VSEBINA
Ureja: glavni in odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Jože Javornik — predsednik, Janez Vraničar — namestnik in člani: Franc Istenič, Marija Semen, Milena Sagadin, Neža Štefe, Boris Pertot, Slavica Bajt, Magda Ostanek in lanez Ahačič. — Tisk: CP »Gorenjski tisk« v Kranju.
LETO X. — 2. III. 1967 — št. 2
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ
—	S prve seje tovarniškega odbora naše sindikalne organizacije.
—	Prispevek zavarovanca k stroškom zdravljenja.
—	O sindikalni članarini; kako jo obračunajo in kam gre denar.
—	Letna mladinska konferenca v Tekstilindusu.
—	Letovanje v Novigradu — obvestilo o sprejemanju prijav.
seje tovarniškega odbora sindikalne
O sindikalni članarini
Že večkrat ste člani kolektiva spraševali, kako in v kakšni višini se vam odteguje članarina (to vprašanje je bilo zastavljeno tudi na občnih zborih nekaterih EH), zato vam bomo v današnji številki Tekstilca skušali razumljivo odgovoriti.
Po sklepu Centralnega sveta ZSJ plača vsak član sindikata članarino v višini 0,6 % od svojega čistega osebnega dohodka (brez dopolnilnega prispevka) pridobljenega v rednem delovnem času, od nadomestila v času bolezni ali od štipendije.
Da bo stvar bolj razumljiva, prilagamo tudi tabelo z že izračunano višino članarine za čisti osebni dohodek od 309 novih dinarjev do 2.008.
Zaradi lažjega postopka (pri obračunavanju oziroma pri odtegovanju članarine) so zneski članarine nad 0,05 N din zaokroženi navzgor, pod 0,05 pa navzdol.
N. pr.: čisti os. dohodek nekega zaposlenega znaša 792 N din. 0,6 % od tega zneska je 4,752 N din, zaokroženo navzgor je 4,8 N din članarine od navedenega zneska.
Ali: čisti dohodek nekoga je 791 N din, od tega je 0,6% 4,746, kar
je zaokroženo navzdol 4,7 N din članarine.
Vajenci in tisti, ki so 30 ali več dni na neplačanem dopustu, plačajo enoten znesek — 0,10 N din članarine.
Članarino ne plačujemo od:
—	nadurnega dela
—	nadomestila za nočno delo,
—	terenskega dohodka,
—	nadomestila za letni dopust (iz sklada skupne porabe — regres).
Vso zbrano članarino pa razdelimo takole:
—	60 % odvajamo na tek. rač. Obč. sind, sveta,
—	40% pa ostane sindikalni podružnici.
Teh 40 % pa še nadalje delimo in sicer:
10% ostane TO, 30 % pa dobijo
IO EE.
V letu 1966 je bilo vplačane sindikalne članarine 149.167.80 N din. Od tega smo 60% (90.206 N din) oddali ObSS, preostalih 40 % ali 58.961,79 N din pa je ostalo sindikalni podružnici, oziroma TO in IO posameznih ekonomskih enot.
(dalije na 2. strani)
Ob 8. marcu — dnevu žena — čestita uredništvo vsem ženam našega kolektiva in vsem bralkam Tekstilca
Prihodnjič
V PRIHODNJI ŠTEVILKI BOMO OBJAVILI TUDI NAŠ INTERNI PRAVILNIK O VIŠINI IN POGOJIH IZPLAČEVANJA NADOMESTILA OSEBNEGA DOHODKA ZA PRVIH 30 KOLEDARSKIH DNI NEZMOŽNOSTI ZA DELO ZARADI BOLEZNI ALI POŠKODB!
Letna mladinska konferenca v Tekstilindusu
Prispevek k stroškom za zdravljenje
—	Kot priloga: PRAVILNIK O DELOVNIH RAZMERJIH.
—	Sklepi CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA in UPRAVNEGA ODBORA.
—	Za mlada leta.
—	Pismo vojaka.
—	Nagradna križanka.
2.	ZA PREVOZ Z REŠILNIM AVTOMOBILOM
10 novih dinarjev
3.	ZA AKUTNO ZASTRUPITEV Z ALKOHOLOM
90 % VSEH STROŠKOV
Toliko o prispevkih, ki veljajo za splošno zdravljenje!
V Uradnem listu SRS št. 3 pa je izšel tudi sklep, ki predpisuje prispevek zavarovanih oseb k stroškom za zobno tehnično pomoč in zobno protetična sredstva, za ortopedske čevlje in posamezna druge vrste ortopedskih in drugih pripomočkov, sanitarnih priprav in sanitarnega materiala. (Te podatke bomo objavili v prihodnji številki Tekstilca!)
S 1.
Novi odbor je pregledal zapisnike občnih zborov in hkrati določil naloge, ki jih ho treba rešiti v prvem poiletjiu.
Iz (posameznih zapisnikov navajam probleme posameznih ekonomskih enot oziroma turili take, ki so aktualni kar v večih e. e.
Predilnica I
Ta enota dela (z majhno izjemo) brez polurnega odimora. Člani zahtevajo, da bi se jim zaradi tega morali .povečati ošabni dohodki za 6,5 %.
TO meni, da je t0 zapletena zadava, ki naj jo reši UO. Kakšna bo odločitev in obrazložitev UO bomo takoj sporočili, čim bo narejena.
Delavci zahtevajo, da bi moralo biiti nadomestilo za K-45 večje, hkraiti pa tudi to, naj 'bo ragres za Jetavanjc izplačan vsem članom kolektiva.
Okrog nadomestila za K-15 velja predpis, ki pravi, da delavna organizacija lahko izplača 1,5 % od dohodka in tu ni kaj pomagati, spremeniti.
Kako hp letos z regresom, pa je ena izmed nalog, k'i jih bo moral rešiti TO. V item pogledu bomo napravili nekaj variant, člani kolektiva pa se boste potem inorali za eno odločiti. Variante bomo pravočasno objavili, IO pa bodo izvedli (krajše masovne sestanke.
Tkalnica I
dlani amiaitrajo, da je nadomestilo za K-15 premajhno. Čudno se jim zdi dejstvo, da je to nadomestilo v nekaterih kranjskih tovarnah bistveno večje.
Ponovno ®o zahtevali, da bi se nočna izmena, pred pro9to soboto, prenesla na sotooto dopoldne.
Ta predlog je sicer že 'bil ma CDS, vendar ga je te->ta zavrnil, ker je težko izvedljiv in neekonomičen. TO bo predlagal, da se ta predlog ponovno prouči mia CDS.
Člani te enote zahtevajo regres za vse!
Kritizirali so neodgevarjajoče sanitarije in zahtevali da se v tkalnici uredi prostor za jedilnico.
TO bo te zahteve posredoval CDS.
Plemonltilnica I
Člani menijo, da je premalo takih sestankov, kjer bi se pogovorili o delavcih, o njihovih težavah, željah. Zahtevajo tudi, da se jim razumljivo pove, kako ss obračuna 'Sindikalna članarina in kam gre ita Samarina kasneje.
Iznesli so tudi problem delovnih mest, ki so zdravju škodljiva. Po pregledih so ugotovili kar 60 % bolnih članov na tab
Sestanke, na katerih bi Obravnavali probleme in želje delavcev, mora organizirati pač IO sam, člani enote pa imate vso pravico, da to zahtevate!
Vse o članarini objavljamo v tej številki Tekstilca. Kolikor so še nejasnosti, sporočite v uredništvo ali v sindikalno pisarno! Gleda delovnih mest, 'ki so zdravju škodljiva, bomo še poročali.
Tkalnica II
V tkalnici II so se člani predvsem pritoževali nad delitvijo ostankov. Dokaj čudno je o tej zadevi pisal tudi prejšnji predsednik IO v letnem poročilu.
Glede količine, 'ki pripada posameznemu članu kolektiva in njegovi družini je zadava jasna. Tudi jemanje ostankov iz skladišča je v redu. Gre torej verjetno za način delitve ostainkov znotraj ekonomistke enote. Da gre tam pravično, je seveda naloga IO e. e. Ker pa se vseeno 'kažejo manjše
11.	12. 1966 je tovarniški komite ZMS Tekstilindus organiziral svojo letno konferenco. Mladina ostalih kolektivov v občini je svoje konference že izpeljala in mi smo
napake tu in tam, bo TO sedanji pravilnik pregledal in izboljšaj, in to že v letošnjem prvem polletju.
Obravnavali so odnose med mladimi in starejšimi v obratu. Tudi v tkalnici I so govorili o teh odnosih. Starejši člani so se pritoževali čez mlade, da eo nedisciplinirani, nevestni, da ne izvršujejo nalog itd.
8. februarja smo imeli v našem podjetju zbor delavcev v obratu I in 9. 2. v obratu II. Namen teh zborov je bil, da bi se pogovorili o višinah soprispevka zavarovancev za stroške zdravljenja.
Predlog, ki je služil kot osnova za razgovor je vseboval več postavk za razne oblike zdravljenja (obisk v ambulanti, prvi obisk dežurnega ali drugega zdravnika na domu, prvi obisk v specialističnih ambulantah, prevoz z rešilnim av-
bili zadnji. Na konferenci se je zbralo relativno malo mladih, čeprav so bili pravilno in pravočasno obveščeni. Konference so se udeležili tudi predsednik CDS — tov. Franc Krmelj, predsednik sindikalne podružnice — tov. Franc Istenič, predsednik UO tov. Srečko Teran in sekretar TK ZK tov. Tine Rojina ter gostje iz tovarne IBI in Iskra Kranj.
V nasprotju s konferencami, ki smo jih organizirali v preteklosti in zanje porabili precej časa (razdelitev dolžnosti posameznim članom komiteja, pripravljanje referatov ali diskusij itd.), smo za letošnjo konferenco potrebovali le kratek sestanek, katerega rezultat je bil neplodna, slabo organizirana konferenca. Ciani TK se tudi niso pripravili za razpravo, pa je konferenca izzvenela plehko in enostransko. Razprava je že na začetku ubrala napačno pot, nakar
organizacije
Kot v pilemenitiilinici I so tudi v ükai'nxi II zahtevali člani, naj bodo izplačilni listki taki, da bodo pregledni in razumljivi.
TO se bo — skupno z IO posvetil težavam, ki nastajajo med mlajšimi in starejšimi delavci. Verjetno gre tu za obojestranske (dalje na 2. strani)
tomobilom, dnevna oskrba v bolnišnici, akutna zastrupitev z alkoholom).
Glede na pripombe, ki so jih dali občani, so člani Skupščine komunalne skupnosti socialngea zavarovanja Kranj izglasovali na seji, 17. februarja, da se plača samo tiste prispevke, ki so predvideni že z zakonom, vse ostale po predlogu pa so zavrnili.
SAMOPRISPEVEK BOMO PLACALI SAMO:
1.	ZA PRVI OBISK DEŽURNEGA ZDRAVNIKA (ALI DRUGEGA ZDRAVNIKA) OZIROMA ZDRAVSTVENEGA DELAVCA 5 novih dinarjev
je tekla beseda v glavnem okrog rekreacije mladih.
Poročilo predsednika TK ZMS nam prikaže dejavnost organizacije v pretekli mandatni dobi. V poročilu je ' tov. Edo Lesjak dejal: »Na lanskoletni konferenci smo govorili o izobraževanju mladih, o delovni disciplini, varstvu mladih na delovnih mestih, o kadrovski problematiki in o delavskem samoupravljanju po uvedbi gospodarske reforme. Sprejeti so bili mnogi sklèpi, vendar je tovarni-
ški komite na svojih prvih sejah ugotovil, da s temi sklepi ne bomo mogli uspešno delati, da smo za njihovo izvedbo tudi prešibki. Danes je vsak mladinec na svojem delovnem mestu vključen v samoupravljanje, znani so mu vsi problemi, izobraževanje pa je cilj vsakega posameznika. Zakaj govoriti o teh problemih na več forumih. Tako tovarniški komite ni sprejel okvirnega programa predvsem zato, ker je bil celotni ko-(dalje na zadnji strani)
delovnih mestih.
— OBVESTILO —
Člani kolektiva!
Tokrat imate v prilogi Tekstilca objavljen PRAVILNIK O DELOVNIH RAZMERJIH. Objavljen je zato, da se boste laže spoznali s pravicami in dolžnostmi, ki jih imate kot člani podjetja Tekstilindus in s tistimi, ki jih ima Tekstilindus nasproti v njem zaposlenih. Svetujemo vam, da pravilnik v celoti preberete, kar bo pametno in koristno za posameznika in za podjetje. Kolikor boste naleteli na morebitne nejasnosti, pa zahtevajte še obrazložitve, ki jih bomo — kolikor bo možno — objavili takoj!
Uredništvo
Letovanje v Novigradu
Obveščamo člane kolektiva, da bodo v pisarni počitniškega doma sprejemali prijave v drugi polovici meseca marca !
Letovanje v Fiesi odpade, ker smo dom prodali !
Izvršitev osnovnega plana meseca januarja 1967
PREDILNICA I je osnovni plan izvršila v ef. fcg, v 'baznih pa ne. Vzrok, da plan v baznih kg ni 'dosegla je v tem, da je predla nizko številko, ki znaša januarja 37,72, medtem ko je bila planirana 41,87 Nm.
S surovinami ni biia najbolje oskrbovana, asortiment bombaža pa je bil za posamezne mešanice še Ikar zadovoljiv. Ceeainica je obratovala samo z 1/3 zmogljivosti, na ostaildh strojih čosamke pa so predli mikano prejo. Tako je predilnica I morala januarja reševati pomanjkanje mikane preje, da ne bd prišlo v 'tkalnici I 'do večjih zastojev. Proti koncu meseca je začela ta enota presti tudi 10 ton. Nm 65 za tkalnico II. Ta preja je iz 50% podinozičnega vlakna in 50 % iz bombaža. S to
proizvodnjo1 pa so moralld povisem ustaviti proizvodnjo česane preje, zaradi česar je nastalo pomanjkanje te preje v tkalnici I.
PREDILNICA II. Tudi ta enota je .izpolnila plan samo v ef. kg, v bfo ‘kg pa ne. Glavni vzrok je veliko število menjav, zaradi česar je bilo izgubljenih preko 200 tisoč vretonskih ur; predli so tudi razmeroma nizko povprečno številko. Tako je bila deklarirana Nm 42,94, ,kar je za 3,16 nižje od planirane. Po isortaciji je bila dosežena Nm 45,61, izkoristek surovin pa je bil 97,7 %. Menjav je bilo največ pri četsami preji, ker so imeli v predelavi kar tri kvalitete bombaža, in to: Maroko Bena ex, Gizo 47 in Gizo 66; menjavo so imeli tudi v črni 'mešanici.
Januarja so montirali tudi ostale 4 rzatezaike, pa sedaj obratuje že vseh osem strojev.
artikla 153, ker so ga sušili na ratzpenjalno sušilnem stroju.
Surovih tkanin je po planu 221.500 m, izvršenih pa je bilo 284.436 m. Oskrba z barvami in kemikalijami je .potekala v redu. Tudi gravura je delala v običajnem obsegu.
Januarja so v pletnenitikiici kolekcionirali 63 dessinov.
PLEMENITILNICA II svoj osnovni plan ni izvršila. Delno je vzrok prekinitev ob inventuri, pa tudi neustrezni količinski asortiment. Surovih tkanin je adjusti-ramih 304.000 m, kar predstavlja 30,5 % od mesečne proizvodnje v pleanenitiinioi II. Nezasedene kapacitete so delno zaisedili z uslugami (125.305 m).
ČLANI KOLEKTIVA!
POŠLJITE NAM VPRAŠANJA, NA KATERA ŽELITE POJASNILO, ODGOVOR, PODATKE ITD.
VPRAŠANJA ODDAJTE V SINDIKALNI PISARNI ALI PA V SKRINJICO UREDNIŠTVA
S 1- seje tovarniškega odbora sindikalne podružnice
^—^-^—400%
TKALNICA I plana ni izpolnila. Vzrok je predvsem, ta, da je prišlo do nepričakovanega zastoj a zaradi čiščenja kotla. Tako v tej enoti 25. januarja ni obratovalo v dopoldanski izmeni 216 statev po 2 iiri in 527 statev po 6,5 ure, v popoldanski izmeni pa ni obratovalo 527 statev vseh 8 ur. Tako je tkalnica izgubila 32.400 ton surovih tkanin.
Proti koncu meseca januarja so bile zaloge preje dokaj nizke. Kljub temu v tkalnici ni prišlo do zastojev. Potrebne pa so bde menjave nekaterih artiklov iz česane preje, katere so nadomestili z artikli iz mikane.
Izkoriščanje statev je bilo
87.5	%, I. kvalitete pa so dosegli
86.5	%.
TKALNICA II. Ta enota je svoj plan presegla v trn in v volkih. Čeprav So ‘bile zaloge preje za posamezne številke minimalne, je proizvodnja tekila normalino. Izkoriščanje statev so dvignili na 91,3 %, I. kvalitete izdelkov pa so naredili 84,4 %.
V previ] ainici so imeli precej bolnih, ‘kar je povzročilo izpad proizvodnje, predvsem v nočnih izmenah. Ker je previjaJmca že v normalnih razmerah ozko grlo, so problem pomanjkanja teh mavit-kov reševali s kupljeno pnejo na X mavitkih.
(dalje s 1. strani)
■pomanjkljivosti (vsaj moje mnenje je taikšno), pa zato ni pravično, da delamo ‘krivce samo mlade člane.
Plemonitilnica II
V tej enoti menijo, da je potrebno več sodelovanja sindikata s samoupravnimi organi, dia je treba več pisati in objaviti o delu sindikalnih organov, da bi moral — predvsem mlade — bolje seznaniti s sindikalnim delom itd.
Postavili so tudi zahtevo po stanovanjski podkomisiji, ki naj bi soodločala o dodelitvi stanovanj za člane njihove enote. Zahtevali so dalje ‘tudi večkratno poročanje stanovanjske komisije o njenem delu.
TO upa, da se 'bo v letošnjem letu izboljšalo sodelovanje med sindikatom in samoupravnimi organi ter ostalimi dnužbeno-poli-tičnimi organizacijami. Tudi Tekstilec 'bo redno vseboval poročila o delu sindikata.
Stanovanjske podkomisije bodo postavljene!
Stanovanjska ikomisijia bo enkrat mesečno poročala o stanju!
To so problemi in zahteve, ki so jih člani sindikata iznesli in postavili na občnih zborih.
■ V kolikšni meri bo TO uspel — vsaj nekatere probleme — na-
pake popraviti, bomo objavili v Tekstilcu.
Na prvi seji jie TO sprejel tudi okvirni program izobraževanja.
Le-ta zajema:
—	Tridnevni seminar za novoizvoljene člane CDS, ODS in UO (to bo okrog 110 udeležencev v večjih skupinah!).
—	Seminar za sindikalni aktiv.
—	Višja politična šola v Kranju; 4x2 udeleženca v tem letu.
—	Nižja politična šola (za mladino in člane sindikalnih organov).
—	Občasna predavanja o aktualnih temah. (Verjetno bo kot prva na vrsti tema o socialnem zavarovanju).
—	Seminar za higiensko tehnično varstvo (vodilni uslužbenci)
—	Seminar za delovna razmerja.
TO je obravnaval tudi bodočo
gradnjo stanovanj, člani TO so zastopali stališče, da je treba iti v dve glavni smeri, in to:
—	v individualno gradnjo
—	v gradnjo stanovanjskih zgradb (blokov).
Več stanovanjske hiše bi naj podjetje naročilo za socialno šibke, ki nimajo dovolj 'lastnih sredstev, da ibi s pomočjo kradita gradili svoje stanovanje (vrstno hišico ki podobno!). Za to grad-
m,
n*	9t,i
’-IV-	- — 400%
Sindikalna članarina
(dalje s 1. strani)
Če med letom član zapusti podjetje, se mu vplačani znesek članarine vpiše v člansko knjižico, da tako ne plača dvakrat.
Upamo, da je odgovor dovolj jasen. Če pa je še vseeno kaj nerazumljivo, prosimo, da nam to sporočite.
Sindikalna organizacija Tabela, ki zajema razpone osebnih dohodkov in velikost sindikalne članarine osebni dohodek v novih dinarjih
PLEMENITILNICA I. Tudi ta enota januarja ni izvršila osnovnega plana niti v itm miti v kvadratnih metrih. Vzrok je predvsem zastoj zaradi nujnega čiščenja kotla v kotlarni. Tako ta enota 25. januarja ni več normalno obratovala od 9. ure dalje; obratovali :so samo stroji za pedalavo tkanin nedovršene proizvodnje, da bi tako preprečili škodo. 26. to
27. pa je enota v celoti stala.
Januarja je plemeni tilnica I apretirala is permanentno apr sturo več artiklov za obrat II, v skupni količini 144.071 m.. Pobeljenega in adjustiranega je bdlo dalije tudi 143-568 m artikla 153 za PZ. Takšno apretiranje artiklov za obrat II povzroča v pdemeni-tilnici I izpad redne proizvodnje. Ta izpad je še povečala obdelava
9t,S ti,9 99,0
309 — 325 326 — 341 342 — 358 359 — 375 376 — 391 392 — 408 409 — 425 426 — 441 442 — 458 459 — 475 476 — 491 492 — 508 509 — 525 526 — 541 542 — 558 559 — 575 576 — 591 592 — 608 609 — 625 626 — 641 642 — 658 659 — 675 676 — 691 692 — 700 709 — 725 726 — 741 742 — 758 759 — 775 776 — 791 792 — 808 809 — 825 826 — 841 842 — 858 859 — 875 876 — 891 892 — 908 909 — 925 926 — 941 942 — 958 959 — 975 976 — 991 992 — 1008 1.009 —1.025
višina član. v N dinarjih
1.90 2,00 2,10 2,20
2.30
2.40
2.50 2,60
2.70 2,80
2.90
3.00
3.10
3.20
3.30
3.40
3.50
3.60
3.70
3.80
3.90
4.00
4.10
4.20
4.30
4.40
4.50
4.60
4.70
4.80
4.90
5.00
5.10
5.20
5.30
5.40
5.50
5.60
5.70
5.80
5.90
6.00
6.10
1.026-1.042-1.059-1.076 -1.092-1.109 -1.126-1.142-1.159-1.176 -1.192-1.209-1.226-1.242-1.259 -1.276-1.292-1.309-1.326 -1.342-1.359 -1.376-1.392-1.409-1.426-1.442-1.459 -1.476-1.492-1.509-1.526-1.542-1.559-1.576-1.592-1,609-1.626-1.642-1.659-1.676-1.692-1.709-1.726-1.742-1.759-1.776-1.792-1.809-1.826-1.842-1.859 -1.876-1.892 -1.909-1.926 -1.942 -1.959-1.976-1.992-
-1.041 -1.058 -1.075 -1.091 -1.108 -1.125 -1.141 - 1.158 -1.175 -1.191 -1.208 -1.225 -1.241 -1.258 -1.275 -1.291 ■ 1.308 -1.325 -1.341 -1.358 -1.375 -1.391 -1.408 -1.425 -1.441 -1.458 -1.475 -1.491 -1.508 -1.525 -1.541 -1.558 -1.575 -1.591 -1.608 -1.625 -1.641 -1.658 -1.675 -1.691 -1.708 -1.725 -1.741 -1.758 -1.775 -1.791 -1.808 -1.825 -1.841 -1.858 -1.875 -1.891 -1.908 -1.925 -1.941 -1.958 -1.975 -1.991 -2.008
6,20
6.30
6.40
6.50 6,60
6.70 6,80
6.90
7.00
7.10
7.20
7.30
7.40
7.50
7.60
7.70
7.80
7.90
8.00
8.10
8.20
8.30
9.40
8.50
8.60
8.70
8.80
8.90 9,00 9,10 9,20
9.30
9.40
9.50 9,60
9.70 9,80
9.90 10,00 10,10 10,20
10.30
10.40
10.50 10,60
10.70 10,80
10.90 11,00 11,10 11,20
11.30
11.40
11.50 11,60
11.70 11,80
11.90
12,00
njo pa je treba naročiti ustrezna stanovanja, ne pa vzeti, kar bo Zavod voiljan dati.
Za individualno gradnjo naj gre najmanj 50% razpoložljivega denarja, ker je s to gradnjo možno rešiti največ prošenj.
TO je dalje siklanil to stališče zastopati tudi ma CDS!
Stanovanjska komisija naj vabi na svoje seje po enega člana TO.
Na dnevnem redu so bile tudi volitve v zvezne in republiške organe.
V Kranju bomo morali izvoliti 10 poslancev; 5 v republiške in 5 v zvezne organe.
Tov. Vehovec, predstavnik obč. sind, svata nam je razložil letošnji pripravljalni postopek na volitve. Imenovana je komisija, ki mora izvesti postopek kandidiranja. Ta postopek mora biti res demokratičen. Predlog potencialnih kandidatov naj vsebuje znatno več kandidatov, kot jih bomo morali voliti. Komisija je sicer že sestavila prvi predlog (30 kandidatov), ki bo šel tudi skazi delavne organizacije. Ta predlog je možno dopolniti, lahko pa člani zahtevate tudi spremembo tega predloga s tem, da ee eden ali več kandidatov črta.
Volitve bodo (predvidoma) — 22. aprila.
NALOGE TO :
Naloge TO v bližnji prihodnosti so torej:
—	pojasniti članom kolektiva pomen vplitev v republiške in zvezne organe. Obdelati na sestankih predloge komisij in vnesti še predloge članov kolektiva.
—	Pripraviti volitve v samoupravne organe v našem podjetju.
—	Poiskati najboljšv rešitev okrog regresa; vsem ali samo tistim, ki bodo letovali v Novigra-du?
—	Poglobitev sodelovanja sindikata z ostalimi organizacijami in samoupravnimi organi.
—	Poiskati možnost za tesnejše stike med sindikalnimi organi in člani sndikata.
—	Proučitev nekaterih zahtev, ki so jih člani sindikata postavili na sindikalnih občnih zborih.
TO bo člane kolektiva tekoče obveščal o svojem delu in izvršenih nalogah, člane pa prosi, da sodelujejo in pomagajo, iker bo le tako uspeh 'dober in hitro dv-sežem.
Peter Gunčar Član TO
'■tri
imi
400%
Sklepi CDS - 10. seja
DNEVNI RED 10. seje CDS, ki je bila 30. januarja 1967.
1.	Potrditev zapisnika 9. redne seje CDS.
2.	Pregled sklepov 9. in 10. seje UO.
3.	Obravnavanje in sprejem družbenega plana za leto 1967.
4.	Poročilo o proizvodnji in prodaji za mesec december 1966 in kumulativno.
5.	Sprememba 95. člena Pravilnika o delovnih razmerjih.
6.	Sklepanje o obnovitvi voznega parka in potrditev nekaterih investicij.
7.	Potrditev zaključnega računa Delavske restavracije za leto 1966.
8.	Prošnja na Službo družbenega knjigovodstva v Kranju za podaljšanje roka za predložitev zaključnega računa.
SKLEPI:
—	Potrdi se zapisnik 9. seje CDS z dne 19. decembra 1966.
—	Spremeni se sklep 9. seje CDS z dne 19. 12. 1966 tako, da se stanovanje, ki je bilo s tem sklepom dodeljeno Stanetu Kavčič, dodeli Olgi Dragosavljevič; stanovanje, ki je bilo dodeljeno Miloradu Matkovič se dodeli Amaliji Grum; stanovanje, ki je bilo dodeljeno Jožici Melinc pa se dodeli Ivi Viktorovič.
—	Sklepe 9. in 10. seje UO se vzame na znanje.
—	Potrdi se predloge proizvodnega in finančnega plana ter plana delovne sile za leto 1967, kot so bili predloženi.
—	Povišajo se sredstva za ostale osebne dohodke od 7,36% na 12,89%; v tem smislu se ustrezno spremeni 12. člen Pravilnika o delitvi dohodka.
—	Poročilo o proizvodnji in prodaji za mesec december 1966 in kumulativno se vzame na znanje.
—	Komercialni sektor naj ponovno prouči možnost prodaje zalog iz skladišča gotovega blaga.
—	Spremeni se prvi odstavek 95. člena Pravilnika o delovnih razmerjih podjetja tako, da ta člen odslej glasi:
Delavka ima v času nosečnosti in poroda pravico do porodniškega dopusta, ki traja brez presledka 105 koledarskih dni. Ta dopust sme nastopiti delavka na podlagi zdravniškega izvida 45 dni pred pričakovanim porodom, mora pa ga nastopiti vsaj 28 dni pred porodom ter ima po porodu pravico le do 77 dni porodniškega dopusta.
Če se otrok rodi mrtev ali če umre pred pretekom porodniškega dopusta, ima delavka pravico ostati na dopustu še toliko časa, kolikor ji je po zdravniškem izvidu potrebno, da se opomore od poroda in duševnega stanja zaradi izgube otroka.
Med porodniškim dopustom ima delavka pravico do nadomestila osebnega dohodka po predpisih o zdravstvenem zavarovanju.
—	Pooblasti se komercialni sektor, da pod najboljšimi možnimi pogoji PRODA ALI ZAMENJA:
3	avtomobile tipa FAP,
3 avtomobile ZASTAVA 1500,
1 kombi,
1 avtobus,
1 FIAT 2100 in 1 FIAT 1100;
TER NABAVI:
3 avtomobile DEUTZ 500,
3 poltovome avtomobile,
1 kombi,
1 MERCEDES,
1 FIAT 1300 (eventuelno) in 1 avtobus (eventuelno).
Komercialni sektor naj o vsakem posameznem poslu poroča CDS.
—	Odobri se prestavitev in ureditev ograje v obratu I na novo mesto ob železniški progi. Stroški po predračunu 28,927.905 din (starih) se krije iz kvote investicijskega vzdrževanja za leto 1967.
za
mlada dekleta
1.	Krilo iz blaga, s karo vzorcem, zvončastega kroja. Rob krila in pas sta rezana' poševno tako, da nastane karo kombinacija navpično in poševno.
2.	Enobarvno krilo z nenavadno široko krojenim pasom, ki ga spredaj vežemo skupaj z ozkim usnjenim pasom. Spredaj ima dvojni šiv.
3.	Enobarvno krilo, zvončastega kroja, z zaokroženo rezanim sprednjim delom pasu.
4.	Krilo spredaj s tremi globokimi gubami. Gube so pripete z dvema gumboma ali kovinskimi hakeljni oziroma zaponkami; prav tako je tudi pas.
5.	Plašč moškega kroja z raglan rokavi. Ovratnik je majhen in pripet z dvema gumboma. Pas je iz istega blaga kot plašč.
6.	Ljubek plašč iz blaga s karo vzorcem. Ovratnik je visoko stoječ in se zapenja z dvema gumboma. Tudi žepa imata dva okrasna gumba. Gumbi, ki zapenjajo plašč, pa so storiti.
7.	Zimski kostim iz toplega blaga. Jopica je dolga. Žepi so v stranskih šivih in navpično. Obrobimo ga s krznom.
MAK
čokoladni zvitek
4 rumenjaki, 8 dkg sladkorja, 5 dkg čokolade, 6 dkg moke, 4 beljaki.
Nadev: 2 del sladke smetane, 2 dkg sladkorja v prahu.
Rumenjake penasto vmešamo s polovico sladkorja, primešamo zri-bano čokolado in nazadnje še prav narahlo izmenoma moko in trd sneg iz beljakov, v katerega vtepemo drugo polovico sladkorja. Testo vlijemo za prst visoko na pekač, na katerega položimo na dno bel papir in ga hitro spečemo v vroči pečici (cca 7 do 10 minut). Pečeno testo takoj zvrnemo na desko, potresemo s sladkorjem, odstranimo papir in še vročega zvijemo. Ohlajen zvitek zopet odvijemo, ga namažemo s stepeno sladko smetano, zvijemo in ga še po vrhu namažemo s smetano ali potrosimo s sladkorjem.
—	Odobri se popravilo in ureditev betonske ograje in kanalizacije za meteorno vodo v obratu II (vzhodni del) od menze do kraja zgradbe predilnice. Stroški po predračunu 7,116.057 starih din se krije iz kvote investicijskega vzdrževanja za leto 1967.
—	Odobri se nabava 8 prstančevih strojev in 3 flajerjev v vrednosti 311.360 DM. Predvidoma bo to investiranje znašalo okrog 135 milijonov starih dinarjev.
—	Odobri se nabava 1 stroja za lupljenje krompirja in 1 bojlerja za potrebe delavske restavracije.
—	Potrdi se zaključni račun Delavske restavracije Tekstilindus Kranj za leto 1966.
—	Pooblasti se upravo podjetja, da zaprosi podružnico Narodne banke v Kranju za podaljšanje roka za predložitev zaključnega računa podjetja do vključno 28. februarja 1967, In to zaradi sorazmerno velikega obsega materialnega poslovanja podjetja.
Sklepi UO - 10. seja
SKLEPI UO
Sklepi UO, 'ki so bili sprejeti na njegovi 10. seji.
(Navajamo samo tiste sklepe, ki niso zajeti v sklepih 10. seje CDS)
—	Sprejme se na znanje perspektivni plan do leta 1970 ter se ga da v obravnavo CDS.
—	Tehnični sektor se zadolži, da v sodelovanju s kadrovsko socialnim in ekonomsko organizacijskim prouči pripombe ekonomskih enot predilnic glede omenjene možnosti koriščenja polurnega odmora med delom in ustreznega povečanja sklada osebnih dohodkov. Poročilo se predloži UO na eni prihodnjih sej.
—	Tajništvo podjetja se zadolži, da takoj dostavi vsem obrato-vodstvom itn obratnim delavskim svetom v obravnavo predloge proizvodnega in finančnega plana ter plana delovne sile. Obratni delavski sveti morajo plane čimprej obravnavati ter najkasneje do 25. januarja dostaviti zapisnike z morebitnimi predlogi za spremembo v tajništvo podjetja.
—	Odobri se službeno potovanje v Nemčijo dvema skupinama monterjev za montažo flajerjev in prstančevuh strojev, in sicer: eni skupini za mesec dni, drugi pa za mesec dni in pol.
Kako se je treba pudrati
ZAHVALA
Ob bridki izgubi najinega dragega očeta Jakoba FRELIHA, se iskreno zahvaljujeva članom finančnega sektorja in menze — v obratu II — za poklonjeno cvetje in izrečeno sožalje.
Ivanka Frelih in Marica Kejžar
Pudrati si obraz ne pomeni samo namočiti kosem vate v puder in se namazati, pa naj bo kakorkoli. Pravilno pudranje, ki naj da obrazu željen videz, odvzame koži masten sijaj, skrije razne nepravilnosti in osvetli ter osveži ten, zahteva precej spretnosti in znanja.
Izbira pudra: ne rabite kakršenkoli puder. Izberite takega, ki bo najbolj odgovarjal barvi vaše kože. Nikoli naj ne bo temnejši od podlage. Ne razmetavajte denarja za slabe pudre, nikdar ne boste obžalovali nekaj stotakov več za nakup kvalitetnejšega, ker le ta ne bo škodoval koži.
Če ste bledi, uporabljajte svetlejši puder v rožnatih tonih; rumenkasti in rdečkasti koži pa bo bolje pristajala bež barva.
Za večer rabite vedno svetlejši puder, ki pa nikakor ne sme vsebovati rumenkastih tonov.
Mogoče se vam zdi, da imate prevelik nos; zmanjšali ga boste s temnejšim pudrom, nizko čelo pa pudrajte s svetlejšim.
In kako se boste pudrale?
Kosem vate ali blazinico pomočite v puder in je ne iztresajte. Puder nanesite v tanki plasti po obrazu in vratu, ker le na ta način ne boste izgledali, kot da ste si nadeli masko. Odvečnega pa odstranite z vato ali z zelo mehko ščetko.
Nikoli ne uporabljajte za podlogo pudra preveč mastne kreme.
Kožo vedno prej osušite. Če ste oznojeni, n. pr. čelo, ga dobro obrišite in se šele potem pudrajte. Ako imate suho, močno občutljivo kožo, jo prej namažite s hranilno kremo. Tiste, ki imate mozolje, dodajte pudru 1% žvepla v prahu.
če ste že prestopile 50. leto in imate suho kožo, uporabljajte zelo
malo pudra, ker ta le še poudari gube.
Tudi ustnice, obrvi in trepalnice dobro napudrajte. Šminka bo veliko bolje držala, če jo namažete preko pudra.
Ne pozabite med pudranjem ogrniti brisače, da ne zamažete obleke. Najbolje pa bo, če si naredite iz najlona ali kakega dru-
gega materiala majhno ogrinjalo, ki vam bo prekrivalo ramena. Zaveže naj se ob vratu.
Če želite zmešati dve ali več barv pudra, dajte v škatlico stekleno kroglico, zaprite in dobro pretresite. Dobili boste popolnoma izenačeno mešanico.
Slavica Bajt
Letna mladinska konferenca
(dalje s 1. strani)
mite mnenj») da je dosti bolje sestavljati program mesečno na svojih sejah in le-tega potem dejansko izvesti, kot pa pripraviti čudovit program in ga pustiti neizvedenega. Torej, naše izhodišče je
TK je imel v letošnjem letu 8 sej, obravnavali smo predvsem tekočo problematiko tovarne, sodelovali smo pri obravnavi statuta podjetja, pri reševanju kadrovske problematike ter pri volitvah v organe samoupravljanja. O akci-
obravnavali probleme s svojih Zaključki konference: Nov TK stališč.«	čakajo sledeče naloge:
Tov. FRANC ISTENIČ, predsed- _ postavitev obratnih aktivov
nik sindikata, je pozval mladino _______ Dokončna ureditev prostora
k tesnejšemu sodelovanju pri or- pod vrajarno jn otvoritev kluba
pomogel k zmanjšanju nezainteresiranosti mladine za dogajanja v tovarni.
V bodoče bo treba posvetiti več- ___________________________
jo skrb sprejemanju mladih v ZK, nik uO, je mladim prikazal situ- v kluba
bilo — vsaj malo delati in to res jah, ki so zahtevale hitro ukre-izvesti.
Konferenca je sprejela sklep, da se spremeni »podmornico« v mladinski klub. V tej smeri je prišlo do mnogih težav, opravičenih in tudi neopravičenih, pa kluba še danes nimamo. V zimskih mesecih je TK organiziral šolo za življenje. Kljub dobri propagandi in obveščanju ter izredni zanimivosti tem, smo opazili, da le ni bilo dovolj zanimanja, kajti število obiskovalcev je od predavanja do predavanja padalo. Zakaj? Tudi o tem je razpravljal tovarniški komite: triizmensko delo, oddaljenost mladincev, problem prehrane in avtobusov in končno še nezainteresiranost. Na sestankih po mladinskih aktivih ekonomskih enot je bilo slišati željo po tečajih, šiviljskem in kuharskem, vendar TK ni upal v takšno akcijo.
Želja mladine je bila tudi politična šola, za katero je bilo dosti kandidatov prav iz vrst mladine, vendar šole iz neznanih razlogov ni bilo in je bila preložena na letošnjo zimo. Tudi letos je ni!
Zakaj? Po drugi strani pa padajo očitki, da je mladina nezainteresirana za politično življenje, da med mladimi ni zrelih za vstop v ZK. Iz tega je razvidno, da je bilo v letošnjem letu — in že prej — premalo sodelovanja z družbeno političnimi organizacijami. Na vprašanje: kdo naj koga vabi in vzpodbuja k sodelovanju, lahko razpravljamo danes. V športu smo letos izvedli nekaj akcij, kot so: plavanje, streljanje, smučanje, šah, namizni tenis, in dosegli zadovoljive rezultate. Vendar so bile te akcije premalo obiskane, tekmovalci pa v glavnem vedno isti.
Delo mladine pa ne moremo oceniti za uspešno, če sodelujejo le težko pridobljeni posamezniki, ostalo delo pa sloni le na nekaterih posameznih članih TK, medtem ko ostali del mladine sploh ni mogoče pridobiti za pomoč.
panje, je običajno razpravljal in sklepal TK, ki je potem skrbel za izvedbo akcij in za rešitev problemov. Pri samem izvajanju sklepov je prišlo večkrat do zakasnitve, predvsem zaradi težav in neodgovornosti posameznikov. Čutiti je biio premajhno aktivnost mladih, ki so bili zadolženi za izvedbo posameznih sklepov.
Komite je na svojih sejah obravnaval tudi vlogo in delo samoupravnih organov tovarne ter delovnih enot in ugotovil, da samoupravljanje dobiva vse večjo veljavo, čeprav njihovo delo ob velikem številu težko rešljivih problemov še zdaleč ni lahko. Tudi mladi so se vključili v delo samoupravnih organov, kjer so se uveljavili predvsem v posameznih obratih in delovnih enotah, dočim je dejavnost mladih v centralnih organih tovarne šibkejša. Zavedati se moramo, da bomo prav mladi čez nekaj let morali uspešno zamenjati starejše tovariše in zato je prav, da se čimvečji krog mladine aktivneje poglablja v tovarniško problematiko ter njeno vsakdanje življenje.
Ce analiziramo delo TK in posameznih aktivov lahko ugotovimo, da nismo dosegli popolnoma zadovoljivih rezultatov. V bodoče se bomo morali posvetiti mladinski problematiki, in tisti, ki je važna za kolektiv. V mladinskih aktivih bo treba uvesti bolj sistematično pripravljanje sestankov. Sejam mladinskih aktivov po EE bi morali prisostvovati tudi člani TK, ker lahko mnogo prispevajo k pestrosti diskusij. Iz tega sledi, da je dovolj dobrih oblik dela mladine, ki pa jih nismo znali ali pa hoteli izkoristiti oziroma realizirati. Zato bo moral nov tovarniški komite vložiti vse napore, da bo preko raznih oblik seznanjal mladino o svojem delu, delu samoupravnih organov in tako pri-
ki je v zadnjih letih pri nas sko- acjj0> v kateri se nahaja podjetje raj povsem zamrlo in bi se ver- in nakazal možnosti, kako se iz te jetno pozitivno odrazilo tudi na krize lahko rešimo. Na koncu je delu mladinske organizacije.«	dejal: »Apeliram na novi TK, da
■ j » y, i / A	pripravi prostor pod vratarno, kjer
v™	naj se pričnejo sestanki, predava-
Razprava, ki je sledila poročilu nja pj« predsednika, se je sukala v glav- IVAN BLATNIK, plemenitilni-nem okoli vprašanja klubskega ca j. „u0 sem se vrnil iz JLA, sem prostora, rekreacije mladih, orga- bu raz0<;aran ob spoznanju, da mla-niziranja raznih šol, vključevanja dina nič ne dela. Menim, da ne bi mladih v ZK itd.	smeli imeti pred očmi stalno in
V razpravi so sodelovali:	zgolj le zabavo, temveč bi se mo-
JOŽE SOBA tkalnica I:	rali zanimati tudi za družbeno po-
»Ne morem trditi, da mladina
ni delovna, le zanimanje ji je treba vzbuditi. Nov TK naj bi z več volje naredil tisto, o čemer smo do zdaj le govorili. Dokazali smo, da se da kaj narediti, ko smo opu-stošeni prostor pred vratarno v dveh dneh preuredili v klub. Več časa lahko posvetimo rekreaciji.«
JOŽE PRAPROTNIK — pleme-nitilnica I:
»Kot za ostale, velja tudi za našo organizacijo, da se nahaja nekako na slepem tiru. Moramo se vprašati, kako to, da smo se dali zapeljati v takšen položaj? Toda krivda ne leži zgolj na članih mladine, za katero ljudje trdijo, da nima nikakršnega zanimanja, temveč nosi največji del krivde vodstvo mladine, to je TK, ki ni niti znal niti poskušal najti ustrezne oblike dela. Konkretno: na zadnji seji je TK sklenil, da bo konferenci sledila zabava v prostoru pod vratarno, imenovanem »podmornica«. Ta prostor si ni nihče od članov TK ogledal. Ta prostor je bil v obupnem stanju, v kakršnem ga je pustila poplava Save. Prostor, ki ga uporabljajo tudi športniki, so v nekaj urah uredili mladinci iz plemenitilnice I in to v prostem času. Kaj iz tega sledi? Sedanji TK je bil neodgovoren! Ne moremo pa si misliti, da bo naša mladina živela, dokler ne bo-
litično življenje. Ne z zabavo voditi mladino k delu, ampak naj bo po delu sproščena zabava!«, je dejal na koncu tov. Blatnik.
Predstavnika IBI in ISKRE Kranj sta pozvala komite k sodelovanju na področju športa.
To so bile pomembnejše diskusije.
V	NOV TOVARNIŠKI KOMITE ZMS so bili izvoljeni po en član iz vsake EE, in to:
Francka Novak — predilnica I Anton Pravst — tkalnica I Ivan Blatnik — plemenitilnica I Stane Kalan — vzdrževalni obrat I
Štefka Bosilj — predilnica II Franc Kodrič — tkalnica II Lovro Sušnik — plemenitilnica II Jože Hudoklin — vzdrževalni obrat II
Marinka Carman — uprava
V	nadzorni odbor pa so bili izvoljeni: Edo Lesjak, Milena Sagadin in Jože Praprotnik.
Pojačanje vezi z ostalimi organizacijami v podjetju
— Postavitev stikov z mladino sosednjih podjetij.
ZAKLJUČEK
Brez dvorna^ so stanju, ki je v preteklem obdobju vladalo v naši organizaciji, botrovali predvsem naslednji vzroki:
1.	NEODGOVORNOST TK
2.	NEPOVEZANOST KOMITEJA Z MLADINO
3.	NENAČRTNO DELO
4.	POMANJKANJE INICIATIVE IN VOLJE, ODLAŠANJE Z DELOM ITD.
Torej! Konferenca je prinesla okvirne zaključke, naloga TK pa je, da jih vnese v življenje mladih. Mladi smo polni energije in idej. S svojo silo bi se lahko uprli birokraciji, nepravilnim odnosom in se vključili v samouprav-,‘anje ter začeli prevzemati delo starejših na svoja ramena.
Vendar! V času, ko to pišem, skoraj mesec dni po konferenci, se novi TK še ni sestal na svoj prvi sestanek, kjer bi moral začeti z uresničevanjem zamisli, iz-nešenih na konferenci. Bojim se, da bo tudi nov TK šel po poti starega — lagodno, mirno in neodgovorno.
Jože Praprotnik
Nagradna križanka - nagradna križanka
VODORAVNO: 1. vlaknata rudninska snov, iz katere izdelujejo nezgorljive obleke Za gasilce, 7. strjena kri na rani, 13. delavec v obratu tovarne tiskanega blaga,
19.	obrtnik pleskarske stroke, 21. otok pred Dubrovnikom, 22. javno opozarjanje na kaj, 23. večanje, naraščanje, 24. pevec z nizkim glasom, 26. skupina alpinistov v steni, 28. zmrznjena voda, 29. hoditi, 30. ozvezdje v živalskem krogu (znano iz horoskopa), .31. trg na desnem bregu Save pod Si-tarjevcem s predilnico, 32. vodna žival, 33. italijanski spolnik, 34. la-
ljanskem barju »Bobri« (Janez),
35.	zaključek, 36. lovec potočnih živali, 37. primorska črnina, 38. prebivalec znanega gorenjskega železarskega kraja, 40. vrsta žita, ki ga uporabljamo za kašo in ptičjo hrano, 42. kraj piri Ljubljani s papirnico, 44. velika množica, 45. pokrajina v Španiji, ki je naseljena z Baski (iz istih črk kot AVALA), 46. medmet zastraševanja, 48. tropska rastlina z mesnatimi listi, 49. to, kar se obrabi, 51. vzorčasta svetla tkanina za prte, 53. poganjek, klica, 54. železniška
Pismo vojaka Garin ar j a
V prejšnji številki Tekstilca smo objavili, da nismo uspeli priobčiti poimenskih zahval, ki so jih poslali vojaki in bolniki..že tedaj smo sklenili, da bomo v tej številki objavili zahvalo in pismo vojaka — Staneta Gartnarja, ki služi vojaški rok na Kopaoniku.
Takole nam piše:	življenje na najvišji gori Srbije,
»Najprej se vam lepo zahvalju- na 2017 m visokem Kopaoniku? do člani TK razsodno obravna- jem za novoletne čestitke in za Prvih šest mesecev sem bil v vali problemov, dokler bodo le denar, hkrati pa tudi za poslanega Somboru. Septembra 1966 sem bil številke, ne pa tvorci idej. Novi Tekstilca.	dodeljen na Kopaonik. Semvspe-
komite čaka tudi težka naloga, da Verjetno bo člane kolektiva za- daini edinici, ki je opremljena z poživi aktive po EE, ki bodo nimalo, kako mi poteka vojaško radarskimi napravami. S temi napravami odkrivamo zrakoplove.
-...	■	■	■■■	-I —— Želja starešine je, da odkrijemo
vsak zrakoplov, vendar to vedno ni mogoče. V tem zimskem času imamo dnevno okrog 60 zrakoplovov, poleti — v času sezone — pa jih je tudi preko 300.
če sem v dopoldanski izmeni, potem vstanem že ob 4.15 uri in sem na položaju do 13. ure. Popoldanska izmena pa traja od 13. do 20. ure. Pri radarju sem dnevno od 2 do 4 ure.
V prostem času imamo le malo možnosti za razvedrilo. Pozimi gledamo televizijo, poleti pa nam krajša čas tudi šport. V kakšno mesto na zabavo skoraj ne moremo, saj je najbližje mesto Raška, oddaljeno 32 km.
Skupno z menoj je tu še več
Caron v naslovni vlogi (dolgo časa je bila priljubljena tudi popevka iz tega filma), 58. napad na znano osebnost, 60. tovarna obutve iz 2irov, 62. prebivalec nekdanjega starogrškega mesta Teb, 64.
na padavina, 9. pisarniški dokument, uradni spis, 10. kemični znak za stroncij, 11. meso skuši podobne morske ribe, 12. človek, ki se nepoklicno ukvarja s
priljubljena oseba iz Disneyevih kakšno dejavnostjo, 13. trditev, po-
risank (......Jaka), 65. konj rja- stavka, 14. letoviški kraj pri Opa-
ve barve, 66. jed iz riža in mesa. tiji, 15. kratica za »slika«, 16. redka bombažna tkanina za previja-NAVPICNO: 1. pomladanski me- nje ran, 17. enocelična žival, 18. see, ki je običajno zelo deževen, moderna navigacijska naprava, 20.
2. dragocena kovina, 3. naslov ro- nivo, stopnja, 22. koroški ljudski mana ruskega pisatelja Dostojev- ples, 25. moški potomec, 27. smeš-
tračnica, 55. prebivalke Irana, 56. skega, 4. Estonec, 5. kratica za niča, ki kroži med ljudmi, 30. mo- Slovencev, in sicer iz Škofje Loke, igralec šaha, 57. naslov popular- »smučarski klub«, 6. razpredelni- ško ime (dramski igralec Ulaga), Ljubljane, Kamnika, Domžal, Ma-
ni umrli slovenski pisatelj, avtor
povesti o mostiščarjih na Ljub- nega ameriškega filma z Leslie ca, 7. poziv, 8. jutranja in večer- 31. preprosta hišica za spravlja- ribora, Trbovelj in Novega mesta.
1	2	3	L	5	6	L	i	?	8	9	10	11	12	J		13	14	15	16	17	18
19						20	L	21							22						
23				□	71.		25				P	26		27				O	28		
29			O	39						O	31						O	32			
33		O	34					□	O	35					O	O	36				
	1	J/					□	38	39					O	to	i 1				I	
42	43				n	o	a					O	Ö	/,5					O	46	47
48				□	49	SO					□	51	52					O	53		
%			□	55						o	56						□	57			
b«			59				r	60		61				1	62		63				
bi						r~		65							1	66					
nje orodja, 32. pleme, pasma, 34. zapor, arest, 35. globoka nezavest, 36. krčevina, laz, posekovje, 37. avtor, ustvarjalec, 38. sodobni slovenski pesnik (Lojze, »Lovci bi-
Verjetno vas bodo zanimale tudi vremenske razmere na Kopaoniku. Povem vam, da ni preveč prijetno pozimi, ko imamo tudi večje snežne zamete po 2 ali več metrov. Povprečno je tu snega 1 meter.
serov«), 39. denarna enota v So- Veter piha tudi s hitrostjo 140 km vjetski zvezi, 40. sloj, 41. tiskar- na uro. Doslej smo imeli —15« C. sko sito ali mreža, 42. izdelovalec Se Pa človek na vse privadi. vate, 43. izbrana družba, 44. rast-	Seda; mi dnevi kar hitro mine'
linska bodica, 45. model Citroe- T’°’ in kar kmalu bo tu april, „„„„„„	..	. .	ko grem na dopust. 10. septembra
g vozi a, ki ga izdeluje tudi pa konec mojega življenja na tovarna »Tomos« v Kopru, 46. Kopaoniku. Če bo šlo vse po sreči, umetniški ples, 47. cesta v mestu, si bomo že 15. septembra lahko 49. veliko alžirsko pristanišče, 50. stisnili roke v podjetju.
Vsem članom lepe in prisrčne
del bencinskega motorja, ki se premika v valju, 51. ime mladega slovenskega pesnika Zajca, 52. redkejše moško ime, 53. prostor za predvajanje filmov, 55. del umetniškega imena prve slovenske filmske igralke Ide Kravanje (Ri-
Rešitve iz 1. in 2. št. Tekstilca oddajte do 15. marca
pozdrave, posebno pa mojim sodelavcem iz predilnice 1 in obra-tovodstvu.«
Stane Gartnar
Dragi Stane!
Upamo, da smo ustregli tvoji na), 56. del obleke, kjer je blago prošnJi- .čeprav nekoliko pozno, sešito skupaj, 57. neresnica, 59.	ti, da se ti želje izpolnijo,
avtomobilska oznaka Novega me-	P* kat n3^0lj pn.jetn°
.	-,	„ ,	, življenje, čeprav sredi snega m za-
stäj 61. veznik, 63. kemični znak vijänjä vetirov
za bizmut.	Uredništvo