List 45. Tečaj L V IL i ne I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr pol leta 1 gld. 76 kr četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 10. novembra 1899. Seveda Politiski oddelek. E» m -B to bilo mogoče samo vsled tega s katerimi 5 ker se po Proračun za leto 1900. sredo je začasni vodja finančnega ministrstva dr Kniažiolucki predložil poslanski zbornici proračun za 1900, kateremu je dcdal običajni ekspozé o gospodarskem prejšnja vlada poskrbela za sredstva, krije znatno zvišanje potrebščin. Pokritje se najde v poglavju o indirektnih davkih. Samo novi davek na sladkor bo po tem računu nesel 29 6 milijonov kron. obče jako pomnožene državne potrebščine so se dale pokriti samo na ta način, da se je davčni vijak pri starih davkih do skrajnosti pritegnil. Več kakor za položaju države sploh in opecijelno spodarstvu. o državnem go prihodnje leto preliminirano se potom sedanjih davkov že ne da dobiti. To uvideva vsak » kdor Za interpretacijo ekspozeja in proračuna važno vpogleda v gospodarske razmere naše države ima količkaj Zlasti do- hodki osebnega davka so tako visoko preliminirani » posebno to, da je Kniažiolucki govoril povsem kakor mož, da yišje že gkoro ne bo možno iti. ki se zaveda ? da je mimogrede nekaj časa vcdja finan čnega ministrstva, sicer pa nima nikake odgovornosti, niti za preteklost niti mu je treba skrbeti na prihodnjost. In vender se bati da bodo državne potrebščine že v kratkem prav izdatno narasle, kajti vojna uprava To zahteva novih milijonov in sicer prav lepo število, namreč Tudi za prihodnje leto predloženi budget je aktiven. 400 mjijjonov kron. Položaj poostruje še to, da se bla uvaževanja vredno dejstvo, dasi znaša za 1900 gajnični preostanki ki so znašali koncem 1895. leta — ~ j " — ■-------J ------- * i ^ajiiivm p A \.\jo Lti 1mi, uiAuuu»*. —. ^ ~ ~ ~ • ---- preračunani prebitek le 407.889 kron, torej celih 528,193 okroglih 257 milijonov goldinarjev, skoro izginili oziroma kron manj, kakor zadnji proračun. Toda pomen tega iz- gQ yezani vgled regulacije valute kaza ne tiči toliko v številki sami, kakor v dejstvu, da je sploh bilanca aktivna, da se izkazuje prebitek kajti Prebitki iz 1. 1897, in 1898. so že davno porabljeni, , 1898. seje, ker ni bilo možno najeti investicijskega Aktivnost budgeta je toli pomembnejša, ker so dr- posojila, vzelo iz državnih blagajnic za razne investicije žavni izdatki od lanskega leta narasli za celih 56 mili 30 milijonov gold za podpore po ujmah oškodovanim jonov kron. Od tega prirastka pride na uredbo uradniških pa 20 milijonov gold. Od vseh blagajničnih preostankov uredbo plač srednješolskih \z prejšnjih let je danes samo še kacih 40 milijonov gld. kron plač 17 milijonov profesorjev 4*9 milijonov na kron j na pomnožitev vagonov na razpolago, katerih poraba pa že tudi določena î itd. pri drž železnicah 1*3 milijonov kron in na večje, zakaj država potrebuje za podporo po ujmah oškodovanim vsled novega civilnopravdnega reda nastale potrebščine io miljonov, za plačilo zapadlih davčnih menic 10 mili justičnega ministrstva 13 milijonov kron. Proti temu prirastku državnim izdatkom se pač ne jonov in milijonov. za to, da vzame državne note iz prometa » 20 da nič ugovarjati i saj so vsi ti novi izdatki nujno po Državi zmankuje torej denarja in da zamore vo trebni Vzlic temu pa se za te nove izdatke ni iskalo diti upravo î je potrebno » da za plačilo izvestnih neiz novega pokritja tudi bla gajnični preostanki se niso ogibnih investicij najame posojilo, ki je za sedaj prera pritegnili, kakor je sicer bilo v navadi, da se je kon- čunjeno na 40 milijonov gld. Za to posojilo se izda in struiral aktiv-saldo. Predloženi proračun se bilancira vesticijska renta, ki se bo obrestovala po S1/2 odstotkov sam in vsled tega je izkazani prebitek posebne važnosti oziroma, če bi vsled vladajočih denarnih razmer ne ker reprezentira dejanski ne umetno narejen prebitek možno take rente oddati î po odstotkov Iz kakor jih ima na vsega tega se vidi, da Avstrija ima sicer aktiven potrebuje 40 milijonov več, budget, da pa za izhajanje Tista m« * beračija, katero ima kmetijska družba se azpolaganje torej ne bo skupaj spravila, ampak naredilo se bo le to liko Vodja finančnega ministrstva se je v svojem ekspo dolga. tem je povedano da zeju držal stroge objektivnosti, a pokazal je vender mora vlada na vsak način dobiti novih sredstev. Kaj sto na taki podlag bridko maščevati. Snovanje velikih podjetij lahkomiselnost ki se utegne tako riti? Ljudstvo že diha pod bremeni nove dohodke. sedaj preobremenjeno in težko , kakor nameravana ustanovitev zavarovalnice brez kapitala, kateri zavarovalnici ne more biti 1 katera se mu nalagajo. Skrbeti bo za sojena druga usoda od one je zadela „banko Slo a te vrata gospodarskemu ljudstva. Samo tako. možno napredku dobiti ki če se odpro venijo poveča davčno moč da se pomnoži dohodek ljudstva in poveča ljudsko blagostanje, je upati, da bodo našli državni Politični pregled dohodki v toliki meri redno naraščajoči državni izdatki da se bodo tudi pokrivali Državni zbor im^l sejo v ponedeljek. Razp predlogu Daszynskega, naj se odp logu levičarskih 14 strank na) Lahkomiselnost Nemški govorniki so zbežali Stranski, ki je pred 14 se nadalje utesni poraba Grovoril je tudi češki poslanec ožigosal Barnreitherja, kateri je kot minister podpisal 13 naredeb, izdanih s § 14. med tem ko sedaj za- četrtek, dne 26 toliškem domu shod oktobra popoldne i n Gospodarske je bil v „Ka zveze" na katerem hteva odpravo misli na odpra izreči. o 14 Na to 14 čital Clary izjavo, da vlada in tudi glede utesnitve se ne more shodu so se kovali visokoleteči gospodarski projekti java ker ne vè, v koliko naj se poraba je bila 14 utesni Gospod dr Šusteršič n Slovenec bi imela je kakor Dotična akcija Nemce očividno dogovo z levičarskimi strankami nam je sporočil bila glaso slep Zatem razpravljal o ustanovitvi osrednje zadruge, ki ?traiîke soi glasovale za svoje skladišče v Ljubljani ter bi zalagala vse o nujnosti socialnodemokratičaega predloga bilo Vse beralne veleposestnike Fuchs st, izvzemši Lahe ter nemško odredil gl po imenih kmetijske zadruge, konsumna trebščinami društva itd. z vsemi po pri katerem se je izkazalo, da je dvetretinjska večina za predlog toda pri glasovanju o meritorni vsebini, ni dobil predlog ve- Financiranje tega načrta je gospod dr Šu8teršič čine seku 48 članov Predlog glede utesnitve porabe § 14 se je oikazal pojasnil tako-le: „Pri osrednji izredni člani. Redni člani bi bili Redni člani vplačali glavne pa opravilni delež, ki bi moral zadrugi bi bili redni in v prvi vrsti posojilnice. deleže biti Po volitvi delegacije Cesar je poslal vitezu Ja izvenredni člani worskemu brzojavko, vsled česar smatrajo desničarski listi de snico za legalno večino; s tem je tudi zadana nova blamaža nizek Claryj Levičarj hočej 1 krono ker je osrednja zadruga na primer obstruirali. Desnica je namenjena kmetu ki ». dobiti protiuslugo, ker niso volitve kaj je ne more veliko plačati; opravilni izkazala levici mnogo uslug, a ustavilo se delež nazaj. Pri vstopu krono, ki ostane plača izstopivši dobi je izvenredni član pristopnine član udnine zadrugi. Prvo leto je torej izvenredni dobila zato? Odpravo jezikovnih naredb. in nemško ministrstvo, da razbije slovansko večino i se snideta proti koncu tega meseca. Vzrokom tako poznemu sedanju delegacij, da hočeta obe vladi, da se kvotni députa Delegaciji prost vplačati udnino ? Pričenši bi znašala z drugim letom prične ciji sestaneta čim gld na leto. Da se šanj želji Nadalj preje in poskusita rešitev kvotnega vpra vzrok odgoditve delegacijskega zasedanj! se ustvari potrebni prometni kapital in krijejo stroški, morala biimeti pri osrednji zadrugi vsaka p osojilnica jedenglavni delež ogrske vlade, da se ji dovoli proračunski provizorij, radi katerega so imeli v parlamentu že dvakvat obstrukcij Széll pa se hoče temu počenjanju izogniti Kontrolni shod 500 gld., ki ostane imetje posojilnice, samo vanju se odreče. Na ta način okolu 50.000 gld. kapitala. kmetijska družba, spravimo mi skupaj v 24 Tisto obresto- . » v kratkem imeli skupaj beračijo, katero ima nerju v Budimpešti govorilo prepiru pri kontrolnih shodih da je čudno kolika zmešnjav Te dni se je pri dvornem tudi o Cesar najnovejšem jezikovnem omenil posl. Gajariju, Cesarju se zdi urah da je nastala pri kontrolnih shodih vsled takih a ogrske armade v nevarnosti Posl poj G-a j enotnost avst odgovoril na Ponosne besede! Le škoda » da „Slovenec" ni tudi da bodo delali Ogri na to, da se nemški armadni jezik ohrani povedal, kar je k tem izvajanjem pripomnil č. gospod popolnoma za vojaštvo vseh narodov Hladnik, drugo lice zakaj potem dobila J n^^ cesarjeve opombe ter dolži Čehe Neue Freie Presse da so raduje te so vsa stvar kovno vprašanje čena enakopravnost tudi mej vojaštvo 19 drž temelj oni zanesli to jezi torej tista zajam zakonov Hladnik je namreč pojasnil, da izmed tako posojilnic sploh nobena nima 500 gld Razpor mej nemškimi strankami Vse nemške zvanih katoliških premoženja, in da torej ne more vzeti stranke so site poveljništva Wolfovega, Wolf je očital dr. Nitz glavnega deleža seheju slanci, Na to je dr. Šusteršič odgovoril, da posojilnicam sploh ne 80 8ložai v da 80 dolŽQi svoii bo treba vplačati tega deleža, da bodo po 500 gld dolga naredile pri „Ljudski posojilnici", in s tem denarjem se napravi osrednja zadruga. da se je udeležil volitev delegacij. Toda nemški pobili izvoljeni, da delajo resno, ne blazno politike, Wolfa v zadosten časti zavrniti v svoje meje. To se je, upamo, danes že storilo na način Kakor znano, je nemška narodna stranka proti Wol fovim impertinencam energično protestirala. Ker je tudi nem napredna stranka velika nasprotnica prepotentnih Schoa 383 jancev, so sedaj Wolf in tovariši na levici docela osamljeni. armade. Transvaalski Buri so začeli Ladysmith bombardirati. Wolfovega jerobstva so se prenajedli vsi nemški poslanci, kar General White sprevidel, da ga mislijo transvaalski in je vsaj v naših očeh jako dobro. v Jezikovni zakon. je sedanja vlada obljubila Načrt jezikovnega zakona, ki ga svojem nastopu v poslanski pri zbornici, bo neki predložen še tekom meseca novembra. Toliko bilo dosedaj gotovo v zadevi, o vsem drugem pa vladni oranjevski Buri zgrabiti od vseh strani j, zato pa jih je hotel prehiteti. Vprizoril je splošen napad na Bure. Najprej je zgrabil Oranjce. Napadel jih je po noči. Oranjci so pustili da je prišel oddelek Whitove armade prav v njihovo sredo, potem pa so zgrabili nakrat Angleže od vseh stranij. Angleži so krogi še trdovratno molče. Niti to ni znano, ali predloži vlada načrt zakona samo za Češko in MoravsKo kot nadomestilo za bili ujeti. Dva bataljona in šestero gorskih topov, t. j 42 častnikov in 2000 mož, katero je moralo izročiti Burom tudi odpravljenje jezikovne naredbe, ali za vse avstrijske dežele. V tem oziru bo treba izredne paznosti od strani desničarskih strank. Kralj Aleksander o srbski razmerah. — Dopisnik „N. Fr. Pr.u je bil te dni sprejet pri srbskem kralju v avdijenci ter je prijavil dolgo poročilo o svojem pogovoru z Aleksandrom, ki je zatrjeval, da je že davno izgubila radikalna stranka svoj vpliv orožje, bijena, tem bila leva krilna kolona za Angleže že izgu- Nič boljše se ni godilo desni krilni koloni, katero burska vojska zapodila v beg Buri imajo sedaj že 2212 an gleških ujetnikov. Bržčas bo White zapustil Ladysmith in se pomaknil dalje proti jugu, v Pietermaritzburg ali celo do luke Durban Angleži se boje, da se upro sedaj tudi Buri v Kapu, in da se dvignejo proti njim dosedaj neotralni rodovi. Najno- V Srbiji, in da je vsled svojih zarot proti sedanjem rodu iz- lezniško vejša poročila javljajo, da se trudijo Buri, da bi osvojili že- gubila zadnje pristaše. Radikalci so bili sami najbolj kruti in progo proti Colensu ter odrezali Angležem pot do se ne smejo pritoževati radi krutosti. Nadalje je dejal, da Pietermaritzburga. Ako se to posreči Burom, ujeta je vsa an bode obsojene radikalce ob primernem času pomilostil. Raz- gleška vojska Whiteja Ker pred 25. nov. general White kralj Milan si )e pridobil za razvoj srbske armade velikih zaslug. Zato želi Aleksander, naj ostane nadalje oče pri njem. zdel kralj Aleksander Dopisnik pripoveduje, da se mu bolehen. Nove Milanove lopovščine da imajo Srbi temeljem kraljevskega ukaza troj nikakor ne more dobiti nikake pomoči, je zelo dvomljivo, da se mogla angleška armada v Ladysmith prehraniti, in da mogla vstrajati vzlic bombardiranja burskih topov. V Lon- donu vlada zategadelj velik strah, kajti najbrž se bo moral udati general White s celo svojo vojsko radi lakote in splo-Milan je provzročil, šnega pomanjkanja, predno dospe general Buller s svojo po- nov. novih zako- močjo. Angleška posadka mesta Colenso je pobegnila ter pre-prvim se je kazenski zakon, ki je bil že doslej dra- pustila mesto Burom. Tako je Whiteju umaknjenje proti jugu konski, še pohujšal Sedaj bo možno Milanu streljati ljudi neomogočeno ; ujet je ter se iz Ladysmitha ne more nikamor kakor zajce Drugi zakon določa, da sme vlada iztirati iz de ganiti. White je ranjen, Buri so zasedli vse griče in hribe žele vsekogar ki se zdi nevaren sumlj Milan bo za- okoli in okoli Ladysmitha ter jih utrdili s topovi, katerih pod sedaj vsakogar, ki se bo upal delati opozicijo njemu in žrela so obrnjena od vseh stranij na mesto. njegovi Tretji vladi tem bo radikalna stranka smrtno zadeta zakon pa ustvarja v notranjem ministrstvu poseben tormacijski oddelek ki bo nadziral misli in govorjenje uradništva in javnih oseb sploh. Ta vohunski oddelek bo zastrupil vse javno in družinsko življenje v Srbiji ter omogočil ti: «E « Obrtnija i» 1=5* vsakatero svobodno javljenje lastnega prepričanj to ofici «« WW WWWWWWWWWWWWWWWWWWW W WWW WW WW9WWWW9 « jalno špijonažo postanejo razmere na Srbskem neznosne. Vsa kdo bo ječo, ak hip v nevarnosti da ga rabilo vržejo v Zadružni zakon. kajti vohuni bodo imeli razprostrte mreže v vse sloje, v vse kroge do mize družinske in postelj zakonske Angleška in Avstrija. Izrek v Angleškem par- Sedaj veljavni zadružni zakon z dne 9. aprila 1873 leta je podlaga vsem številnim, umestnim in neumestnim, lamentu, vse evropske velesile razun Avstro-Ogrske so nam sovražne, se vedno bolj uresničuje, posebno kar se tiče Rusije ter Francije, katerima se pridruži nemška velevlast. „Echo letih ustanovljena v naši deželi de Paris1' se čudi, da tega koraka ni še storila Nemčija, kar se pa društvom kme potrebnim in nepofrebnim konsumnim tijskim in obrtnim zadrugam, katera so bila v poslednjih more zgoditi v najkrajšem času. Rusija dela z vso silo na to, Zadružna organizacija je nastala v svrho » da bi da se Evropa odločno upre angleškemu prodiranju ; hoče da taki sloji i ki so navezani na zaslužek svojih rok in ka se ohrani status puo ante iz leta 1881 ozir. 1884. Najbrže teri nimajo nikacega osebnega kredita » dobili potom se pridruži tudi Portugalska tej akciji, in le zategadelj je ostala združevanja priliko, okoristiti se skupnega kredita vseh Portugalska dosedaj mirna, Tako zatrjuiejo ruski listi. ker so se bali angleške mornarice. Velik poraz Angležev Vesti o lavnih zmagah Angležev nad kmetskimi Buri so se jedva razkadile in se lz- združenih članov ter postali deležni dobička, ki ga dajeta kapital in kupčija ali obrtnija. Na ta način je namreč tudi ob zaslužku svojih rok živečim slojem mogoče, kazale kot pretirane ali celo lažnji ročilo, da so bili Angleži občutno tepeni že je doslo novo po Prej so se merile si pridobe gospodarsko neodvisno pozicijo v da človeški družbi. manjše čete Angležev in Barov mej seboj Izid teh prask Zadružništvo se lokalnega pomena. A glavna bitka je bila dne 30 ok tekom zadnjega polstoletja v tobra pri Ladysmithu, kjer se je meiila vsa angleška vojska pod generalom Whitom in vsa burska vojska pod generalom Zoubertom. Transvaalski in anjevski Buri so se združili vseh državah močno razvilo in je povsod že urejeno po posebnih zakonih. Prvi začetek zadružništvu so položili takoimenovani Okoli 18 000 Burov je obdalo 29. oktobra Ladysmith od za- rjchdalski pijonirji na Angleškem. Nekateri tovarniški hodne severne in vzhodne strani, Angleži pa so brezuspešno opetovano poskušali pregnati jih. Oranjevski Buri so 29 tobra zapustili Besters ter se ok pomikali od severnozahodne delavci iz Richdala, ki so bili slučajno dlje časa brez strani proti Ladysmithu, oziroma proti levemu krilu aegleške posla, so leta 1844. ustanovili zadrugo, ki je imela nalogo, na skupni risiko in s skupnim podjetjem zadružnikom 384 donašati dobička in pripomoči k zboljšanju njihovih do- sedež, in če se razteza delovanje zadruge po podružnicah mačih razmer in njihovega socialnega položaja. To akcijo so richdalski delavci začeli s tem, da so na več dežela, tisto politično oblastvo, v čegar okolišu je glavno podjetje. Proti razpu8tilni odločbi je dovoljena ustanovili konsumno društvo. Leta 1844. je njihova za- pritožba na ministrstvo notranjih del. Pravica deželnega druga štela samo 28 udeležnikov ki so imeli skupnega kapitala 186 tolarjev oblastva, odrediti razpust kake zadruge na podlagi ka danes pa šteje ta zadruga mnogo ženske razsodbe, ugasne tri mesece potem, ko je razsodba tisoč članov in ima že blizu dva milij premoženj Ta vzgled je seveda vzpodbuievalno vplival ne samo postala pravokrepka. Iz tega je razvidno, da se more odrediti razpust na Angleškem nego tudi drugod, zlasti na Francoskem kakega konsamnega društva samo na podlagi kazenske in na Nemškem prvi vrsti se je seveda obneslo sno- razsodbe i ta je pa mogoča samo tedaj, ako je društvo hranilnih in posojilnih zadrug a > je vanje § k konsumnih društev za delavce, ki žive ob mezdi odobraviti. Toda poleg konsumnih društev, namenjenih delavcem kateri nimajo niti kapitala niti kredita, obstoje tudi kon« sumna društva tudi snovanje raztegnilo svoje delovanje tudi na tako polje, na katerem ni opravičena delovati. To določa § 88. tega zakona. Razpust ie torej mogoč, če na primer kaka zadruga j društva i ki so namenjena drugim slojem. Taka ki nima koncesije, izvršuje gostilniško obrt. tem slučaju je dolžnost okrajnega glavarstva pa ne soglašajo več s prvotnim principom ? iz da glavarstva katerih so nastala, in so vsled tega povsod naletela na odločen vpor. Kranjskem se je zaradi teh društev raz- to naznani sodišču, Žal, da so doslej okrajna v tem oziru postopala jako popustno. Razmere v deželi bile vse drugačne, če bi se bilo od vsega začetka gle- dalo na to Tudi da se vse zadruge drže strogo svojega na vnel jako oster boj, kateri je jako obžalovati, ker so se njim obstoječa osebna nasprotja jako poglobila. Konsumna društva so v nekem smislu humanitarne naprave dokler imajo namen stvarjati kapital na korist delokroga. Le s strogim postopanjem se dado te razmere zbolj- šati. Če bo vlada brezobzirno postopala in nekaj zadrug, potem tistim, ki nimajo ne kapitala niti kredita. Ta ki dosledno prestopajo svoj delokrog, razpustila, bo to drugim zadrugam v svarilni vzgled. Njihova kon-humani- kurenca z davki preobremenjenim trgovcem bo postala tarni značaj pa izgube v tistem trenotku, ko niso več reelnejša, izrodki in izrastki bodo odpadli, zadruge ome omejena na delavce brez kapitala in brez kredita, ko so jevale na tisto delovanje, ki jim pristoja, in s tem se člani ljudje, ki že imajo nekak kapital in neko eksi- bodo nasprotja vsaj deloma poravnala. Popolnoma se se stenco. Čim taki ljudje, ki imajo že svojo gospodarsko veda ne uglade, dokler se sedanji, jako pomankljivi zakon slej samostojnost, osnujejo konsumno društvo, se to društvo o zadrugah korenito ne premeni. Kar se prej prav nič več ne loči od navadnega kupčijskega podjetja, gotovo zgodi. Pri navadnem kupčijskem podjetju je pred pogoj, da ima ali R. podjetnik kapital. Tega imajo pa tudi samostojni kmetovalci itd. f? Êt áíítsítiífiíliítiílisfc iti & ^ it fr, fa ft ^t rti & A if. ft & & A A A fi/B JB ft iti Zakonodajalec iz leta 1873 mislil da bodo kon «i Kmetijstvo. I» sumna društva snovali samo delavci, ki nimajo ne kapi tala, ne kredita in zato je takim društvom zagotovil po sebne olajšave. Ni pa mislil, da se bodo tudi drugi krogi polastili te stvari, in da bodo dovoljene olajšave na brezobziren način izkoristile proti davkoplačevalcem- trgovcem, kakor se je zgodilo tudi pri nas na Kranjskem boj tistih Občni zbor c. kr. kmetijske družbe. Naposled je končan skoro pol leta trajajoči strastni za kmetijsko družbo in sicer s popolnim porazom gospodov > kateri so zbrani okrog » Gospodarske zveze. a Boj mej trgovci in konsumnimi društvi jako oster in z raznih strani so nam došla že vprašanja, ni-li irogoče, da bi se provzročil razpust teh društev. Občnega zbora dne 26. oktobra se je udeležilo tako To jako težko doseči, zakaj zakon je konsumnim društvom dal jako veliko samostojnost in neodvisnost tem oziru naj služijo naslednja pojasnila: ogromno število članov, kakor še nikdar ne naša družba. Ob določenem času, ob 1 j kar obstoji uri dopoldne je družbin predsednik cesarski svetnik Murnik otvoril zborovanje. Razen članov glavnega odbora bil kot zastopnik dež. 37. zakona z dne 9. aprila 1873 pravi : Upravno vlade navzočen okrajni glavar dr. plem. Chron in štirje oblastvo zamore zadrugo razpustiti, če je vsled delovanja uradniki dež. vlade, ki so pri posameznih volilnih komi-ali razprav te zadruge bila izdana prav okrepna kazenska sijah nadzorovali glasovanje. razsodba v smislu 88 tega zakona. Kazenska sodišča morajo take razsodbe takoj, ko so postale pravokrepne predložiti političnemu oblastvu. i 38 Družbin predsednik ces. svetnik Murnik je polagal v svojem jedrnatem ogovoru vsem članom na srce, naj skrbe, da se bo mogla volitev mirno in dostojno vr- čiemu dež. oblastvu tega zakona pravi: Razpust pristoja politi- šiti. Vsled obile udeležbe ni mogoče j da se glasovalo » v čigar okolišu ima zadruga svoj pri jedni komisiji, zatorej naj se stavijo štiri komisije, in sicer posebej za Gorenjsko, za Dolenjsko in za Notranjsko žrebeta ostanejo doma, in da bi se v to svrho posestnikom ter za mestc Ljubljana in njega okolico. Pri vsaki teh lepih žrebet dajale primerne podpore. Ta zadeva odstopi komisij naj ima vsaka stranka po jednega zaupnika. Po kratki, a jako viharni razpravi, v katero so po segli knezoškofijski kancelar Š i š k î drž poslanec Povše, župnik Pin tar iz Stare Oselice, ljubljanski se s poročilom konjerejskemu odseku. Nadalje sprejel je občni zbor nredlog podružnice se vplivalo na to, da bi se za Go- Primskovo naj renjsko projektovánu kmetijska šola ustanovila v bližini Kranja ) in predlog podružnice mokronoške zaradi večje množine brezplačnega smodnika za streljanje proti toči. Končno odobrili so se nasveti, naj bi se pri nakupovanju bikov bolj v. oziralo na domačo goved, nai se troški župan Hribar in končno družbin predsednik Murnik, je slednji izjavil, da po 13. juliju pristopi vši člani kmetijske družbe se ne smejo udeležiti glasovanja. Po tej izjavi, s katero se je ustreglo' nasprotnikom dosedanjega odbora, se je začelo glasovanje. Posamezne volilne komisije so bile sestavljene tako blagajn, in naj bi se vendar že enkrat popolnem odpra-in sicer: Za Gorenjsko: cesarski svet. Murnik, rav- vila stara mera in vaga. Pred zaključkom občnega zbora vprašal je g. Josip za pregledovanje bikov-plemenjakov pokrivali iz okrajnih natelj Pire in knezoškofijski kancelar Šiška; Za No tranjsko: nadučitelj Žir ovni k, pristav S tup ar in po slanec Pfeifer; za Dolenjsko: poslanec Povše î u či tel j Turk, je-li glavni odbor glede ustanovitve živinske kmetijske šole na Grmu R. Rohrmann in potovalni bolnišnice v Ljubljani kaj ukrenil. Ravnatelj Pire učitelj Go m b a č ; za Ljubljano : odvetnik dr. Makso plem. VVurzbach, državni poslanec Pogačnik in družbin uradnik O r a ž e n. volitev smo naznanili že zadnjič. Izvoljen je odgovoril, da se sedaj deželni odbor peča s to zadevo, ■ ^ in da je to odvisno od deželnega zbora, je li in kedaj se ustanovi bolnica za živino Izid bil ves dosedanji odbor in sicer s tako velikansko večino glasov, da se okrog „Gospodarske zveze" zbrani gospodje vsaj 20 let ne bodo upali na dan. Ob polu štirih popoludne se Ijeval. Cesarski svetnik Murnik naznanil je najprej izid volitve, katerega so zborovalci -pozdravili z burnimi dobro -klici. govoru Cesarski svetnik Murnik priporočal je v sklepnem se med členove in zlasti podružnice po- naj vrnil mir, ker tedaj v interesu kmetijstva pričako trikratnim slava klicem ce občni zbor nada vati uspešnega delovanja, sarju zaključil je potem predsednik občni zbor. v. ft fi ® ft ft ft it»ifcifeift«iSit»jft^ft'tiitiíftíftíferliáftrtifftffe ^ Nasprotna stranka se nadaljevanja zbora ni udeležila ter s tem jasno pokazala ? da občnega imel Novice. .s* ■i* VWWWWWWWW WWW WWWWWWWWWWWWWWW župan Hribar prav, ko je rekel, da se gre tej stranki le za prevlado ; ne pa za prospeh družbe. Predsednik zahvalil se je v imenu dobre stvari zborovalcem, da so omogočili mirno volitev ter s tem redno delovanje družbe. za žuPDii Osebne vesti Zdravnik dr. Ivan Robid Ie imenovan ordinarijem dež. bláznice na Studencu pri Ljub Matija Brdo Slak, žup. uprav, v Mengšu prezentiran Gg. Janez Pfajfar, ekspozit v Harijah Ravnatelj Pire nasvetoval je v imenu glavnega imenovan za žup uprav, župnije Zagorje pri Poljanah na Gorenjskem Janez muk kapelan v Horjulu pre meščen kot ekspozit v Harije in Anton Znidaršič, ekspozit odbora, naj se leta 1899. novo ustanovljenje podružnice v smislu družbenih pravil potrde in sicer podružnice na Razdrtem, je premeščen kot kapelan v Erzel pri Vipav Primskovo, Naklo, Dolenjavas pri Ribnici, Sv. Gregor, Kobaridu se Doberniče, Sv. Jošt in Gornji Logatec. Ta predlog bil je brez ugovora sprejet. Potem pa je sledila dolga vrsta predlogov raznih podružnic. Zaradi pomanjkanja prostora navajamo tukaj važnejše predloge in sklepe. Podružnica vipavska je predlagala, naj bi kmetijska doslej Jurij nastanil kot zdravnik sekundarij v dež bolnici v Ljublj dr. V o to č k a, Premogar Vozel Zagorju ob Savi je dobil častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje Karolina Bleiweis pl. Trsteniška dne visok* nov. soproga družba svojim členom zopet oddajala gumijeve vezi za zeleno cepljenje. Predlog, ki je našel splošno odobravanje, bil je soglasno sprejet, in bodo torej členi po svojih podružnicah prihodnjič zopet lahko dobivali dobre gumijeve vezi za primerno ceno. starosti SB let umrla je v ponedeljek, pokojnega narodnega voditelja dr. Janeza Bleiweisa in mati sedanjega ljubljanskega podžupana, gospa Karolina Bleiweis pl. Trsteniška. Pokojnica je bila izredno dobrotljiva in ljubeznjiva gospa ter je vživala povsod najiskrenejše simpatije. Bodi jej zemljica lahka in prijazen spomin ! Ruski kurs. četrtek Jenko v dvorani „Mestnega doma" Ie pouk pričel gospod dr. L. v ruščini, katerega se udeležuje nad 60 slušateljev. Srednješolski m'adini Podružnica eolska družba izposlovala predlagala i naj kmetijska prepovedano se učiti ruščine, kajti po izgovoru barona > da se ne postopalo tako strogo Heina, je ruščina n Gott sei Dank" nepotrebna, med tem ko proti razdelitvi skupnih gozdov. Družba storila bode v tem smislu pri c. kr. vladi primerne korake. B^HH cqma t -v ézTm^^Tri ' F -' IVJ InM^T1 ^^HCTl&A1 a i/Vi f* 2 Podružnica v Lescah predlagala je z ozirom na to, da inozemci pokupijo najboljša žrebeta v radovljiškem se je uče na Pruskem z veliko vnemo. Državni in deželni poslanec goriški grof Coronini-Cronberg je odložil oba mandata. » , , 1 W — Li Orožniki na Češkem ? Okoli 100 se je te dni pripeljalo z dežele v Ljubljano, od koder, se domneva, da poj- okraju, naj glavni odbor stori primerne korake, da boljša dejo na Češko in druge kraje, kjer se vrše demonstracije. 386 vzel V Transvaal. Tukajšnji topničarski častnik Jrku pri svojem polkovniku 14 dnevni dopust in je zapustil mogoče Goriška gimnazija povsem dobiti Ljubljano s pretvezo, da gre obiskat svoje sorodnike. Sedaj je Goriško dovolj laške in nemška, zbog česar za slovanske inteligencij naznanil svojemu polku, da Sedaj so se začeli Lahi poganjati za laško gimnazijo kjer se hoče na strani Burov bojevat priti Angležem. je že na potu v Transvaal, za jedno pa pisarijo, naj bode slovenska gimnazija v Tolminu Novorojenček v greznici 29 Tudi Maribor mora imeti svoj Bismarckplatz ^ Q — --'-—— — ' — » ^ » v w v -v * j v*» u M U ^ i v UJ Kavšek v Kopačevi gostilni v Novem mestu na stranišču davno novorojenčka ter ga potegnil z motiko oktobra je našel „Nemška" mesta, kakor Celje, Celovec in Ptuj itd. imajo že svoje Bismarckplatze, samo tihi Maribor ga še nima je 22 letna dekla Cilika Modic Matere niso zaprli, ker otrok more živeti. greznice. Mati otroka To peče hudo mariborske čistokrvne nemške visokošolce ki Otrok je bil na glavi ranjen. so vložili na mariborski vsled telesne občinski zastop posebno peticijo, s slabosti itak ne katero zahtevajo, naj se vendar imenuje tudi v Mariboru kak Iz Ormoža. Dne 30. oktobra se je vršila volitev trg po velikem neprijatelju naše države. Seveda vlada tiho pripušča. vse v okrajni šolski svet in so bili izvoljeni Župnik Bohanec dr. Kristan, dr, Omulec in Središcana Hočevar in Eobič Vljuden vojak. Neki podčastnik 27. pešpolka je udaril s sabljo po glavi mestnega delavca Janeza Kocino, ker se mu Kočina ni takoj ognil na trotoarju. Zavrnjeni izseljenci. V New Yorku je bilo zavr njenih 50 izseljencev, so se pripeljali s parobrodi. Severno nemškega Lloyda" iz Bremena tjakaj, ker niso imeli urejenih manifestov" svojih zastopnikov. Izselj so vsled tega tr peli veliko škode. Koncesionirani družbi na Kranjskem sta le Letošnja žetev stanju žetve ob sredi okotobra n Red-Star-Linie in pa Severno-nemški Lloyd u izdalo polj. ministrstvo sledeče poročilo : Pšenična žetev je bila v srednjih pasovih in v planinskih sploh več kakor srednja. V drugih deželah deželah slabša in se sploh ne more sploh slabša Na Češkem imenovati niti srednj povoljna in bila žetev . Kakovost Josip Roparski napad Molk iz Slani napaden Dne in 30 m m. je bil žagar oropan na državni cesti Napad se je zgodil v Tihi dolini mej znano hišo, ki se zove ravbarkomanda'5 in mej Mačkovcem. Obstopila ga tolp dovolj Sadj mnogih galiških krajih je rž boljše nspela pšenica boljše uspela nego rž ciganov in cigank, kateri so ga tudi težko poškodili na gla Slame Turšica malo srednja. Grozdj s Sladkorne pese slabša. Zgodnja setev rži in pšeni pozna setev. je ploh mnogo, ie boljše slabo a e povsod uspelo, kakovost na kar je padel v nezavest, in v tem času so oropali ga cigani Dobavni razpis in kr uspela vojaško oskrbovalno nego skladišče je poslalo trgovski in obrtniški zbornici izkaz o otrobih in rešetinah (Koppich) Osepnice se širijo so preostale v vojaškem Cerknico, šola se mej mladino v Vidu nad zaprla za dobo 14 dnij Zverinska mati. Pred okr sodiščem v Grradcu je stala te dni 321etna Marija Berger, delavka iz Ljublj je svojega 18 mesecev starega otroka Lojziko, uprav zverinsko trpinčila. Dajala nezakonsko je otroku ie, ker hčerko slabo teritorijalnem okrožju. Gradec za leto 1899 in 1900. Za od jemalne postaje so določena vojaška oskrbovalna skladišča v Gradcu, Mariboru in Celovcu. prejemni način in roki se lahko in obrtniške zbornice v Ljublj Natančneji podatki, posebno vpogledajo v pisarni trgovske igrano in malo in pretepa oknu ga veško in vrgl !" Sodnik da je ves trepetal. Vganjala je ž njim vedno. Privezala je otroka šnici y i H Ti ■ Čiščenje volnene robe v domobranski voja- Upravna komisija za 3. in 5. batalinn o. kr dnmn. tako tudi otroka na smetišče, kričeč prase !" ležiščem ) nečlo-Pogini branskega pešpolka št 1899. ob 10 14 nov A obsodil Berger na dvemesečno ječo s trdim v Ljublj in o. bataljon c kr, domo poroča trgovski zbornici, da bode i dop. v dež domobranski vojašnici vol- javna obravnava zaradi zagotovitve čiščenj Kazen tega se odvzame otrok nečloveški materi nene robe z valjalnico in posteljne oprave s pranjem in kr iz Ljublj Iz Semiča. Graščino Turn panjem za čas od 1. jan. do 31 kupil te dni neki i vanja vredno da prišlo tako Žid lepo lastnino g. Kauschegga cenah tudi za daljšo dobo, in sicer dec 1900 pri ugodnih kar je silno obžalo posestvo v tuj roke ponudbe. Natančneji pogoji se lahko potom ustne ali pismene vsak dan od do tem boJj, ker bi bili kupili graščino domačini, še bi bili vedeli za prodajo. 12 ure dop. in od 2. do imenovane komisije vpogledajo ure pop. v upravni pisarni zgoraj Nova cerkvena knjiga z naslovom Deutsch očitni službi Božji" je izšla v Katoliški tiskarni, lično vezana stane 60 kr. Izlet v Ljubljano je naredila mlada Trboveljčanka Molitve pri „Grazer Tagblata Seme vati Graški nemški društvo da ne Čegar dijaki heisst lutherisch sein« je geslo je začelo lepo uspe- ta list so ustanovili „Gustav-Adolf ovo namen je širiti proteatantizem. Zdi se nam Za njo je v Ljublj ne vzame svojega življenja, je tudi brez vsakega denarj bo v škodo naprednonarodnem telesu avstrijskih Nemcev r prišlo naročilo Morala naj se varujejo, da si ako se izločijo javno taki elementi iz katoliške cerkve oditi zopet domov bila hitreje uvidelo da ažna pretveza, a protestantizem Zločin ? Prej 27 dnevi je umrla v Ljubljani kuha rica prejšnjega šempeterskega župnika. Mrtvo so dobili v sobi širše občinstvo tako lažje in hujskačem istinila narodov in Busija pravi in zadnji smoter Nemški vojaki proti Slovencem saj bo nacijonalnim razmerah Znano mogli bilo, da ima precej denarja; ker pa po smrti niso Pri pešpolku 27 smo denarj dobiti umrla bila morda žrtev zločina preiskali. pojavile so se govorice, da Odkopali so jo ter sodnijsko tožbe. „Armeesprache se hoče razširiti Lani se v dobili že večkrat pri-pri tem polku na čuden načia je slovenskim prostovoljcem prepovedalo ojašnici tudi izven službe govoriti slovenski letos Umrl je v Gradcu umirovljeni bivši računski re vzdržuje samo se ne odredbe nego se baje zahteva, da se pro vident v ministrstvu za bogočastj Francelj. Služboval je prejšnja vladi Kranjski. leta uk na Dunaju g. Kari tudi dolgo časa pri deželni stovoljci v mejsebojnem občevanju smejo posluževati druzega jezika, nego nemščino, Take od izven vojašnice ne redbe spuščajo menda nemški častniki, kar povozil tovorni vlak Kravo povozil vlak. Na progi Planina-Rakek venski vojak torej mora izven roke službe 183 kravo Fr. Turka tako zahteva „nemški preveč. govoriti nemški Slo- ker značaj" polka. To je vendar nekolika 387 « Premagan. Lažnega žida Carduccij „hudičevo himno", v kateri se vrag hvali Jehovo, je zadela kap. Ne more več rabiti desne roke. zložil * i pri Ljubljani. Otroci, da je premagal zolcem so se igrali z žveplenkami za ko t zanetili so ogenj in prouzročili s tem 2000 gld. škole, ka in njegove katera bi bila gotovo višja, ako se ne bi posrečilo vrlim ga- silcem lokalizirati ogenj. Grof Thun bivši ministrski predsednik, se bode a Lob- zaročil s sestro češkega deželnega maršala kneza Jurija kovica, potem pa prihodnji mesec nastopi daljše potovanj Orijent. Požar. Due 23. oktobra je gorelo pri posestniku Seliškarju v Podutiku pri Vidu v gospodarska t stanovnica Ogenj je upepelil hišo in poslopja. Škode je 1500 gld. Razen Dolinar 200 gld. škode. tega ima Prijazne razmere v Budimpešti. Pretekli teden sledu kar devet deklic v sta- V Budimpešti zginilo brez Nesrečen fant Josip Zevnik, morilec Na smrt obsoj rosti 12 24 let. Trgo s človeškim Budimpešti vedno lepše cvetke ker mesom poganja v policija premalo stroga t. udati je koncem julija v Spodnjem umoril omoženo Josipino Grrubarj ker i kmetski Suhadolu mu ni hotela je pomiloščen na 20Ietno ječo; kazen prestane Zevnik V tujino se je odpeljalo min. teden polno slovenskih premogarjev iz Zagorja na Vestfálsko, skupno 168 oseb z ženami in otroci, ki so bili slabo oblečeni in upadlih lic. Revščina, da se Bog usmili ! Smrt adjunkta Hallade. Drž. pravdništvo je ustavilo preiskavo radi smrti adjunkta Halla, katerega so našli ob že- V moški kaznilnici v Gradiški Samomor. V Brnu se je ustrelil infanterist Fran Rojšek iz Račice pri Trebelnem noči od 27. na 28. m. m stal pri namestništvu v Brnu na straži. Od tod je šel na bližnji vrt in se je tam usmrtil. Vzrok je neznan. Dež sodišče se lezniški progi proti Beljaku smrtnoranjenega je obrnilo namreč na graško vseučilišče radi fakultetne izjave m dobilo odgovor, da se je Hallada bržóas v hipni bla Samomor. Na vseh svetnikov dan se je v Mariboru ustrelil vojak Ernst Budna. Utonila je dne 16. t m. opoldne 171etna M. Repič iz Cepna pri Postojni. Padla je z brvi v Reko. znosti sam umoril Poskušen Vandalizem na grobeh. V občini Materadi v samomor. V šempeterski garnizijski kaznilnici si je rojak 47. pešpolka minoli torek z bajonetom, Istri so Lahi vrgli s pokopališča nagrobni spomenik, ker je katerega je baje vojaku stražniku izmuznil iz rok imel napis v hrvatskem jeziku zunaj pokopališča v blatu V Ameriko. Spomenik leži že dve leti žilo na desni roki in se precej nevarno stroga preiskava. ranil prereza! Uvedla se je mesecu oktobru se je odpeljalo s Grozen umor se Kranjskega 335 oseb v Ameriko, t. j. toliko se jih ljalo samo na ljubljanskih kolodvorih. prerezanim vratom so našli mrtvo 64 ietno A odpe •f Mrtvo truplo so našli dne 24. okt. v Mariboru v Dravi. Truplo je bilo nago, obleka je ležala na bregu ; pravijo, da je ženska znorela in se sama umorila. Truplo utopljenega dečka Jožefa Luknarja, Pulju, vitico. Umorila jo tvijo. Živeli z umorjeno sama prijavila sodišču. izvršil te dni v Dinj njena sinaha, žena nekega brivca pri Ci- bri- dalj časa v prepiru. Morilka se je Pod jarmom Milanovim „Novoe Vremj zadnjem zasedanju skupšči v Belemgradu • v bil nada je pretekli mesec utonil v Gruberjevem kanalu, je našel tedni sestavljen predlog, naj skupščina dovoli svoto 2.200.000 di Franc Slane iz Slap v Ljubljani. Truplo so pokopali na po- narjev za izredne vojne izdatke kopališču pri Devici Mariji v Polju. v ^^^ vihar na Triglavu. Dne 12. in 13. m. in s tem dinarjev. Predlog je bil seveda vsprejet je Res vsakemu davkoplace naloženo breme drago so gospodje členi narodne skupščine pla m bil grozovit vihar na Trigl V naši koči je bil tisto čali obede na dvoru. V utemelj noč neki tuj turist z vodnikom Šmerc, kateri je rekel ta vihar ni koče odnesel, je noben vihar več ne bo »Če čeno onega predloga je bilo re- î da so to „nove žrtve za narodno nado ko a a javna tajnost je, da je ta svota namenjena za široki i in Uboj pri Čedadu Dober žena ubila v Čedadu teden tega je, kar prazni žep Milanov Voj milij proračun je narasel od 16 na 19 s sekiro na polju svojega moža dinarj odšel pred leti od doma in se zopet nenadoma vrnil. Mej tem pravi kontroli No Izdatki vojnega ministrstva nUo podvrženi ako seštejemo vse izdatke Srbij trosi za vojsko okrog 23 milij časom si je izbrala njegova žena drugega ljubimca, katerega vsega proračuna. Dru dinarjev, kar sestavlja celo tretjino sin in on sam sta v zvezi z ženo z umorom tretj Sodnij kazen. je odvedla vse tri v zapor njenega moža odhaj za obresti državnega jih čaka zaslužena dolga, a samo ena tretjina vseh stroškov za potrebe dežele in uprave leta 1897 ie kupš no^e puške in sa izplače dovolila poseben fond za naročenih topov No v resnici Nesreče 26 okt pop se na Polj gatcu prevrnil s slamo naloženi voz Aloj pri Lo Blažona iz Mlake na Uršo Zakrajšek deljek so našli v o Val je obležala takoj mrtva M pon ni ne teh topov, ne pušk, a jih tudi ne bo, ako ne dovole novega denarja. Dopisnik vprašuje: kako dolgo bo še narod tega povsem nepotreb- uri po noči hotel pa padel je tako nesrečno mrtvega Vidu na podu mrtvega Janeza Rozmana. po lestvici po mrvo za konja, uri našel gospodar je ponesrečil 11 letni srbski nega gospoia o grozotah, za svoje drage novce vzdrževal „Narodnim listom" poročajo iz Belegagrada jih obsojeni radikalci morajo trpeti po temnicah, da ga ob 1 To so za nesrečne žrtve pravo mučilišča V nedeljo dne 29. m. m goma in se pogublj Huj deček Fr. Ogrizek pri zgradbi novega šolskega poslopja v Postojni, padel je namreč tako nesrečno pod voz, da mu je hujimi zloci postopajo ž njimi katerim je dovolj ginevajo pola naj nego z da zi iz svojih sredstev kupujejo dobro hrano in merico vina. Radikalcem pa ne šlo kolo Čez obraz in roko Martin Debevec iz Sv. Barbare 25 letni 25. m. m. potem umrl s kostanj tako nad nesrečno Skofj ozenieni ) Loko da že diugi posestnik je padel dan da je zabranj to ampak jim dajejo hrano, katere niti psi bi jedli. Po takem se oni pogubljajo vsled gladu. Ni jeden obsoj ni zdrav a jim ne dajo zdravnika, Kosta Tausa Požari. Preteklo soboto, m. je začelo goreti novič je že živ mu ne dovoljujej mrtvec ali tudi v tem žalostnem stanju kake olajšave in to na izrečno zapoved Milanovo. V nekolikih mesecih poginejo gotovo pri posestniku Ivanu Cirmanu Podgoro št. 20 tik St. Vida številka lista „Slavisches Echo Zadnj prinaša uprav senzacijonalen