje in zaklicala: »Zdaj pa na delo!« Gospodična Blaginja je stekla v svojo sobo in vzela iz priročnega predalčnika staro raztrgano oblekeo. Izročila jo je Pikici. Sama pa se je ogrnila v plašč, ki je bil ves pokrit s pisanimi krpami. »Si že oblečena?« je vprašala Pikico. »Sem!« je zadovoljno vzkliknila Pikica, kakor da si je nadela kraljevsko oblačilo. Pa je bila v svoji raztrgani oblekci videti tako bedna, da bi se morala kamnu zasmilili. »Naglavne rute še nimate,« je opozorila gospodično Blaginjo. »Le kam sem jo snoči položila?« je zaskrbele gospodično Blaginjo. Pa je ludi to slednjič našla in si jo privezala pod brado. Potem si je nataknila na nos še modre naočnike in privlekla izpod blazinja. ka ročno torbo. Tako preoblečeni sta se pr> prstih splazili iz hiše. (Nadaljevanje sledi.) Slike z glasovanja v Posaarju Menihi sv. Bernarda rešujejo popotnike Naval na posaarskih voliščih Menihi sv. Bernarda na sedlu sv. Gotharda imajo svoje zavetišče. V prejšnjih časih je njihovo človekoljubno delo seveda bilo še večje važnosli kakor je danes. Takrat so utrujeni pojx>tniki, ki so peš gazili sneg čez Alpe, večkrat onemogli v 6negu Ln se ponesrečili. Take siromake so reševali s svojimi slovitimi bernar-dinskimi p6i šentgothard-ski menihi in jim dajali zavetišče. V času železniškega, avtobusnega in zračnega prometa pa bi človek mislil, da ee take nesreče ne dogajajo več in da so menihi s svojim zavetiščem postali odveč. Vendar se nesreče še vedno dogajajo. Pomoč menihov je še vedno jx>- trebna. Prav pred kratkim je snežni plaz zasul štiri švioarske smučaTje. Trije so se sami rešili, četrtega so šli i6kat menihi s svojimi jasi, kakor nam kaže podoba. Res so ga rešili živega, a je revež kmalu potem izdihnil Bolnike vozijo na glasovališ ča med dežjem in snegom Hauptmann pred sodniki V sredo je bil pred poroto v Flamingtonu, ki sodi Hauptmanna, zaslišan tudi 87-Ietni starček Matej Hochmuth n Hopevvella. Ta je izpovedal, da je tisto jutro, ko je bil ugrabljen Lindibcrghov otrok, videl v avtomobilu Hauptmanna blizu Lindborghove hiše. Na vozu je opazil nekaj lestvi podobnega. Ko je Hochmuth odhajal iz dvorane, je prišel mimo Hauptmanna, m« je položil roko na rame in dejal: »To je tisti mož!« To je na sodišče silno vplivalo. Nato je bil zaslišan šofer John Perrone, ki jc povedal, da mu je Hauptmann 12. marca v Bronxu dal en dolar in ga prosil, naj izroči pismo Lindberghovemu zaupniku dr. Condoru. Perrone je pogledal Hauptmanna in za klical: »To jc tisti mož!« Hauptmann pa je skočil po koncu in zakričal: »Vi ste lažnik!« Kako se more šofer čez dve leti spominjati na me? Naj-brže je znorel! Morda me zamenjava s kom drugim.« Pregovori Ruski pregovor: »Resnico hvalijo, laž pa vabijo v goste.« Finski pregovor: »Ko se manjša dan, se veča Mnca; ko se bliža grob, rasto 6j>omini na zibelko.« Turška pregovora: »Tepeni konji radi brcajo. Če se trčita dva vrča, se bo eden ubil. Kateri, to ve le Bog!« Kitajski pregovori: »Žabi v vodnjaku ne moreš opisati ooeana. — Ženske nesrečo lažje prenašajo kakor pa bogastvo. — Ogenj preskuša zlato, ■lato na ljudi.« Vojvoda iu vojvodinja Kentska sta sc pripeljala v Monako vo Gospodarstvo Gibanje cen v Narodna banka objavlja indeks cen v veletrgovini za mesec december 1934. Iz njene objave posnemamo, da je znašal indeks v decembru (v oklepajdi podatki za november): rastlinski proizvodi 57.9 (59.1), živina in proizvodi 55.8 (55.6), mineralni proizvodi 78.6 (78.6), industrijski proizvodi 64.0 (65.3), skupni indeks 62.3 (62.7), izvozni proizvodi 00 1 (60.5), uvozni proizvodi 68.0 (67.7). Nadalje je znašal indeks cen na drobno: skupina prehrana 70.9 (71.3), obleka 74.8 (75.5), razsvetljava in kurjava 73.7 (74.3), skupno znaša indeks življenjskih stroškov v Belgradu 69.4 (70.3). S podatki za december imamo zaključeno leto 1934, ki nain pa ni prineslo posebnih tluktuacij v cenah. Sicer pa podajamo pregled cen za december zadnjih let v tehle skupinah: letu 1934 1929 102.3 1930 72.5 1931 70.6 1932 61.6 1933 52.7 86.4 min. ind. skup izv. uvoz. 84.0 93.9 104.1 117.4 95.2 88.2 89.2 93.7 104.7 86.6 87.0 75.2 78.0 79.4 72.8 73.4 63.5 67.2 66.6 65.1 76.8 68.1 64.8 57.9 73.7 76.2 68.4 62.3 59.2 73.5 78.6 64.9 62.3 60.1 6S.0 cen kaže, da se od 1933 na 1934 Spoti splosno sianje m me izpiciuemiu. luiuc izpremembe so po skupinah proizvodov. Tako so cene rastinskih proizvodov po prehodnem padcu v aprilu do junija narasle od 52.7 v decembru, 1933 na 64.8, od tedaj pa so stalno nazadovale (edino v septembru so se prehodno dvignile), vendar so končale na višjem nivoju kot leta 1933. " Manjše so bile Sluktuacije pri živini in proizvodih. Indeks te skupine je stalno nazadoval do avgusta, ko je dosegel sploh najnižje stanje z 51.9, kasneje pa se je nekoliko popravil, vendar ne toliko, da bi dosegel višino ob koncu leta 1933. Skupina mineralnih proizvodov izkazuje velik skok v Februarju lani zaradi povišanih cen bencina. Tedaj je ta indeks poskočil od 76.2 v januarju na 38.7 in na tej višini ostal do julija, ko je zopet padel na 78.4 in se do konca leta gibal na višini 78.6, torej za 2.4 točke več kot koncem leta 1933. Indeks industrijskih proizvodov sc je dobro držal do maja 1934, od tedaj pa stalno nazaduje ter je bil skozi vse leto nižji kot 1933, kar velja iudi za december 1934 v primeri z decembrom 1933. Cene izvoznih proizvodov so se v prvi polovici leta 1934 dvignile od 59.2 na 60.5, nato pa zopet popustile in šele v jesenskih mcsccih prekoračile zopet 60, na čemer so tudi ostale in bile tako 1 za 0.9 točke višje kot koncem leta 19.33. Uvozni [ proizvodi izkazujejo stalno padanje cen in so v teku leta izgubile '5.5 točke, kar je najbolj znaten j padec indeksa. Seveda to še ne pomeni izboljšanja škarij, ker so še vedno cene industrijskih in uvoznih proizvodov ostale visoke. Življenski stroški Narodna banka jc sestavila tudi indeks za živ-i ljeniske stroške na podlagi cen v Belgradu. 1 a ni-: deks nam kaže, da so življenjski stroški lani padli t od 74.2 v decembru 1933 na 69.4 v decembru 1934. i Padec od decembra 1932 na december 1933 je bil minimalen, saj se je indeks zmanjšal samo od 74. S ! na 74.2. Ce primerjamo posamezne skupine de-1 ceinbra 1934 z decembrom 1933, tedaj opažamo v vseh skupinah padec: tako so od decembra 1933 do decembra H>'14 padli stroški za prehrano od 73.5 na 70.9 (1932 so znašali 76.0, 1931 pa 81.2), nadalje so padli izdatki za obleko od 78.0 na 74.8 (znašali pa so deccmbra 1932 70.5, decembra 1931 pa 72.6) in končno stroški za razsvetljavo in kurjavo od 75.7 na 73.7 (znašali so deccmbra 1932 78.7, decembra 1931 pa 86.8). Vse te cene so izračunane na podlagi cen v letu I kot 100. Ob takem zmanjšanju življenjskih stroškov pa je znano dejstvo, da so v še večji meri padle plače, zaradi česar moramo ugotoviti, da se je realni zaslužek našega delavstva zelo zmanjšal. Posnemanja vredno. V belgrajskih listih čjtamo. da bo v Zemunu na poziv tamošnjega obrtniškega društva konferenca o pridobnini, katero bo imel g. Cedomir Gjorgjevič, šef davčne uprave, nadalje j>a Je g. Vlastislav Jovanoič, davčni kontrolor. Namen konference je, vpoznati davčne obvezance s tehniko izpolnitve prijave in z dajanjem točnih podatkov davčnim oblastem, nadalje pa še s splošnimi načeli pridobnine. Statistika. »Politika« prinaša: Bil sem nekoč v statističnem uradu. Ostala pa mi ie navada, da sebi na zabavo delam razne statistike. Tako sem nekega dne sedel in začel sestavljati statistiko poneverb, katere javljajo naši dnevni listi, ln kaj mislite? Nista pretekla niti dva tedna, pa sem seštel: 1.608.836 Din! Verujte, da me je volja minula, da še nadalje delani take statistike. Reševanje prošenj za odlog plačil. Iz Belgrada poročajo, da jc ministrstvo za trgovino in industrijo dovolilo denarnemu zavodu »Vračarska šte-dionica« odložitev plačil po čl. 24. in 60. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov. Cenitev produkcije sladkorja. Znani statistik dr. Mikusch objavlja za našo državo tele podatke o sladkorni kampanji: s peso posejana površina je znašala -1933-1934 24.507ha, 1934-1935 pa 21.882 ha, predelano je bilo pese 1934-1935 519.570 ton, kar pomeni v primeri z 1. 1933-1934 povečanje za 107!:. Produkcija sladkorja je ocenjena na 62.524 ton, kar pomeni v primeri s prejšnjo kampanjo zmanjšanje za 15.7%. Povprečni donos pese je znašal 1934-1935 12%, 1933-1934 pa 15.7%. Livez pii niče v Avstrijo. Za dopolnitev dobav pšenice iz Madjarske in Argentine je pričakovati, da sc bodo začela tudi pogajanja za uvoz iz Jugoslavije po poročilih dunajskih listov. S pristojnega mesta doznavajo dunajski listi, da bodo tozadevna pogajanja zaključena še ta teden. Dobave. Strojni odd. ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 19. januarja t. 1. jjonudbe glede dobave 1300 kom. ročajev za pile iz impregnira-nega papirja; do 26. januarja pa glede dobave 60 kom. kaučuk gostil, 300 m kaučuk cevi, 1 krožne črpalke ler raznega elektromaterijala. Pogoji so na vpogled pri istem oddelku. — Dne 29. januarja t. k bo pri Upravi policije v Ljubljani javna ustmena licitacija glede dobave uniform za drž. policijsko stražo v Ljubljani in v Mariboru. — Dne 18. januarja t. 1. bo pri Komandi drav. div. oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave raznega pisarniškega materijala. Pogoji so na vpogled pri omenjeni komandi. Odvoz smeti in prevoz raztuga materijala bo oddan na i«dlagi pismenih ponudb, katere je vložiti do 26. januarja t. 1. pri ravn. drž. žel. v Ljubljani. (Razpis je na vpogled v pisarni Zbornice za VOl v Ljubljani, natančnejša pojasnila pa dobe interesenti pri II. sekciji za vzdrževanje proge Ljubljana gl. pr.) Borza Dne 15. januarja. Denar Neizpreineujeni so ostali tečaji Berlina in Čutilni, popustil je le Pariz, dočim so drugi tečaji narasli. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling ostal na naših borzah neizpreinenjcn ter je notiral 8.10 dc 8.20. - Grški boni so notirali v Zagrebu 30.15 do 30.85, v Belgradu 30 denar. - Angleški funt je v Zagrebu narastel na 222.70—224.30, dočim je na belgrajski borzi popustil na 221.20—222.80. - Španska pezeta je notirala v Zagrebu in Belgradu 5.50 blago. Ljubljana. Amsterdam 2308.24—2319.60, Berlin 1366.60 -1377.40, Bruselj 798.71—802.65. London 166.70 -168.30, Curih 1105.85—1111.35, New York 3388.05—3416.31, Pariz 225.37—226.49, Praga 142.69 do 113.55, Trst 291.58 293.98. Promet na zagrebški borzi 31.530 Din. Curih. Belgrad 7.12, Pariz 20.38, London 15.095, New York 308.375, Bruselj 72.25, Milan 26.405. Madrid 42.25, Amsterdam 208.80. Berlin 123.00, Dunaj 73.30 (priv. 57.40), Stockholm 77.80. Oslo 75.80, Kopenhagen 67.40, Praga 12.91. Varšava 58.25, Atene 2.92, Carigrad 2.49, Bukarešta 3.05. Buenos Aires 0.77. Dunaj. Dinar (valuta) notira 9.28. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila nadalje čvrsta in so tečaji večinoma zopet narasli, vendar nc v znatni meri. Najčvrslejša je bila tendenca za begluške obveznice, ki so v največji meri narasle izmed vseh državnih papirjev. Drugače je bil pro-mci v Zagrebu slab in jc bilo zaključenih samo 100.000 nominalno v begi. obveznicah. Ljubljana. 7% inv. pos. 72 73, agrarji 42—43. vojna škoda 350--355, 6% begi .obv. 62 61. S' Bler pos. 70—72^ 7% Bler. pos. 60-62, 7<, pos Dr/, rito. banke iu 7i Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 71-72. agrarji 43 den., vojna škoda 354 355.50, 2., 3., 4., 5., 6. in 7. 356 den., 6% begi. obv. 62- 63 (63), 1. 61.75- 63, 8% Bler. pos. 70 deti.. 7% Bler. pos. 62—64, 7% pos. Drž. hip. banke 70 den. — Delnice: Narodna banka 4600 den.. Priv. agr banka 233—235, Trboveljska 112 113 (100 komadov po 112, 110). Belgrad. Drž. papirji' 7% invest. pos. 73 74, agrarji 43-44, vojna škoda 356 357 (356, 351.50), 2. 357.50 358 (357, 356), 4. (355), 6% begi. obv. 63—63.25 (63.60), 1. 62.30 62.50 (63). 7% Bler. pos. 61.50- 62.50, 7% jx)s. Drž. hip. banke 71-74. — Delnice: Naredila banka 4750- 4850, Priv. agr. banka 235 237 (237, 235). Dunaj. Don.-sav.-jadran. prior. obligacije 7CI.50, delnice 13.80, Narodna banka 139, Sleg 21.20, Stc-\vag 16.50, Alpine 12.30, Rima 21.40, AEG 5.20, Siemens 89. Magnesit 50.50, Sempcril 40, Graz-Koflach 20. Berg und Hiitten 320, Leykam 3.70, Trboveljska 15.22, konverzijsko posojilo oq.50. Žitni trfi Razpoloženje na žitnem trgu je nadalje čvrsto. Dovozov nadalje ni in so cene u. pr. za pšenico beli nominalne kot stvarne. Cene pšenice so narasle že na 120, kolikor zahtevajo zanjo, pa brez ponudbe. Koruza je ostala priličuo neizpremenjena. Nekateri mlini pa so ustavili prodajo, dočim se pri drugih giblje cena moke po kakovosti in nakladalni postaji od 195—220. Ljubljana (vse franko nakladalna postaja, plačljivo proti duplikatu). Pšenica bč. 2?f 79 kg 115.59 clo 117.50, oves bos. 87—92, koruza bč. času primerno suha s kvalitetno garancijo 64—66, ban. 60 do 62, moka (brez prometnega davka) ničla ban. in bč. 185—207.50, št. 2 172.50- 187.50, št. 5 bč. 152.50—167.50, otrobi debeli bč. 95—100. drobni bč. 80—85. Novi Sad. Pšenica: bč. potiska, slav. 118—120, srem. iu bč. 117—119, gbn. 115—117. - Rž: bč. 115—117.50. - Ječmen; bč. in srem. 65 —66 kg 110 do 112.50, bč. in srem. potni. 67—68 kg 125-127.50. - Moka: bč. in srem. Og in Ogg 185—205, št. 2 165-185, št. 5 145-165, št. 6 127.50-137.50, št. 7 105-110, št. 8 80-85. — Srem. in slav. Og in Ogg 182.50—192.50. št. 2 162.50—172.50, št. 5 142.50 do 152.50, št. 6 125—135, št. 7 105—110, št. 8 80-85. — Otrobi: bč. in srem. 74—76, ban. 72—74. — Tendenca čvrsta. Promet srednji. Sombor. Pšenica: okol. Sombor, gor. ban. in bč. ban. 114—116, slav. 116—118, srem. 114—116, bč. in ban. potiska 118—120. - Rž bč. 114—116. -Koruza bč. žel. prompt 64—66, bč. in srem. suš. 68—70. - Moka: bč. Og in Ogg 180—200, št. 2 160—180, št. 5 140—160, št. 6 122.50—132.50, št. 7 105—110, št. 8 95-90. - Fižol: bč. uzančni 130 do 135. Tendenca čvrsta. Promet 60 <4 vag. Budimpešta. Tendenca: slaba. Promet: živahen. Pšenica: marec 16.40—16.45, zaklj. 16.43—16.44; maj 16.82—16.86, zaklj. 16.86—16.87. - Rž: marec 13.52—13.58, zaklj. 13.56—13.58; maj 13.84, zaklj. 13.88—13.90. - Koruza: maj 11.75—11.95, zaklj. 11.80-11.82. Živina Dunajski prašičji sejem 15. januarja. Pripeljanih je bilo 9072 pršutarjev in 4415 špeharjev, skupno 13.487 glav, od tega iz Avstrije 58«6, iz inozemstva pa 7591. Četic so bile tele v šil. za 1 kg žive teže: špeharji I. 1.20—1.23. srednjetežki špeharji 1.17—1.19, stari 1.05—1.14, križani 1.20 do 1.28, pršutarji 1—1.30. Promet je bil miren. -Priitia špeharji šo se poccnili za 3 groše, srednjetežki za 5 grošev, pršutarji pa za 3 groše. Športni teden v Celja Mednarodno tekmovanje v Miiuskih skokih — ponoči. Smučarski klub v Celju bo v dneh od it. do 10. februarja proslavil petletnico svojega obstoja s športnim tednom. Vse pripravo so že v polnem teku. Največ zanimanja vlada za smuSke skoke, ki jih bodo izvajati smučarji ponoči ob razkošni razsvetljavi; zanimivo pa bo Iu tekmovanje še zato, ker se ga bodo poleg domačih športnikov udeležili še skakalci iz tujih držav. V Jugoslaviji doslej še nikdar nismo imeli priliko videti smuške skoke ponoči; zalo je treba pohvalno omeniti veliko prizadevanje in marljivo delo kluba, ki se ni ustrašit ne težav, ne ogromnih izdatkov, ki bodo združeni s pripravami zanje. Obeta so nam torej edinstveni športni dogodek, ki bo v naše mesto privabil mnogo ljudi iz vseli krajev države, privabil posebno še zato. ker je vodstvo kluba zaprosilo ministrstvo v Belgradu. da dovoli obiskovalcem .">tl% popust na vozne cene ler je prepričano, da bo ta prošnja v najkrajšem času ugodno rešena. Občit« zbor Koroške zimsho-športne podzveze v Dravogradu Slovenj gradeč, 11. Januarju. Včeraj je bil zu ljubitelje 7. i marke«« športu v sc; viHW.iipn.immi delu naSe oije domovine, to ie gornji del provuljskega ln vse«« slovonjgruakOKa okraja, leP in pomemben dnu. ZimskosPortni klubi, oziroma odseki rasnih klubov in odsekov SPIl, Sest po Številu, .-o si osnovali svojo /jmskosportno pod/vezo. Že preil letom dni se je pojavila zelja, da «c osnu-io ■/.!, zgoraj imenovana okraja samostojen pod/veza. Vendar tega takrat ni bilo mogoče izvesti, ker ni bilo zadostnega S ev ila zimskosportnili klubov, oziroma odsekov kateri hi tvorili sumoslojno podzvozo. \ teku lotu se j c akcija l>o samostojni podzvezi razvijala, osnovali -o sc novi zimskosporl.iii odseki m tako Ji ; želja po pod/ve/.r postala dejstvo. Da se je sprožita želja po samostojni podzvezi in dn je vsa stvar tako hitro dozorela, je precej prioomoglu mariborska zim-^kosportna podzvoza. katera je dnin menda prvi povod, du or«Ve nod-'ve'e. vilo : z o 'obvavnnlem nn znanje. ■ Sledilo le -Mtanje prn-1 vi! ki so se z majhnimi prinombnml iwl«br.i'n. Pri volHvnh ie bil ivi-nllm naslednji-odbor: pred-I se'In i k Mirnš Tome iz Slovenleradc.n, r»o.lnred«e'i.n-|V ! Vo"niV Frane iz Prevali. Tn.sto""ikn vo;H''e kaopinn i Mllivoi Anp»to.lo"ifl in porotnik Mibnil Vasvllevlč. tni-I nji V n dr. Po h nr Mn'-so in '»roneo Al->"l". obe u S'o I venierade.il. U1ni-»inil. Pe Mnr»lm iz Mežice Tehir-ivi j ve-e-ent Stnn.pl "š-an-ko iz Kotel J. VrI klubi, o-i-imn J ed.eVi na so nivdiill v odbor po enega odbornika in po ! enega namestnica, . Po volitvah se ie zahvalil pre.isede.ri,- Tome /a ' znuniimlc v svolem i-al-or tudi v vsena odbora imenu, nato r>a so hite nrečitane in poslime rr»n no-drnvne 1,1'zo i e v'Ve Zn sedež podve-e se določi Slovefl.tjrrade«. Vato se ie rn7."rn"Hnilo o lnteinjBm tphn''?ie'u delu Predsednik ie poudaril, dn se siov8"i"-'-eš'-i '-luni letos uniei-Tip.io .'ruellm kluhoni. le da Imnio :i. febmnr-ie svoi lf.li-bsl.-i dnn vsi si-110110. sieer na nrennste ni—.l-nost drusrini klubom. Telini"ni referent je poudarjal, da morajo klubi medsebojno dolomiti svoje te'-me, klubske nI i športne dni. Ponorel *nik iz. >f"žice omenja, da ima io prostor, kjer bi se nai zsrrad'la podzvefiin .skakalnica, fttnnjrl l'a. da ie pospn vešie \ Rimskem vrelcu ponudila woto skaValnieo, dn jo podari pod-zvozi, kur se je v7.e'o na znanie. Po končanem obenem zboru je Ivin nrva seia odbora, 11,1 knteivi se ie sklenalo o naslednjih obveznostih: Prlatormina "in lUU. članarina Tlin 1(W in nnravni "rl-unovek Din 50, »kimaj Din m Ctla.nsl,-.i p-ln-sili sta Slovenec in -Jutro Vremenska porodila se zhirmo v S11-štaniu. Slovenjpradcu. Dravoirraovea v f'rno. ki li^.in dne ■_'. februarja in iili priredi Tnjskn-promot.no društvo v f'rni, se propagirajo. Slalom medVlnbsVe te^me bodo 1lt februarja v 1'revaliab, i,sl"tani bo '.'n iannar.ia med klubski dan. Podzvevne medkln-bsl-e toVme v smi'' u lx>rlo "7 jannarin iz Trške pore v Kotlie.Dnštan.i. Slalom oodzvezne tekme za prvenstvo bodo '7 febru.v-ia v Mežici. 19. marca I »odo lstotain meklubske pokalne tekme s Pece v Mežico. Zanimivosti iz jugoslovanske lahke atletike Zaključki glavne nkupičlno Jugoslovanske, lahko-allctslce zveze: 1. Prevedba vodstva blagajna l~ enostavnega na dvostavno knjigovodstvo: DoloMjo se tri osebe 7, naslednjim naročilom: a) blagajniško poročilo, pisano po prostem knjigovodstvu, se prevede na dvojno knjigovodstvo, in b) imajo v postavkah točno iznesti vrednost inventarja nn Din 20.000 in odpisati povprečno SO odstotkov. 2. Pošiljanje vseli vrst dopisov ' podrejenih orgmu-:aeij: Vso organizacije, ki podpadajo pod kompetonco .fLAZ. imajo vse dopise (prošnje, tožbe, pritožbe ln podobno) pošiljati preko upravnega odbora, ki jih bo s svojo opombo poslal na pristojno mesto. Tako opornim ima sporočiti odgovarjajoči organizaciji. Ministrstvo bi Imelo vse eventnelne odobrene podpore pošiljati preko upravnega odbora, tako, da določi svrho, za katero so ininjo podpore uporabiti. Zvezi se ima v roku treh mesecev po prejetju podpore poslati obračun o stroških, ki bo ministrstvu na rar/.polngo, ako slednje zahtevo. Interpretacija zveznih pravil: Vse denarne obvoze, ki jih podrejene organizacije dolgujejo za sodni, ško takse odborom sodnikov, se smatrajo kot enakopravne zveznim. V zvezi s toni so Imenovani o'bori dolžni poslati inesce dni pred glavno let.no skupščino zvezi izJiaz prejemkov in izdatkov, ki ga imajo pregle- dati poleg upravnega odboru Se tveini revizorji In o tom poiluti obračun letni glavni skupščini I. Podeljevanje trajnih diplom polen pr. hodnih nagrad: Zmagovalcu ene prehodne nagrade se lina > bodo.'u izdati tudi diploma, ki ostane njegova Iriiju« lu.stnitin. 5, Sprememba načina točkovanju za pr renti. . mest r eross-eoiintri/ju: Vrstni red klubs-cira prvenstvn mest se dolo-u lako. da se seš.ejejo vse točke poedinega ki" ba, ki jih ie dosegel v poislinem razredu in je po temu klub z ve,jim številom točk prvi im v vrstnem redu ostali m> seStetju. Tista vsak klub ima nastopili v v««oli treh kulegorijail. 1'ouiliulek razre.tu II nastopa v sku pinuh po tri, kar se ru lina kot poedlnec in " tem v zvezi odpada poedlnl prvak v tej kategoriji. 1.. Sprememba načina tekmovanja za vros.s-iujtinti .7 prvenstvo Jugoslavije: Cross-counlry prvenstvo .logi. slavije sc vrši na odprtem terenu s startom lil ciljem lin igriS'11. Moštvo siMto.l 1 od šestih tekačev dvema rezervam«, to je klub mora postaviti šest teku ev, sine pil tudi osem. od katerih pride v pošte v za plaeeinent šest. 1'oeitlncev ne sme hiti več od števila, ki ga tvori eno moštvo. r. /»lini I je zveznih laks: Verifikaeljske tokse se zuiža.io imI Ul na J Din, gluvarinn in članarina ostane tu isii. . . . v. Poostritev minimumov prvenstvo Jugoslii vije :Wobra, prvenstvo mest v smislu pravil. — Preilsednfk \Tiigfri. nič. v. r., tajnik Dragutin Sehvvara, v. r., odbornik Z Marlnn, v. r. Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo, du jo Vsemogočni poklical k sebi našo drago mater, staro muter, sestro 111 teto Marijo Mačeh roj. Novak Pogreb nepozabne bo v četrtek ob pol t popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. Rlngo pokojnieo priporočamo v molitev. Dol. Logatec št. 12, dne 16. januarja 1935. Jakob, Jnncz, sinova: Mici, hči: Mici, sinaha; vnuki in vnukinje ter vse ostalo sorodstvo. S K Ilirija. Smučarska sekcijo. SeVeHiko ns-Vl. stvn obvešča si^ etjsko in ostalo Vlubovo članstvo, kakor ludi vso klubske nrijntelje da Priredi v nedeljo, ?0 jannarin dva smn.vars.kii ir.letu F.nn sT-no:na odide v T.rsee. k.ler bo.lo temnic -a nrvonstvo 07SP, dru. ga skupina tin v hllžnto Unbltansko okolico. Točna navodila vn obn izleta bodo objavllpnn v «ilw'o zjutraj. Tzlctnlki v l esce sc boib, inhl-o oosinžili po'pvlčne vožnjo z lecrltimneijam5 .T7SZ, Kdor te legit imaei ie fe nima. 1111 i oddn svoio sliko in 10 Din v gotovini prt ldairalni kavarne Evrnoa. odnosno v trpovl.nl Dorep. oni pa. ki le leeitlteaoUe nlpinto še nodnl'Sn>ie za 'eto i"35, oaj oddalo istotam le."it'niaciio in .1 Din T.epi tim-elje i" si U e le Irebn oddati najl-n«nele do "elr" n ono'dne. Fvenlnelne želje, oziroma nreiHoee članstva in klubskih prijateljev za (e izlete jc trohn nosluti nn seVei i s k i naslov. Vavarnn F.vro"n. najt-nanejc do či» trika ob IS. — Rednn «eia sekei's''eira nače's(va bo v četrtek oh 1S v kavarni F.vronn Odborniki vsi in toTnn! Služben« objave Ljubljanske pod z ve .IZ S/. Ped-na seja upravnega odbora bo nocoj ob 18 M v duni»koin salonu kavarno Biuona. Udeležb« je za vtto odbfti-nikfi obvezna. .... is K Hermes. Mntosekeija sporoča svojemu .'lan stvn, da Imi oh'ni zbor sokolje z obi'ajnlm dnevnim redom iti januarja oh 10 v restavraciji Keršlfl, T.juli ljana VII. Celovška cesta, člani in prijatelji nnS"-'ti motofiportn vljudno vabljBUii — Istočasno sporočamo, da bo istega dne ob l-l motoskijdring 1111 cesti Vič— Brezovica. Progi-am prireditve bomo pravo"nsno javili. - Seja sekeijskega odbora bo noeoj ob 18.30 v pisarni načelnika Kadi važnosti se prosi odbor, du se je pol-no.Stevi.luo udeleži. STK Moste. V četrtek, 17. januarju ob 20 1k> v go stilni g. Bajea klubov članski ses anok. na katerem bo predaval predsednik dr. Janko Osolnik o hifr.ijeui v športu. Prosimo vse člane, da se tega sestanka, ki zadnji v tej poslovni dobi, sigurno iu točno udeleže Člane, ki so v -zaostanku s {Stanarino, prosimo, da čim prej izpolnijo svoje obveznosti do kluba. f.'laiiar.iro pln into lahko na sestanku, — Odbor. Smučarski tečaj SPI). SPD v Ljubljani priredi smučarski te, aj pri Sv. Janezu ob Bohinjskem Jezeru v času od 1. do 10. februarju. Snežni izgledi 7.11 to dobo so zelo povoljni ter je pri-akovati mnogoštevilno ude ležho. Tečaj bo vodil smuškl učitelj ,1ZSZ g K v rotor Janez iz Ljubljane. Postojanka Sv. Janez bo nudila teiajnikom prvovrstno prehrano po nizkih cenah. Udeležencem bodo na razpolago toplo kurjene sobe ter ko palnica. število udeležencev je omejeno ter je treba hiteti s prijavami v pisarni SPD v Ljubl.iii.ui, Aleksandrova cesta 1, palača Viktorija. Odprle, planinske postojanke SPI). V Triglavskem pogorju je smuka prvovrstna Smui-iu-ji-pliuiluci naj sc IK.služuje.io nosilcev — celodnevno 811 Din ter vmloiikov — tarila 120 Dlu, ki so lin razpolago , Boli. Bisl.rici, Srednji vasi in Mojstrani ter Krnnjsld gori iu Jesenicah. Ob Boh. jezeru je krasno, sončno vreme, temperatura —8, led za drsanje prav ugoden; obe postojanki Zlatorog in Sv. Janez nudita prijeten oddih 00 smučarskih turah v planinah; bivanje v sedanjem času je prav poceni. Vršič ima preko 1.5 m snega, na novo zapadel sneg ter je izlet k Domu na Vri ču užitek za smučarja; v okolici so krasni smuškl Izleti. Dom na Krvavcu ima zelo ugodne snežne prilike ter je smuka prvovrstna: obednicu je na novo Opažena ter nudi za željen! prijeten oddih po »inuSkih turah Ko n na Veliki Planini stoji v sredini smuškega rada, kjer so na razpolago obširni tereni za zn -etni.ko in avežbane smu-čarje-planince; prihodnjo soboto, 19. t. 111. 1k> priredilo S1'D skupen izlet nn Vel. Planino. Izlet k Domu v Kamniški Bistrici je zelo prlkupljlv, ker vo.ii novo speljana vozna cesta visoko nad Bistrico med s snegom pokritim drevjem; na postaji v Kamniku čnka avtobus ter od Korlna naprej sani. Nadalje so pozimi odprte: Koča na Ljubniku — izhodišče Skorja Loka, Valvazorjeva koča pod Stolom — izhodiš'e Z;rovnica. Tomaainova koča na Sv. Goni — iz Ijitije, Dom nn Lisci — dve uri od postaje Breg, Koča na Smre'<»vcu — smuku prnv dobra, nn staro podlago zapadlo :1!1 cm prftičn, smuka od Mozirske planine iircko Smrekove.i proti linduhi, 1,-z Šoštanja 4 in pol ure. Logarska dolina ima odprle planinske postojanke. Pohorje vabi v svojem bolem oblačilu. Vremensko poročilo JZSS i rjdm Pokljuka (H. jan.): —t, oblačno, mir 110. na ?t mu starega snega 15 cm prštča. Smuka dobra. Skakului.-ii uporabna. Triič (14. jan. ob 7): Jasno, megla v višjih legali, snegu 5 cm, smuku neugodna. Knfcc (14 jan. oh 7j: Jasno, prtllč, smuka ugodna Bled (ja. Jan. ob 7); —lil, pooblačilo se je, mirno, snoga 2 cin. Kranjska gora: —1.1. barometer sto.il mirno, no.,i, lmMlo se je, mirno, ,r> c.111 prilča. 1'riii I11 Krnica imata 1 111 pršiča. Ratetc-Planlca: —1.1. bnromotor slo.ii mirno p., oblačilo se je, mirno, prftičn 8«n. Tamar: 40 cm pršiča. fipanija—Bocskaj/ 7:4. Pretekli teden Je reprezentanca Španije odigrala prijateljsko tekmo s pi-vora-rodnim budiinpeSlausklm klubom Bies-avom. T- m 11 " bila v vsakem irziru nu višku in so Madjarl svo protivnlkn bili trd oreh, zlasti v drugem poFasu \ španskem moštvu se je odlikoval predvsem napad. ' . je zaigral kot v časih slavnegii Samitirrn. tzvrs.m igro sja podala zlasti centorfor Langara in levo kriUi tlorostiza, ki sta zabila vsak po dva gola. fld Madta... se Jc odlikoval Marko«. Končana so prvenstvo v tabh lenisn r. A ■ .ti v" V slnglcu seniorjev je bil prvi Shedivvy, drugi K.-hn, tretji \Velss, četrti I.lebsler, peli llarti-e-er. Iii.t švicarskih športnikov najde v llerlin Na svoji zadnji seji. ki se je vršila pred kratil m v Bo.imi, ,i( avicarskl olimpijski odbor sklenil, dn pošlje pa o olimpljado v Garmiscb-Partenklrehpn 04 športnikov ie 18 ofieielnih zastopnikov; 1111 glavni del (dimpijad. Berlinu pn pošlje nič mani kakor IttT, ■•portuiko-. .e :,i oiic.ieiniti zusiounikov. I^LfDAlIšČEtf V LJUB L JAMI DRAMA — Začetek ob 20 Sreda 16 januarja: Waterloo. Rod Sreda. cStftek. 17. Januarja: Zalulo&i ostali. Red Četrtek. Petek, 1«. januarja: Zaprto. ,„„„.„ »»d A - Sobota, 19. Januarja: Siromakovo jagnje. K«1 A. -j>reniiera. OPERA — Začetek ob 20 greda, 16. januarja: Hoffmannove pripovedke. Red C. Četrtek, 17. januarja: Carmen. Rod A. Petek, 18. januarja: Zaprto. mariborsko gledališče ^VtfS^ gumeni valček. Red A. Petek, 18. janunirjn: Zaprto. u-r„(„„ Sobota. 19. januarja ob 20: Od zore do mraka. Krstna predstava. JSazznanila Uubtiana 1 Evharistični kongres v besedi in •«»*« j« """J™ ekiontiftnomu predavanju, M ga bo Imel jutri ob 8 v Skvi? t prosvetnih večerov S al 07, i lanskega mladinskega doma nI KodeUevem S. Vinko Zor. Vetop pro«t. 1 Levstikov večer na Trnovskem odru. Drevi ob osmih priredi ngilni Trnovski oder v K aru novi 14 svoj dTOKd dram a tsko-prosvetni večer, ki bo posvečen živ-UenTu ta delu velikega pisatelja, pesnika lu knltunte-ra delaven Franceta Levstika. Program obsega poleg {smi^oU nekaterih njegovih pesniških in pripovedmi! dri tudi izčrpen govor o pomembnosti Levstikove, oseb-SStl m mSe literarno, kulturno in politično življenje. Vstopnine ni. 1 Klub trgovskih akademikov v Ljubljani priredi drevi ob 20 predavanje v veliki dvorani trgovske aka-deniije na Bleiwei,sovi cesti. Govoril bo g. dr. Bajič o narodnosociaUstičncm pravu. 1 Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani. Drevi ob 7 predava v dvorani mraoralo-ftkegii instituta profesor Viktor Fahinn o zatiranju škodljivcev na zelenjavi ta nn cvetlicah. Vstopnine ni. 1 XLV. občni zbor društva «Pravnik« bo v ponedeljek. 38. t. m. ob 1« v justiičnl pata« v Ljubljani, dvorana št. 79, s sledečim dnevnim redom: 1.. Otvoritev in n ugovor predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo revizorjev to absolutonj; 5. volitve; 6. blu-fiajnosti. — Odbor. 1 Združenje jugoslovanskih inienjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana vabi k predavanju, kit bo v sredo, 16. januarja ob 20 v društvenem lokalu lia koai-Kresnem trgu 1, II. nadstropje. Predaval bo um v. prot. a dr. in«. M. Kasal o .Vplivu plasticvtete betona na statični račun železobetoaiskiti konstrukeiji-. Vabljena so Staral in vsi, ki so zanimajo. 1 Predavanje o Himalaji, ki bi se imelo vršiti prvotno 14. decembra 1934 pod okriljem 1K Skale v IJnionit in k,i je bilo radi prevelike zaposlenosti predavatelja g. Hansa Ertla odpovedano, se bo vršilo v torek, 5. februarja t. 1. TK SkaJa opozarja ze sedaj na veliko aktualnost tega predavanja, saj je g. Hans trti moral takrat predavanje odpovedati pri nas sa.1110 radi tega ker mu radi predavateljske turneje po Švici hi Nemčiji ni bilo mogoče priti v Jugoslavijo, 1 Komorni koncert Praškega kvarteta. Znani priljubljeni Praški komorni kvartet (prej Zi.kov kvartet) bo koncertiral v petek v filharmonični dvorani iu bo izvaial tri godalne kvartete mojstrov Dvoržaka, .la-sečka in Regenta. Koncert bo otvoril Dvoržnkov godalni kvartet op. 106, ki apa-da med poslednja dela •lavnega mojstra. Značaj toga godalnega kvarteta je Jasen, svetel, vesel, kar nam dokazujeta že prva glavni temi v obeh violinah. Praški kvartet, ki je vedno užival sloves odličnega komornega združenja, bo to delo podal brez dvoma v najčistejši tvorbi. Zatem se bosta tevajala godalna kvarteta. Janačka in Regerja. Koncert bo v petek ob 20 v fitharmonični dvorani. 1 Kino Kodeljevo. Drevi ob 8 »Solnčni žarek« (Gustav Frohlich, Annabella) in pet dopolnilnih filmov. Znižane cene. 1 Nočno lekarniško službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tvrševa cesta 41; mr. Trnkoezy ded., Mestni trg 4. ln mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Mnrihar m Občni zbor SSK Maratona bo 21. januarja ob 20 v bufetu dvorane v Zadružni gospodarski banki. Udeležba za članstvo obvezna! m Janko Mlakar predava. V dvorani kina Apolo bo drevi ob 20 zanimivo predavanje. Najpriljubljenejši predavatelj v Mariboru, znani humorist in alpinist g. prof. Janko Mlakar iz Ljubljane bo govoril o »beli smrti«. V svojem predavanju bo združil vse doslej Se neznane in neobjavljene doživljaje na svojih Številnih samotnih potili v gorah. Predavanje spremljajo skiop-tične stike. m Ženski krožek društva *Nanosodinje - obrtniki ne zamudite ugodne prilike. Zaradi izpraznitve zaloge odprodajam iz skladišča razno kuhinj sko posodo, orodje itd. -po znatno znižanih cenah Stanko Florjančič, želez-nina, Resljeva cesta št. 3 (poleg Zmajskega mostu) Vhod skozi dvorišče. V račun vzamem tudi hra nilne knjižice Kmetske in Ljudske posojilnice ljubljanske. _O) Ia zimska jabolka mošanegar, bobovec, bru-ner itd. vedno v zalogi po konkurenčnih cenah. Pri večjem odjemu znaten popust. — Oglejte si sadno razstavo Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi trg 3. (D Javna sodna dražba v konkurzu »»JUGOŠPORT« se nadaljuje od 15. jan. 1935 naprej dnevno od 9—12 in od pol 15 do 18. Prodaja se vrši v Ljubljani v trgovini na Miklošičevi cesti Stev. 34 v naslednjem vrstnem redu: GRAMOFONSKE PLOŠČE — velika izbira; ORJAŠKI GRAMOFONI na električni pogon z dinamičnim zvočnikom za koncertne in društvene dvorane, restavracije, kavarne itd. in nekaj manjših gramofonov; ZVOČNIKI DINAMIČNI IN GRAMOFONSKI DELI; RADIO-APARATI IN RADOl POTREBŠČINE) TRGOVSKI INVENTAR, praktičen za vsako trgovino — se prodajajo tudi posamezni komadi. Ljubljani. (o) Prodajalko poslovodkinjo — za ljubljansko trgovino - sprejmemo takoj. Samo prvovrstne moči, ki so vajene tudi engro trgovine, naj stavijo svoje ponudbe na tovarno dežnikov in nogavic Josip Vidmar, Ljubliana, Pred škofijo št. 19. (b) Stanovanja IŠČEJO: Prazno sobico ponudite pod šifro »Uradnik« št. 536 upravi »SI.«. (c) ODDAJO: Trisobno stanovanje komfortno — oddam s 1. februarjem. Naslov v upravi »Slovenca« 485. č Kupimo Otroški voziček globok, dobro ohranjen -kupim. C. Perme, Rožna dolina IV. št. 5. (k) Seno sladko in posladkano — kupim. Ponudbe franko vagon na Jos. Herlah, Laško. (k) Smuške obleke dobre, modre in rjave, za dame in gospode po 345 Din - pri Preskerju, Sv. Petra c. 14._ VINA Za težko delo Vam z dobrini vinom postreže Centralna vinarna v Ljubljani. Gospodinjske jiredmete iz bakra, medenine, alpaka, a uminijH,pločevine, zlata, srebra itd. Čistile temeljilo n enostavno v bodoče le z JServifctj Valo Dobite v vsaki železninski ali špecerijski trgovini. Telefon 3934 PREMOG — DR VA KARBOPAKETE SLOVSA Kolezijska ulica 19 PERNICE izgotovljene — velikost 180x115, iz puhastega peria 220, 300 in 340 Din. Ia puh pa 450, 550 Din. Garantiramo, solidna postrežba — pri: RUDOLF SEVER Marijin trg 2, Ljubljana Drogove za hmelj tudi stare, kupim. Ponudbe na naslov: Oset Alojz, Zavodna 59, Celje. (k) Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Avto »Fiat« 509 a ki troši zelo malo bencina, prodam ali zamenjam za dobro vino. — Vprašati v garaži Kapiteljska ul. 3, kjer se odda v najem tudi lepo skladišče in garaže. (f) Več spalnih foteljev Couch divanov in otoman ugodno proda Egon Za kraišek, Šelenburgova 4. (D Omare nove, za obleko, prodam Cena po 350 Din. Kočar Jože, Rova, Radomlje. (1) Sveže najlinejše norveško ribje olje Iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim io slabotnim osebam. CITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA« Kupimo vagonske pošiljke: Ia. strojno litino v komadih, ki se dajo lahko razbiti, po 90 para za kg in komerčno litino po 60 para za kg vse franko vagon LJubljana Strojne tovarne In livarne d. d., Ljubljana 9lise za volane v različnih gubah čpecielni entel oblek, volan, šalov itd. fljUtiranje - predtlskanje. Vezenje monogramov, zaves, perila. Navaden fin entel vložkov in čipk. — Hitro, lino in pocenit Matek <5 Mikeš, Ljubljana (poleg hotela stmkeij) Foto amaterji pozor Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spominske knjige. Bogata zaloga Konkurenčne cene Prodajalna H. Ničman Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 2 Pridobivajte novih naročnikovi + Združenje ščetarjev v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je član, gospod GOVŠE IVAN ščetarski mojster umrl dne 15. t. m. po kratki bolezni. Tovariša pokojnika spremimo na zadnji poti v sredo 16. t. m. ob 4 iz splošne bolnišnice. Ljubljana, dne 15. januarja 1935. Združenje ščetarjev. Otroški vozički globoki, na peresih - od 480 Din edino v tovarni otroških vozičkov Kucler in Co., Celovška c. 28. (1) Srebrno uro znamke Junghans - pro- j | dam. Naslov v podružnici »Slov.« v Celju. (1) piošcb • gramofone izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo „ELEKTR0T0N" LJUBLJANA Tavčarjeva ulica 3 4- Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Govše Ivan ščetarski mojster dne 15. t. m. ob 2 zjutraj po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 16. januarja 1935 ob 4 popoldne iz mrtvašnice Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 15. januarja 1935. Globoko žalujoči: Jožeia, soproga, Ivan, Danica, otroka, mati, bratje in sestra. Tekma okrog sveta 48 >My dear Sir, povedati vam ne morem ničesar drugega kot to, da ste v hudi zmoti. Detektivka nisem, listin za družbo, ki ste jo imenovali, nimam nobenih, tudi za nobeno drugo ne, in vas moram prositi, da me takoj izpustite.« »Well, vidiim, da se delate nedolžno in da ste Izbrali pot zatajevanja. Dobro znate igrati kome- ] Peking?« ne zadosti dobro,« je dejal. »Morali bi si izmisliti bolj verjetne pravljice — časnikarka bi to znala. Najboljši dokaz, da niste časnikarka, ste potemtakem podali sami. Kolikor jaz vem, se udeležujejo tekme trije gospodje.« »To ni res! Dva gospoda sta in ena dama. Dama pa sem jaz, samo da sem v svojem poklicu znana pod psevdonimom Billy Allam. Ali zdaj vidite, da me morate nemudoma peljati nazaj v dijo. A mene ne boste premotili. Mi6ter Gordon mi je povedal, da ste detektivka, in 011 je imel manj razlogov trditi nekaj neresničnega, kot jih Imate vi, da oporekate resnico. Za silo moremo pogrešali vaše papirje, dasiludi bi jih bili prav radi malo pregledali, in vi bi si bili mogli zaslužiti z izročitvijo tisoč funtov. Docela nam zadostuje to, da do triindvajsetega ne ipridejo v Bri-tish & OrientaL In za to bomo skrbeli. Za vašo osebo se vam ni treba nič bati. Ničesar zalega vain ne bomo storili. Kakor mi je hudo, 6em pa primoran, zadržati vas dotlej na mestu, odkoder ne boste mogli jx»begniti.< Ethel je planila prestrašena pokonci. »Le poskusite!« je ogorčeno vzkliknila. »Ne bom niti govorila, kako ste ine razžalili že s tem, »Vidini samo to, da se obnašate bolj nespretno, kot bi se za detektivko spodobilo. Ne morem se zadrževati z nadaljnimi pogajanji. Vrniti se moram v Peking. Zaenkrat sem primoran, da vas tukaj zopet zaprem. Ko bo barkasa imela fort Taku za seboj, vam bodo vrata spet odprti. Dotlej bo skrbelo cvetje za to, da ne boste preveč vpili.« Še preden 6e je Ethel zavedela, je bil izginil skozi vrata ter jih zaipahnil za seboj. Slišala je, kako se je obrnil ključ v ključavnici. Ko je pozno popoldne vstopil Ah Mah Čang v svojo razkošno zasebno pisarno v moderni palači Anglo-Chinese Petroleuim Co., je imel zmagoslavno I občutje, da je svojo družbo rešil katastrofe. Sredstva, ki jih je v ta namen uporabil, 6icer niso bila da ste mi prisodili nezvestobo do gospodarjev, o j povsem pravilna in bodo nemara imela kakšno ne- katerih ste mislili, da so moji, zakaj za to žalitev, vidim, da niimate nobenega čuta. Zahtevam pa, dn mi nemudoma vrnete mojo osebno prostost; jaz moram namreč po najkrajši ipoti v San Frančišku In od tam v London nazaj. To vas sicer prav nič ne briga, vendar [>a vam moram povedati, da sem časnikarka to da sem enako kakor mister Gordon fn mister Clark na potovanju okrog sveta.« Ah Mah Čang se je kratko in porogljivo zasmejal. »To ste si dobro izmislili. Toda za detektivko ugodno posledico, za katero ho treba najti še kakšno rešitev, a kaj naj bi to pomenilo spričo ogromnega uspeha? Vsako sredstvo opravičuje uspeh in kdor je uspeha gotov, smie tudi nekaj tvegati. To je tudi storil in si nikakor ni prikrival, da bi prav to, kar mu bodo zdaj visoko šteli pri družbi kot genijalno potezo, v primeru neuspeha bilo seveda velika neumnost. Občutek zmage ga je zapeljal, da je nekaj storil, kar je bilo jirav za prav zoper njegovo navado in tudi precej nespametno. Napisal je namreč pi- smo glavnemu ravnatelju British & Orieutal Petroleum Supply Co., naj se nikar več ne trudi, zakaj Anglo-Chinese Co. je slučajno izvedela, da so neke listine, ki jih ravnatelj pričakuje, z donosi-teljico vred prešle v druge roke in da pred triindvajsetim gotovo ne bodo prišle na dan. Ko je nato opravil še nekaj nujnih poslov, je vesel zaprl svoj pult in se odločil, da si privošči kot plačilo za trud eno ali celo dve pipiei opija v krčmi. Ko je prišel naslednjega dne v pisarno in je pregledoval svojo obilno pošto, mu je pogled obstal na pismu družbe British & Oriental, to še preden ga je do kraja prečita], je otrpnil od bes-nosti. Pismo se je glasilo namreč takole: »Motite se. Listine, katere po vsem videzu omenjate v Vašem prijaznem včerajšnjem dopisu, so že nekaj dni v naših rokah in smo jih tudi že v Nankingu predložili. Uspeh je bil ta, da nam je bil podeljen zaprošeni monopol ter bo pogodbo dne triindvajsetega tega meseca podpisal ekscelenca gospod generalni guverner. Prvotno nameravani zaključek z Vašo družbo je s tem odstavljen 7, dnevnega reda.? Nezavedno se je Ah Mah Čang prijel za glavo, v kateri so se mu misli skrotovičile. »Sveti Konfucij!« je zastokal. XVII. CILIJSKI ZALIV Noč se je spustila in v nji je vtonil ploski otok Ning Hai. Ta otok so poznali po nekaterih v vetrovih skuštranih palmah, ki so se odražale kakor silhuete na obzorju. Spadal je v vrsto Vu-Fing-Nau-otokov, ki plavajo kakor jata rac na plitvah vodah zaliva. • Vlačilec »Victoria« se je že dobro uro v 1»-časni vožnji bližal otoku; šele o mraku je pristal v njegovi bližini ter spustil sidro. Odrinil je bil okrog poldne z Gordononi in Hsi Fong Linom iz Tientsina. V prvih urah vožnje je razvil takšno hitrost, da je drugo za drugo prehitel vse ladje, ki jih je na poti srečaval, da sploh ne govorimo o džunkah in jadrnicah. To opazovanje je navdalo Gordona 7. vidnim zadovoljstvom. Svojega tekmeca Clarka ni več videl. Iz pristaniških zapiskov je razbral, da je motorna jahta, ki jo je Clark najel, že zapustila fort Taku na poti v Kobe. Ko so se bližali otoku Ningu, je »Viotoria« zmanjšala svojo hitrost za polovico. Sicer niso smeli računati 6 tem, da bi jih z otoka ne opazili, zakaj nedvomno so imieli tam navado oprezovati za tujimi ladjami Pojav vlačilca med otoki pa nikakor ni mogel vplivati pomirjevalno na prebi-vavce. Zlasti pa so prebivavci dobro poznali »Vic-torijo« z dvema dimnikoma. Kljub temu pa je hotel Hsi Fong Lin .preprečiti vsaj to, da bi prebivavci otoka Ning mislili, da velja obisk »Vieiorije« prav njim. Iz tega razloga je kapitan tudi opustil svetilko, ki označuje smer ladje — kar v teh vodah v ostalem ni pomenilo nikake nevarnosti, ker ponoči med Umi otoki itak ni bilo 6koraj nobenega prometa. Samo pred vhodom v prostor za moštvo, nevidna na zunaj, je gorela samotna svetilka, ki je metala snop rumenih žarkov na črna ladijska tla. Lahno valovanje v zalivu, ki je vodo dvigalo im nižalo, je zibalo »Vietorijo« kakor v sanjah na desno in na levo, oba visoka jambora sta nemo, 6koraj pošastno štrlela v nočno temo, kjer eta se njuna konca dotikala skoraj zvezd. Ladja se ni trgala od vrvi s sidrom, marveč se vdarra poslušno vdajala njenemu pritisku. 'im >Jiiiiusiovanilio tiskarno* v Ljubijsm: Knml Irrtn mtAl-i- luan Rnknvan. Urednik: Viktor C.enčič.