ism Informativno glasilo občine Dobrepolje QU letnik XXV. št. 1 i januar 2019 Slika zgoraj: Gasilske vrste so se povečale za 48 novih članov, ki so opravili tečaj za gasilca pripravnika. Slika levo: Na najbolj spremljanem glasbenem festivalu (EMA) bo 16. februarja nastopila tudi dobrepoljska rock skupina Lumberjack. AVTOKtCPAH S^tfO VULKAWIZ£R5-VQ T: ilt 7B07 065 K 041 963 KOUPOljC iT »enEPOLK > • POPRAVILO IN CENITEV VOZIL ZA VSE SLOVENSKE ZAVAROVALNICE • BREZPLAČNO NADOMESTNO VOZILO • VULKANIZERSTVO • POPRAVILO VOZIL NA RAVNALNI MIZI • SERVIS VOZIL PRIPRAVA VOZILA NA TEHNIČNI PREGLED • POLNJENJE IN POPRAVILO KLIMATSKIH NAPRAV • IZPUŠNI SISTEMI * • AVTO DIAGNOSTIKA • AVTOVLEKA • POMOČ NA CESTI POGODBENI SERVIS ZA ZAVAROVALNICO S FIZIOTERAPIJA % KRAJNC Ana Krajnc, fizioterapevtka m: 040 332 712 e: inio@fizioterapija-krajnc.si www.fizioterapija-krajnc.si Fizioterapijo na delovni nalog (čakalna doba od 6t ednov do 9 mesecev) Samoplačniške terapije za odpravo bolečin, sanacijo poškodb ter boljše počutje za otroke in odrasle: - manualna terapija, - Bownova terapija - obravnava težav s čeljustnim sklepom - biodinamična kraniosakralna terapija - Tecar Lokacija izvajanja: Videm 33a, (Zavod Sv. Terezije) 1312 Videm - Dobrepolje Partner TRIGLAV zdravje za SPECIALIST: Anatripis MEDICINSKA PEDIKURA nega diabetičnega stopala, sanacija glivičnih nohtov, odprava trde kože (ragade), otiščancev in kurjih očes, sanacija vraščenih nohtov tudi s pomočjo različnih sponk glede na problematiko vraščenega nohta, svetovanje ... • Klasična pedikura nega nog, lakiranje in permanentno lakiranje zdravih nohtov • Manikura nega rok, lakiranje in permanentno lakiranje zdravih nohtov • Depilacija MASAŽNE TERAPIJE klasična terapevtska masaža, ortopedska masaža in kineziotaping terapija, Tellington TTouch terapija Vse kar želite sebi, lahko podarite tudi Vašim najdražjim z darilnim bonom. VABLJENI V 1. NADSTROPJE JAKLIČEVEGA DOMA, KJER BOSTE DOŽIVELI: dDOTIKROK- DUŠE - SRCA Anatripis, masažne terapije in medicinska nega stopaC, milka golob s. p., pe Videm dobrepolje Videm 34 1312 VIDEM-DOBREPOLJE teCefon: 041 745133 e-nasfov: mg.miika@gmaiC.com Možnost oglaševanja v Našem kraju Morebitni novi oglaševalci lahko vse informacije v zvezi z oglaševanjem dobite pri uredniku ali v tajništvu Občine Dobrepolje 3 Naš kraj ■ januar 2019 Spoštovani bralci Našega kra dodobra smo že vstopili v novo leto in praznično razpoloženje in stiski rok se zdijo že kar nekam oddaljeni. Upam, da se ni izgubila odločnost za uresničevanje novoletnih zaobljub. Zdi se, da kljub temu, da januarja narava počiva in so dnevi še vedno kratki, življenje teče v zelo hitrem tempu. Veliko je obračunov po končanem letu, delajo se načrti za novo, v društvih pripravljajo dokumentacijo za občne zbore, v šoli se približuje zaključek prvega ocenjevalnega obdobja, na občini pa se ukvarjajo z zadnjimi detajli priprave proračuna. V januarski številki boste županovo rubriko prvič brali kot pogovor. Ob tem vas vabim, da rubriko v naslednjih številkah oblikujete tudi vi, bralci. Če želite, da kako vaše vprašanje vključim v pogovor z županom, predlog vprašanja pošljite na elektronski naslov časopisa. V občinski stavbi je bilo kljub prazničnemu času v zadnjih tednih zelo pestro in delovno, prav tako pa se obeta tudi v bodoče. Zal prva izredna seja občinskega sveta ni prinesla tistega, zaradi česar je bila sklicana. Podrobnosti si lahko preberete na naslednjih straneh. Praznični čas je tudi letos postregel s številnimi prireditvami in srečanji, utrinke pa boste našli v glasilu. Vsako leto se potrudijo praznike popestriti člani Godbe Dobrepolje, Športnega društva Kom-polje, Društva gobarjev Štorovke Šen-trumar, Turističnega društva Podgora in Konjeniškega društva Struge. Seveda pa ne moremo mimo Slavka Pajntarja - Pin-kija, ki je tudi letos z vonjavami in okusi skrbel za srečevanje na osrednjem trgu na Vidmu. Glede na to, da boste našli v januarski številki tudi precej vabil na kulturne in športne dogodke, vsem tistim, ki se pri- reditev radi udeležujete, ne bo dolgčas. Otroci bodo verjetno z navdušenjem pogledali njim namenjeno dramsko predstavo, ljubitelji dalmatinske glasbe ne boste zamudili koncerta Klape More, ljubitelji folklore in ljudske glasbe pa boste na svoj račun prišli na letnem srečanju v Jakličevem domu. Ljubitelje futsala čakajo nove tekme ekip Futsal kluba Do-brepolje, zelo zanimivo pa bo tudi dogajanje v knjižnici. Ponovno je z nami rubrika Vrtiljak mladih, v kateri se kot avtorji prispevkov izkažejo mladi osnovnošolski novinarji, ki ustvarjajo prispevke pod mentorstvom novinarke Larise Daugul. Tudi letošnja generacija novinarjev je odkrila zanimive stvari, zato vas vabim k branju. Mnoge bralce bo verjetno presenetilo, da so (bili) otroci iz vrtca Ringaraja navdušeni nad opero. Imeli so pravo operno predstavo, v nekaterih skupinah pa se o operi pogovarjajo še tedne po njej. Podrobnosti o tem in o pestrem dogajanju v vrtcu si preberite na straneh vrtca in šole. Starši, ki boste svoje otroke vpisali v vrtec, ne smete spregledati vabila k vpisu, v katerem najdete vse podrobnosti. V petek, 18. januarja, je z rednim delom ponovno začela pediatrična ambulanta na Vidmu. Več o tem in o urniku delovanja si lahko preberete v prispevku zdravnice dr. Nevenke Zaviršek. Vesel sem, da nadaljujemo serijo preventivnih prispevkov s področja zdravstva. Prispevke bo pripravljala dr. Barbara Morovič, ki tokrat piše o aktualni temi - o prehladih in gripi. Upajmo, da s tema zimskima nadlogama ne bodo imeli opravka dobrepoljski gasilci, ki so imeli tudi v prazničnih dneh nekaj dela s posredovanji. So pa gotovo veseli, da se je njihovim vrstam pridruži- Naš kraj Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Bojan Novak. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 031 536 121. Lektoriranje: Mojca Pipan. Člani izdajateljskega sveta: Tina Kadunc (predsednica), Jasmina Mersel Sušteršič, Marija Pogorelc, Ana Škulj, Peter Hočevar Glasilo Naš kraj je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu Republike Slovenije za kulturo pod zaporedno številko 741. Tisk: PartnerGraf d.o.o. • Oblikovanje in prelom: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1370 izvodov. Naslednja številka Naslednja številka izide v četrtek, 28. februarja. Rok za oddajo prispevkov je 18. februar. lo 48 novih pripravnikov, izmed katerih jih bo zagotovo precej opravilo tudi nadaljevalni tečaj. Del najpomembnejšega in najbolj spremljanega slovenskega glasbenega festivala EMA, na katerem izbiramo predstavnika naše države na tekmovanju Eurosong, bo letos tudi naša mlada rock zasedba Lumberjack. Za fante sta to velika čast in priznanje, saj jih je strokovna žirija med deset finalistov izbrala izmed 103 prijavljenih. Fante sem povabil na intervju, v katerem so povedali marsikaj zanimivega o ljubezni do rock glasbe in o mitih, ki to zvrst glasbe spremljajo. Del tekmovanja na festivalu EMA bo tudi telefonsko glasovanje, in če se bo fantom uspelo prebiti v superfinale, verjamem, da boste pomagali tudi bralci Našega kraja. Ob koncu uvodnika se moram dotakniti še kulturnega praznika, ki je pred vrati. Vprašajmo se, kaj naredimo za kulturo, ki je eden od temeljev našega obstoja skozi zgodovino. Mogoče lahko vsak od nas stori nekaj za razvoj kulture v domači hiši, službi, vasi, občini. Začnemo lahko že pri majhnih korakih in skrbimo za kulturo medosebnih odnosov. Ob tem vas opozorim na zanimiv prispevek etnologinje Anke Novak, ki nam je ob tej priložnosti ponovno predstavila našega Frana Jakliča. Pred devetošolci so že informativni dnevi na srednjih šolah. Naj jim bodo v pomoč pri odločitvi za smer nadaljnjega šolanja. Zelim vam prijetno branje in lep zimski mesec. Urednik Bojan Novak Kazalo Iz občine....................................4 Obvestila...................................7 Aktualno..................................12 Iz vrtca in šole..........................15 Kultura.....................................24 Vrtiljak mladih.........................28 Kulturna dediščina...................34 Zdravje.....................................38 Iz društev.................................40 Šport........................................50 Pisma bralcev...........................52 Zahvale....................................54 4 Naš kraj ■ januar 2019 Županova stran Odslej bo županova stran spremenjena, saj bo župan Igor Ahačevčič odgovarjal na vprašanja. Če želi kdo od bralcev v naslednjih številkah sodelovati pri pripravi vprašanj, naj vprašanje pošlje na elektronski naslov urednika. Bojan Novak G. župan, za vami sta verjetno zelo naporen mesec december in prvi del januarja. Čas praznovanja je letos sovpadal s prevzemom županovanja. Čemu ste se posvetili takoj po »vselitvi« vžupanovo sobo? Najprej sem pospravil pisarno, da je bilo sploh možno začeti z delom. Hkrati so tekle priprave na občinski praznik in začel sem tudi z delom na vsebinskih zadevah. Mislil sem, da bodo šle stvari hitreje, vendar se je treba z vsemi zadevami najprej seznaniti, spoznati način dela, ki je vsekakor drugačen od tistega v državni upravi, da o gospodarstvu ne govorim. Še zdaj, po več kot mesecu dni, prihajajo ljudje, ki mi predstavljajo odprte zadeve z Občino, s katerimi ob nastopu dolžnosti nisem bil seznanjen. Vsak dan izvem kakšno novo zanimivo stvar. Sestal sem se tudi s sosednjimi župani in vodji ustanov in organizacij, ki so za delo občine pomembne. Skratka, kar veliko nalog sem spoznal, ki me oziroma nas čakajo v prihodnjih mesecih in letih. Ob koncu leta je treba pripraviti osnutek proračuna in ga uskladiti do te mere, da ga občinski svet sprejme. Koliko ste se pri pripravi osnutka oprli na proračun preteklih let? Do katere mere je osnutek pripravljen za obravnavo v tem trenutku? Moram povedati, da je bilo to področje moje prvo veliko razočaranje. Bil sem prepričan, da je proračun v veliki meri že pripravljen, saj smo z mojim prihodom že vstopili v zadnji mesec leta. A ni bilo čisto nič narejenega, tako da je bilo treba z vsem šele začeti. Če k temu dodam še, da se je sredi decembra zgodila še menjava računovodkinje, potem si lahko predstavljate, kako je to bilo. Ko pa smo do praznikov vseeno sestavili osnutek, je sledil drugi šok, saj je bila razlika med možnimi prihodki in že zastavljenimi oziroma začetimi projekti milo rečeno ogromna. Težko razumem takšno planiranje. Kje bodo glavni poudarki? Na katerih področjih boste poskušali uvesti spremembe? Glavni poudarki (ob zakonsko predpisanih zadevah, seveda) bodo športna dvorana, kanalizacija in čistilna naprava, upoštevati je treba tudi plačevanje kredita za vrtec, kar tudi zmanjšuje razpoložljivi denar. Sledili bodo dokončanje »suhokranjskega« vodovoda, nekaj rekonstrukcij občinskih cest, ureditev poti na komasacijskem območju. Ob tem pa je treba še zagotoviti sredstva za delovanje naših gasilcev, ki jih potrebujemo v najhujših trenutkih, treba je poskrbeti, da bo teklo zdravstvo, ki je z lanskim letom prav po nepotrebnem postalo tudi velika stroškovna postavka v proračunu. Velika postavka med izdatki so tudi sredstva za dodatne programe v primarnem izobraževanju, kjer smo bolj radodarni od svojih sosed, Občina pa ima pomembno vlogo tudi na socialnem področju. Ob tem pa sem zlahka ugotovil, da je javna razsvetljava popolnoma zaostala, da se vsaj zadnjih deset let ni v zadostni meri obnavljala in posodabljala, zato veliko izpadov, veliko popravil in navsezadnje luči, ki ne odgovarjajo standardom. Pomembno opravilo po volitvah je tudi vzpostavitev vseh delovnih teles občine (odbori, komisije ...). So delovna telesa že formirana, da lahko začnejo z delom? Delovna telesa so oblikovana, treba jih je še potrditi na seji občinskega sveta. Na izredni seji konec decembra ste z dnevnega reda umaknili predlog novega odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki je bil pripravljen še v prejšnjem mandatu. Lahko na kratko pojasnite, zakaj in kako bo s pripravo novega predloga v bodoče? To je ena bolj zanimivih zgodb mojega začetka. Ob prevzemu funkcije sem bil informiran, da je predlog odloka usklajen in praktično pripravljen na sprejem. Ko sem iz previdnosti dal predlog v pravni pregled in uskladitev preveril na ministrstvu za okolje in prostor, smo ugotovili, da je odlok zelo neprimeren, celo nezakonit. Zato sem ga seveda umaknil in zdaj bomo začeli ponovno, tako da računam, da ga letos pripravimo in sprejmemo. Premakniva se k največji investiciji v občini - gradnji športne dvorane. V javnosti je zaznati določeno skep-so, ker že nekaj tednov na gradbišču ni opaziti strojev. Zdi se, da kljub mili zimi delovišče sameva. Lahko pojasnite, kaj se dogaja z gradnjo? Zanimivo vprašanje. Že ves čas moje predvolilne kampanje in tudi zdaj se ustvarja ali se skuša ustvarjati mnenje, da sem proti športu in športni dvorani. Vendar, športna dvorana je dejstvo, se gradi in bo v primernem času zgrajena. Vsekakor pa je treba sprejeti dejstvo, da dvorana ne bo dokončana v letu 2019, ker naše finančne zmožnosti tega ne dovoljujejo. To sem že omenil pri vprašanju okoli priprave proračuna. Ne znam si predstavljati, kako je moj predhodnik načrtoval finance, ampak eno so obljube in želje, drugo pa je dejansko stanje. Enako kot doma. Lahko porabiš samo toliko, kot imaš (vključno s kreditom, ki pa tudi ni neomejen vir in ga moraš končno vrniti tistemu, od katerega si si ga sposodil). Moramo se zavedati, da nas bosta vrtec (ki je bil sicer potreben) in športna dvorana bremenila še naslednjih dvajset let in da se bo zato treba odreči kakšni drugi stvari. Vseeno upam, da se bodo našla kakšna druga razvojna sredstva, da bomo to vsaj v določeni meri nadoknadili. Če bo nastopila nova gospodarska kriza, ki jo nekateri že napovedujejo, pa bi to lahko bilo za nas precej zoprno. Še 5 Naš kraj ■ januar 2019 ena stvar je zelo pomembna - namreč to, da bo športna dvorana zahtevala zelo sposobnega upravljavca, človeka, ki bo znal dejavnosti v njej organizirati tako, da bo dvorana vsaj 360 dni v letu polna in bo zagotavljala prihodek oziroma dobiček, da ne bo ustvarjala dodatnega bremena občini. Ni mi še uspelo ugotoviti, ali je bilo to upoštevano ob odločitvi za gradnjo. Zato vas že zdaj povabim, da tisti, ki bi bili sposobni prevzeti to nalogo, začnete razmišljati o tem. Če se komu pojavi še boljša rešitev, pa bo za vse zelo dobrodošla. Ob vsem tem pa moram poudariti, da je zdravstveni dom v stanju, ki ne zagotavlja optimalnega opravljanja dejavnosti oziroma ne ustreza zakonsko opredeljenim zahtevam opravljanja zdravstvene dejavnosti. Prav tako, če sem nekoliko figurativen, gre rok uporabe osnovne šole proti koncu in že kar pričakujem, da se bodo kmalu začeli pozivi za nujnost te naložbe. In nekateri občani še vedno nimajo javne oskrbe z vodo! Mi smo majhna in revna občina, sicer pa polna potenciala, ki se kar ne aktivira. Kateri so vaši cilji za zaključek januarja in začetek februarja? V januarju planiramo opraviti vsaj prvo branje predloga proračuna, imenovati delovna telesa, imenovati podžupana ter poveljnika in štab CZ, ustanoviti, kolikor bo možno vaških odborov. Potekala bodo tudi vsa ostala dela na vseh naložbah, kolikor bo pač dopuščalo vreme. Z Občino Velike Lašče bomo v naslednjih tednih skušali najti dogovor o uskladitvi meje med občinama, tako da bodo vse »dobrepoljske hiše« res tudi formalno v naši občini. Vzporedno s tem pa tečejo dejavnosti glede banke in upam, da bomo v januarju prišli vsaj do ugotovitve, s kom naprej. Začeli smo se dogovarjati za pridružitev občine Zavodu Sopotniki, ki nam bo omogočal prevoz starejših ljudi do zdravnika, trgovine in morda drugih ustanov in dogodkov. Zato tudi že vabim mlajše upokojence, ki bi bili pripravljeni sodelovati v tej akciji kot vozniki, da se prijavite na Občino ali predsednici DU ge. Metki Tegel. V zvezi s tem tudi vabim samostojne podjetnike/podjetnice (zlasti mlajše, ki obvladajo računalnik) ali d. o. o.-je, ki bi ob svojem delu lahko prevzeli tudi vlogo koordinatorja pri tej dejavnosti. Z vodstvom Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) smo se dogovorili, da bodo do druge polovice februarja proučili možnosti, katere projekte bi lahko sofinancirali v naši občini. Zlasti se mi zdi zanimiva možnost štipendiranja mladih v naših podjetjih. Pripravljamo dokumentacijo za prijavo na javni razpis Ministrstva RS za kulturo za obnovo Ciril-Metodove kapelice, ki je delo Toneta Kralja. Želim si, da bi ob kulturnem prazniku na ogled ponovno dali grafike Toneta Kralja iz cikla »Zemlja«, in zelo si želim, da bi ob našem kulturnem prazniku v KD Dobrepolje pripravili proslavo. Za konec se želim še malo dotakniti prazničnega decembra. Gotovo se vas je kaka stvar v decembru še posebej dotaknila, kaka misel še posebej nagovorila. Lahko z bralci delite kak lep trenutek, ki nam lahko predstavlja spodbudo za leto 2019? Zadnji meseci leta 2018 so bili zame zelo stresni, saj ob celotni predvolilni kampanji nisem v službi manjkal niti en dan, tam pa smo že celo leto zelo intenzivno delali na pripravah za novo programsko obdobje in tudi že začeli s pripravami Slovenije na predsedovanje EU. Prav želel sem si že, da bi se volitve končale in bi začel misliti in delati le eno stvar. Po volitvah pa je res nastopil december in skupaj z drugimi ugotavljam, kako neprimeren čas volitev je ta, ki ga imamo zdaj - veseli december in hkrati zelo resno delo ob začetku novega mandatnega obdobja in zaključku leta (proračun). Veliko je bilo v decembru čestitk in izrečenih dobrih želja. Vedno si želim, da bi ljudje pri tem resno in iskreno mislili in govorili. Zadnjo nedeljo v letu sem šel v Nazar- 6 ••• Iz občine ••• Naš kraj januar 2019 je, kjer je naša občanka Irena dala slovesne zaobljube v samostanu sester kla-ris. Dogodek me je res ganil in prevzel. Navdal pa tudi s ponosom. Povabim vas k molitvi za s. Marijo Antonijo Jožefo in druge naše duhovnike, redovnice in redovnike ter misijonarje. Pred to slovesnostjo pa sem se dogovoril za sestanek z županom Občine Nazarje, ki je ena naših najuspešnejših občin, zato sem se odpravil učit tja, kjer so najboljši. Med drugim mi je povedal, da tam v času novodobne občine še niso plačali niti metra zemlje za širitev cest, za izgradnjo avtobusnih postaj in podobne namene. Torej izpostavil je zavedanje občanov za skupnost, za skupno dobro, za sodelovanje. Želim si, da bi tudi mi znali hoditi po poti sodelovanja na področju kulture, turizma, gospodarstva, vsakdanjega življenja in dela, saj je samo to ključ za napredek. Hvala za vaš čas in odgovore. Vam in zaposlenim v občinski upravi želim uspešen mesec. ■ Poročilo s 1. izredne seje občinskega sveta Pred božično-novoletnim premorom so svetniki v četrtek, 20. decembra 2018, opravili prvo izredno sejo občinskega sveta. Ob odsotnosti treh svetnikov so svetniki potrdili mandat novemu svetniku. Bojan Novak Ker je bil Igor Ahačevčič izvoljen tako za župana kot občinskega svetnika, je mandat prešel na naslednjega kandidata na listi NSi, Francija Žnidaršiča. Predsednik občinske volilne komisije je pojasnil pravni protokol, nato pa je svet sprejel sklep, da je dvanajsti svetnik Franci Žni-daršič. Glavni razlog za sklic izredne seje je bila razprava o odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Župan je pojasnil, da je bil odlok v preteklem letu že nekajkrat v razpravi, a ni bil sprejet. Želja je bila, da se odlok sprejme letos, da začne veljati 1. januarja 2019. Občina je pridobila mnenje pravne službe, ki ga je župan predočil svetnikom. Ugotovili so, da predlog odloka pravno ni dovolj dobro pripravljen, da bi bil po vsebinski plati primeren za sprejem. Številne navedbe so v nasprotju tudi z navodili in mnenjem ministrstva za okolje. Župan je predlagal, da je treba dati osnutek z dnevnega reda in ga v naslednjem letu v sodelovanju s pravno službo ministrstva za okolje pripraviti do take mere, da bo pripravljen za sprejem in uveljavitev. Župan je zaradi povedanega umaknil točko z dnevnega reda. Zadnja točka je bila seznanitev s sklepom o začasnem financiranju za obdobje od januarja do marca. Izhodišče so prvi trije meseci leta 2018. Začasno financiranje pride v poštev takrat, ko proračuna ni možno pripraviti do konca preteklega leta. Zaradi poznih volitev Občina ni mogla pripraviti proračuna do te mere, da bi ga lahko potrdili do konca leta. Župan je svetnike samo seznanil s sklepom, nato pa sejo zaključil. ■ SPREJETI SKLEP NA 1. IZREDNI SEJI: Občinski svet Občine Dobrepolje potrdi mandat občinskega svetnika Franciju Žnidaršiču. Zaključek dobrodelne akcije - Pinkijeva stojnica Slavko Pajntar - Pinki je tudi letos kuhal okusne napitke in zbiral sredstva za dobrodelne namene. Zbrana sredstva so že našla nove lastnike. Bojan Novak Iz prostovoljnih prispevkov se je zbralo približno 2000 evrov, od tega je šla polovica za nakup novega EKG-aparata za potrebe zdravstvene postaje na Vidmu, 200 evrov je dobila skupina Lumberjack, ki je ob kraji avtomobila enega od članov skupine ostala brez vseh promocijskih artiklov, druga sredstva pa so v obliki bonov za nakup prehran-skih izdelkov dobile tri družine iz Dobrepolja in Strug, ki si bodo na ta način lahko malo napolnile hladilnik. Pinki, ki je imel letos tudi pomoč svoje ekipe, je ob koncu akcije povedal, da je z obiskom delno zadovoljen, saj so kljub nekoliko poznejšemu začetku akcije zbrali veliko sredstev. Se pa na stojnici ustavljajo večinoma isti ljudje, žal pa številni občani niti enkrat v prazničnih tednih ne najdejo razloga, da bi se ustavili v središču Vidma, se podružili in prispevali kak evro za dober namen. ■ 7 Naš kraj ■ januar 2019 Kako uspešni smo bili pri zbiranju komunalnih odpadkov v letu 2018 V letu 2018 smo na območju občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica zbrali skupaj 11.915 ton komunalnih odpadkov, od tega 8247 ton ločenih frakcij ter 3668 ton mešanih komunalnih odpadkov (črni zabojnik). Alojz Mehle, JKP Grosuplje ga lesa. Zaradi razmeroma deževnega poletja smo v letu 2018 zbrali za 18,8 % več bioloških odpadkov kot v preteklem letu. S tem smo izboljšali rezultat zbrane količine ločenih frakcij iz leta 2017 za 2,64 %. Skupaj smo tako zbrali že 69,21 % ločenih frakcij, kar je razvidno na spodnjem grafu. Graf 1: Graf prikazuje v odstotkih razmerje med količino ločeno zbranih frakcij -modra barva - in količino ostankov odpadkov v črnem zabojniku - rdeča barva. Vse mešane komunalne odpadke, ki jih zberemo v črnem zabojniku, odpeljemo v RCERO Ljubljana na mehansko biološko obdelavo. Na Grafu 2 je prikazana količina odpeljanih odpadkov za leta 2016, 2017 in 2018. V letu 2018 smo povečali količino odpeljanih odpadkov za 2,93 % glede na leto poprej. Razlog je v tem, da smo v letu 2018 zbrali kar za 8,89 % več komunalnih odpadkov kot v letu 2017. Graf 3: Prikaz količine zbranih ločenih frakcij od leta 2005, ko smo postavili nove ekološke otoke, do vključno leta 2018. Cilj Javnega komunalnega podjetja Grosuplje v letu 2019 je količino ločeno zbranih frakcij glede na zbrane odpadke še nekoliko povečati, na način, da bomo nadaljevali ozaveščanje uporabnikov o pravilnem ločevanju odpadkov in pogosteje tudi izvajali kontrolo. Uporabnike bomo sprva opozorili na nepravilno ločevanje, v primeru ponavljajočega se neupoštevanja opozoril in nasvetov pa bomo v reševanje tovrstnih zadev vključili tudi medobčinski inšpektorat. V letu 2019 prav tako načrtujemo izvedbo zbirnih akcij, in sicer dve zbirni akciji za nevarne odpadke, zbirno akcijo za odpadno električno in elektronsko opremo ter akcije zbiranja starega, odpadnega papirja v sodelovanju z osnovnimi šolami z območja vseh treh občin. Vse informacije o ločevanju odpadkov lahko najdete tudi na naši spletni strani odpadki.jkpg.si. l.iuibfi kciiilLUM lrlr> pOfljCfjp Grosuplje Graf 2: Mesečni prikaz zbranih ostankov komunalnih odpadkov v letih 2016, 2017in 2018, ki jih odpeljemo v RCERO Ljubljana na mehansko biološko obdelavo. V preteklem letu smo povečali količine zbranega papirja in kartona, mešane embalaže, steklene embalaže, odpadne električne in elektronske opreme, odpadnih nagrobnih sveč, odpadnih kovin in odpadne lesene embalaže, nekoliko manj kot v preteklih letih pa smo zbrali nevarnih odpadkov in odpadne- 8 Naš kraj ■ januar 2019 PODJETNIŠKI KOTIČEK G & M O Č N A ^^^B O&iTN0-PQDJETHlŠW PRIHAJAJOČI DOGODKI NA OOZ GROSUPLJE, več informacij in prijave na www.ooz-grosuplje.si, kjer lahko preverite pogoje subvencionirane udeležbe zaradi sofinanciranja Občine Do-brepolje: • Seminar »DAVČNI OBRAČUN 2018 IN OSTALE DAVČNE NOVOSTI«, četrtek, 24. januarja 2019, ob 10.00 v Domu obrtnikov v Grosupljem. • USPOSABLJANJE IZ VARSTVA PRI DELU, sreda, 6. marca 2019, ob 15.00 v Domu obrtnikov v Grosupljem. • Brezplačno »DAVČNO IN RAČUNOVODSKO SVETOVANJE S TADEJO BUČAR, svetovalko za podjetništvo«, v petek, 8. marca 2019, med 8. in 15. uro, Dom obrtnikov v Grosuplju. Projekt bo izveden v okviru storitve SPOT Osrednja slovenska regija. • Seminar »BLAGOVNE ZNAMKE -marketinško orodje za uvajanje in upravljanje blagovnih znamk«, četrtek, 14. marca 2019, ob 13.00 v Domu obrtnikov v Grosupljem. Seminar bo izveden v okviru projekta Interreg Italia - Slovenija in je za udeležence popolnoma brezplačen. NOVOLETNO OBDAROVANJE OTROK NA OOZ GROSUPLJE: V torek, 11. decembra 2018, smo na OOZ Grosuplje tako kot vsako leto v Kulturnem domu Grosuplje za otroke naših članov in njihovih zaposlenih organizirali ogled gledališke predstave ter prihod Dedka Mraza z obdaritvijo otrok. Prireditve se je udeležilo več kot 100 otrok, ki so skupaj s svojimi starši do zadnjega kotička napolnili dvorano. Dodatna pojasnila na OOZ Grosuplje, ooz.grosuplje@ozs.si, 01 786 51 30, www. ooz-grosuplje.si, kjer smo vam na voljo tudi za kakršna koli vprašanja poslovne narave. ■ RAČUNALNIŠKI KOTIČEK Ste namestili okuženo aplikacijo? Uporabniki pametnih mobilnih telefonov in tabličnih računalnikov Android se dan za dnem spopadajo s škodljivimi programskimi kodami, saj njihovo število narašča. Poleg tega zlonamerne kode za trenutno najbolj razširjeni mobilni operacijski sistem postajajo vse nevarnejše za uporabnike, z njimi pa se lahko okužimo tudi, kadar mobilne aplikacije prenesemo z uradnega spletnega portala Google Play. Zbral Bojan Novak; prispevek je nastal v sodelovanju z revijo Računalniške novice Na to so nas ponovno opozorili varnostni strokovnjaki podjetja Trend Micro, ki so nedavno razkrili, da je nepridipravom uspelo na spletni portal Google Play naložiti šest mobilnih iger in programov, ki so bili okuženi z nevarno zlonamerno programsko kodo, in sicer Flappy Birr Dog, FlashLight, HZPermis Pro Arabe, Win7imulator, Win7Launcher in Flappy Bird. Varnostni strokovnjaki podjetja Trend Micro so v omenjenih aplikacijah našli zlonamerno programsko kodo MobST-SPY, katere ključni namen je kraja osebnih podatkov uporabnikov mobilnih naprav Android. Poleg tega so napadalci preko nje poskušali pridobili tudi prijavne podatke (uporabniška imena in gesla) do številnih spletnih storitev, kot sta na primer Facebook in Google. S to zlonamerno kodo naj bi se skupno okužilo več kot 100.000 uporabnikov mobilnih naprav Android širom sveta (skupno 196 držav), največ izmed njih pa je bilo lociranih na ozemlju Indije. Podjetje Google je okužene mobilne aplikacije že odstranilo s spletnega por- tala Google Play, če pa so jih uporabniki že namestili, jih morajo iz mobilne naprave kakopak izbrisati sami. Seznam okuženih aplikacij je na voljo na spletni povezavi http://bit.ly/2QraHcY. Če pa želite v prihodnje zmanjšati možnost okužbe, na mobilno napravo nameščajte zgolj tisto programsko opremo, ki jo resnično potrebujete. Poleg tega pred namestitvijo preverite pravice dostopa, ki jih zahteva mobilni program. Pri tem seveda ne smete pozabiti na namestitev protivirusne rešitve in na posodabljanje mobilnega operacijskega sistema, če je posodobitev za vašo mobilno napravo sploh na voljo. ^MlAuiiniS Novice so pripravljene v sodelovanju I IlUVIliC z revijo Računalniške novice. www.iaounalnlHkMiovlae.ooni 9 Naš kraj ■ januar 2019 Nova zakonodaja s področja pravic invalidov 1. januarja 2019 sta začela veljati dva nova zakona s področja pravic invalidov, katerih določbe bodo pomembno prispevale k samostojnemu, neodvisnemu in kakovostnemu življenju invalidnih oseb v skupnosti. Gre za Zakon o osebni asistenci (Ur. l. RS, št. 10/17, 31/18) ter Zakon o socialnem vključevanju invalidov (Ur. l. RS, št. 30/18). Nuša Mihalič, strokovna delavka CSD Ljubljana, enota Grosuplje OSEBNA ASISTENCA je pomoč uporabniku pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih ne more izvajati sam zaradi vrste in stopnje invalidnosti, a jih vsakodnevno potrebuje doma in izven doma, da lahko živi neodvisno, aktivno in je enakopravno vključen v družbo. Kot osebna pomoč se štejejo pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, pomoč pri komunikaciji, prisotnost pri uporabniku v primeru najtežjih invalidnosti, pomoč pri podpornih dnevnih opravilih, spremstvo, pomoč v delovnem in izobraževalnem procesu ter pomoč pri drugih dejavnostih, v katere je uporabnik vključen. Do osebne asistence je ne glede na njegov oz. njen dohodek in premoženje upravičen vlagatelj, ki: • zaradi invalidnosti potrebuje pomoč pri opravljanju dejavnosti, vezanih na samostojno osebno in družinsko življenje, vključevanje v okolje, izobraževanje in zaposlitev; • je državljan Republike Slovenije s stalnim bivališčem v RS ali tujec, ki ima stalno prebivališče v RS; • je star od 18 do 65 let; • živi ali bi želel živeti v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu zunaj celodnevne institucionalne oskrbe; • potrebuje pomoč najmanj 30 ur tedensko. Vlogo za pravico do osebne asistence vloži vlagatelj ali njegov zakoniti zastopnik na pristojnem krajevnem centru za socialno delo. Mnenje o številu ur in vsebini osebne asistence za vsakega posameznika pripravi komisija, ki opravi osebni razgovor na domu uporabnika. Na podlagi mnenja komisije center za socialno delo izda odločbo in vrednotnico, s katero uporabnik pri izvajalcu osebne asistence dogovori izvajanje storitev. Uporabnik je lahko upravičen do enega ali več asistentov glede na potrebe. Osebna asistenca se opravlja v prisotno- sti uporabnika in po njegovih navodilih, izvajajo pa jo invalidske, dobrodelne in druge organizacije, ki so vpisane v register izvajalcev pri pristojnem ministrstvu. Osebni asistent je oseba, ki izvaja osebno asistenco pri izvajalcu na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Upravičenost do institucionalnega varstva in družinskega pomočnika se izključuje s pravico do osebne asistence, medtem ko se pri drugih pravicah (pomoč družini na domu in vključitev v vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji) število ur osebne asistence zmanjšuje za število ur navedenih storitev. Uporabnik, ki prejema dodatek za pomoč in postrežbo, je dolžan polovico denarnega prejemka nameniti za sofinanciranje osebne asistence izbranemu izvajalcu osebne asistence. Komunikacijski dodatek je pravica, ki se lahko dodeli gluhi, slepi ali gluhoslepi osebi, ki potrebuje izmed storitev osebne asistence samo pomoč pri komunikaciji in spremstvu. Uporabnik se lahko odloči za uveljavljanje osebne asistence v obsegu 30 ur na mesec ali za denarno nadomestilo v višini dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb, določenega v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje in trenutno znaša 146,06 €, če pa dodatek že prejema, se mu denarno nadomestilo izplačuje kot razlika med dodatkom oz. drugim prejemkom ter celotnim denarnim nadomestilom, do katerega je upravičen. Kot dokazilo o gluhoti se šteje izvid zdravnika otorinolaringologa, da ima uporabnik najmanj 95-odstotno izgubo sluha po Fowlerju. Kot dokazilo o slepoti se šteje izvid okulista, da ima uporabnik 3., 4, ali 5. kategorijo slepote ali slabovidnosti po definiciji slepote. Kot dokazilo o gluhoslepoti se štejeta izvid zdravnika okulista, da ima uporabnik 1., 2., 3., 4. ali 5. kategorijo slepote ali slabovidnosti po definiciji slepote in slabovidnosti in izvid zdravnika otorino-laringologa, da ima najmanj 50-odstotno izgubo sluha po Fowlerju. Mnenje komisije pri uveljavljanju pravice od komunikacijskega dodatka ni potrebno, tako da center za socialno delo odloči na podlagi vloge in dokazil. ZAKON O SOCIALNEM VKLJUČEVANJU INVALIDOV Zakon o socialnem vključevanju invalidov (ZSVI) nadomešča Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb iz leta 1983 in je začel veljati 1. januarja 2019, vendar se III. poglavje, ki se nanaša na socialno vključevanje, začne uporabljati šele 1. januarja 2022. Z novim zakonom se širi krog upravičencev, ki dobijo pravice po zakonu. Poleg oseb z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju in najtežje gibalno oviranih oseb bodo po novem upravičene tudi: • osebe z avtističnimi motnjami, ki imajo tako hudo obliko neprilagojenega vedenja, ki jim onemogoča samostojno življenje in pridobivanje sredstev za preživljanje; • osebe z zmerno do hudo možgansko poškodbo ali okvaro; • gluhoslepe osebe z najmanj 50-% izgubo sluha po Fowlerju in prvo do peto kategorijo slepote in slabovidnosti. 10 Naš kraj ■ januar 2019 Dodatni pogoj je še, da je invalidnost nastala pred polnoletnostjo oz. če se oseba šola, najpozneje do 26. leta starosti. Izjema so osebe z zmerno do hudo možgansko poškodbo ali okvaro, osebe z avtističnimi motnjami in gluhoslepe osebe, pri katerih lahko invalidnost nastane tudi pozneje, vendar pred prvo zaposlitvijo oziroma če iz naslova zavarovanja ne pridobijo nobenih pravic. Pravico lahko uveljavljajo državljani Republike Slovenije in tujci s stalnim prebivališčem ali dovoljenjem za prebivanje v Republiki Sloveniji. Postopek uveljavljanja pravice bo tako kot doslej potekal na centru za socialno delo na podlagi vloge in priložene dokumentacije (odločbe o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, odločbe o priznani pravici do dodatka za nego otroka ali odločbe ZPIZ-a). Če oseba ne bo razpolagala z dokazili, bo napotena na invalidsko komisijo na ZPIZ oz. Univerzitetni inštitut RS - Soča. Invalidi s statusom po tem zakonu bodo imeli pravico do nadomestila za invalidnost v višini seštevka denarne socialne pomoči (385,05 €) in varstvenega dodatka (192,29 €), in to ne glede na premoženjsko stanje upravičenca. Še naprej bodo imeli tudi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, pri čemer se višine uskladijo na zneske po pokojninski zakonodaji. Po stari zakonodaji Po novi zakonodaji Nadomestilo za invalidnost 382,32 € 577,34 € Dodatek za pomoč in postrežbo - nižji 106,20 € 146,06 € - višji 212,40 € 292,11 € Zakon o socialnem vključevanju invalidov omogoča tudi prehod v zaposlitev in po prenehanju delovnega razmerja ponovno izplačilo nadomestila za invalidnost. III. poglavje navedenega zakona prinaša najpomembnejšo novost po vsebini, ki bo začela veljati 1. januarja 2022, in vsebuje storitve socialnega vključevanja oz. podporne storitve: • usposabljanje za samostojno življenje, • vseživljenjsko učenje, • bivanje s podporo in • storitve za starejše invalide. Novi zakon za osebe, ki že imajo priznan status invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, pomeni ohranitev njihovega statusa in s tem vseh pridobljenih pravic, vključno s spremenjenimi zneski nadomestila za invalidnost in dodatka za pomoč in postrežbo. ■ Razpis Mikrokrediti 2019 Razvojni center Kočevje Ribnica sporoča, da je Slovenski podjetniški sklad objavil razpis za mikrokredite. Proizvod je zanimiv za podjetnike zaradi ugodne obrestne mere in tudi razmeroma preprostega načina pridobitve. Razpisana so sredstva za financiranje rasti in razvoja, tekočega poslovanja in investicijskih vlaganj. Mašenjka Hvala in Tomaž Lovšin, RC Kočevje Ribnica d.o.o. Kreditni pogoji: • najnižji znesek kredita znaša 5000 EUR, najvišji 25.000 EUR; • kredit lahko krije največ do 100 % vrednosti upravičenih stroškov; • obrestna mera je 37,5 % 6-mesečnega EURIBORA + 0,8 %; • najkrajša ročnost kredita je od 24 mesecev do 60 mesecev. Upravičeni stroški: • naložbe v opredmetena osnovna sredstva (nakup nove opreme); • naložbe v neopredmetena osnovna sredstva (nakup patentiranih pravic, licenc), stroški materiala in trgovskega blaga, stroški storitev; • stroški dela (neto plača, dohodnina, prispevki iz in na plačo, povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, • stroški prehrane med delom). Med upravičene stroške sodi tudi zaračunan pripadajoči DDV. Roki za oddajo vlog: • prvi rok je bil 17. januarja 2019; • nato vsak četrtek v mesecih januarju, februarju, marcu, aprilu, maju, juniju; • 4. in 11. julija, 22. in 29. avgusta 2019; • vsak četrtek v mesecih septembru, oktobru, novembru in decembru z zadnjim rokom 19. december 2019. V primeru izkazanega interesa bomo razpis predstavili v občinah So-dražica, Ribnica, Velike Lašče in Do-brepolje. Vsi, ki bi se želeli udeležiti predstavitve, nam to do konca meseca sporočite na elektronsko pošto: info@ rc-kocevjeribnica.si. Dodatne informacije in pomoč pri pripravi vloge: Mašenjka Hvala, Tomaž Lovšin RC Kočevje Ribnica d.o.o. Trata XIV 6a, 1330 Kočevje Tel. št.: 01 895 06 10 E-pošta: masenjka.hvala@rc-kocevjeribnica.si, tomaz.lovsin@rc-kocevjeribnica.si Smisel življenja je, da ohranimo srce odprto za vse, kar je človeško, tudi v razočaranju, v samoti, v bolezni in smrti. (Zenta Maurina Raudive) 11 Naš kraj ■ januar 2019 Koledar prihajajočih dogodkov - februar 2019 Sreda, 30. 1. bralni klub Dobrevoljci (knjižnica Dobrepolje, 19.00) Petek, 1. 2. pravljična ura za otroke (knjižnica Dobrepolje, 17.30) Petek, 1. 2. Območno srečanje odraslih folklornih skupin in revija poustvarjalcev glasbenega izročila (Jakličev dom, 19.00) Petek, 1. 2. domača tekma članske ekipe Futsal kluba Dobrepolje (Velike Lašče, 20.00) Sobota, 2. 2. koncert Klape More - Šibenik (Jakličev dom, 19.30) Nedelja, 3. 2. dramska predstava za otroke Zlati kamenčki (Jakličev dom, 17.00) Ponedeljek, 4. 2. Grijema klince dejlat! - razstava s praktičnim prikazom izdelovanja zobotrebcev (knjižnica Dobrepolje, 19.00) Sreda, 6. 2. odprtje likovne razstave Šepetanja (knjižnica Dobrepolje, 18.00) Petek, 8. 2. pravljična ura za otroke (knjižnica Dobrepolje, 17.30) Nedelja, 10. 2. domača tekma U-15 Futsal kluba Dobrepolje (Velike Lašče, 14.30) Nedelja, 10. 2. domača tekma U-19 Futsal kluba Dobrepolje (Velike Lašče, 17.00) Petek, 15. 2. pravljična ura za otroke (knjižnica Dobrepolje, 17.30) Petek, 15. 2. domača tekma članske ekipe Futsal kluba Dobrepolje (Velike Lašče, 20.00) Nedelja, 17. 2. domači turnir U-11 Futsal kluba Dobrepolje (Velike Lašče, od 10.00 do 16.00) Petek, 22. 2. pravljična ura za otroke (knjižnica Dobrepolje, 17.30) Sobota, 23. 2. dobrodelni koncert PGD Kompolje (Jakličev dom, 18.00) Sreda, 27. 2. predstavitev knjige Francija Novaka in odprtje fotografske razstave (knjižnica Dobrepolje, 19.00) Delovni čas pomembnih služb, ustanov ZDRAVSTVENA POSTAJA VIDEM - SOBOTA po 14.00 in do PONEDELJKA do 6.30 - TOREK: 8.00-15.00 ambulanta dr. Štefana Čampe Zdravstveni dom Ivančna Gorica SREDA: 12.30-19.00 PONEDELJEK: 12.00-19.00, DELAVNIKI PONOČI (19.30 do 6.30) - ČETRTEK: 11.00-15.00 naročanje: 11.00-12.00 Zdravstveni dom Ivančna Gorica PETEK: 12.30-19.00 TOREK: 12.00-19.00, naročanje: 11.00-12.00 Telefonska številka dežurne službe: SREDA: 10.00-14.00, naročanje: 9.00-10.00 031 656 000 ŽUPNIJSKA KNJIŽNICA: ČETRTEK: 10.00-14.00, TOREK: 18.00-20.00 naročanje: 9.00-10.00 ZOBNA ORDINACIJA VIDEM: PRVA NEDELJA V MESECU: 8.30-10.30 PETEK: 7.30-13.30, naročanje: 7.30-8.30 PONEDELJEK: 12.30-19.00 Telefon: 01/78-07-220, TOREK: 13.00-19.30 POŠTA - VIDEM: elektronska pošta: info@zd-videm.si. SREDA: 7.00-13.30 PONEDELJEK: 14.00-18.00 ČETRTEK: 7.00-13.30 TOREK: 9.00-14.00 ZDRAVSTVENA POSTAJA VIDEM - ambulanta PETEK: 7.00-13.30 SREDA: 14.00-18.00 dr. Barbare Morovič: ČETRTEK: 9.00-14.00 PONEDELJEK: 10.00-15.00 ŠOLSKA ZOBNA ORDINACIJA: PETEK: 9.00-14.00 SREDA: 13.00-19.00 PONEDELJEK: 8.00-15.00 SOBOTA: 9.00-12.00 ČETRTEK: 13.00-19.00 SREDA: 8.00-18.00 Naročanje - osebno v ambulanti v PRVI IN TRETJI PETEK V MESECU: 8.00-14.00 POŠTA - STRUGE: ordinacijskem času, po telefonu (059 346 202) PONEDELJEK: 11.00-13.00 - eno uro pred začetkom ordinacijskega časa LEKARNA LJUBLJANA, VIDEM TOREK: 11.00-13.00 ali po elektronski pošti: PONEDELJEK: 7.30-14.30 SREDA: 11.00-13.00 narocanje.drmorovic@ambulanta-videm.si. TOREK: 12.00-19.00 ČETRTEK: 16.00-18.00 SREDA: 10.00-17.00 PETEK: 11.00-13.00 ZDRAVSTVENA POSTAJA STRUGE - ČETRTEK: 12.00-19.00 ambulanta dr. Barbare Morovič: PETEK: 7.30-14.30 KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM: TOREK: 9.00-13.30 PONEDELJEK: 7.00-16.00 PETEK: 9.00-13.30 FIZIOTERAPIJA KRAJNC: TOREK: 7.00-16.00 Telefon za naročanje - v ordinacijskem času: Od PONEDELJKA do PETKA: 6.30-10.00 (na SREDA: 7.00-16.00 059 346 204 delovni nalog). Samoplačniki po dogovoru. ČETRTEK: 7.00-16.00 PETEK: 7.00-16.00 ZDRAVSTVENA POSTAJA VIDEM - OBČINA DOBREPOLJE - URADNE URE: SOBOTA: 8.00-12.00 pediatrična ambulanta PONEDELJEK: 8.00-11.00 in 12.00-14.30 PETEK: 7.00-13.00 SREDA: 8.00-11.00 in 12.00-17.00 POLICIJSKA PISARNA DOBREPOLJE 07.00 - 08.00 kurativa - bolni PETEK: 8.00-11.00 in 12.00-13.00 (Videm 36): 08.00 - 10.00 sistem. pregledi, posvetovalnica PONEDELJEK: 15.00-17.00 10.30 - 13.00 kurativa - bolni UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE, MATIČNI TOREK: 10.00-12.00 URAD VIDEM: ZDRAVNIŠKA OSKRBA MED VIKENDI IN TOREK: 8.00-12.00 in 12.30-14.30 MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT PONOČI - dežurna služba: (Videm 34): SOBOTA 7.00-14.00 - KNJIŽNICA GROSUPLJE - VIDEM: ČETRTEK: 8.00-9.00 Zdravstveni dom Grosuplje PONEDELJEK: 12.30-19.00 12 Naš kraj ■ januar 2019 Lumberjack gredo na Emo 2019 Mlado dobrepoljsko rock skupino je doletela velika čast. Izbrana je bila kot ena od desetih izvajalcev, ki se bodo na festivalu Ema 2019 potegovali za vstopnico za evrovizijsko tekmovanje Eurosong. Člani skupine so v pogovoru za bralce Našega kraja povedali marsikatero zanimivost. Bojan Novak Koliko časa že igrate kot skupina Lumberjack? V tej zasedbi, kot Lumberjacki, igramo slabi dve leti (od marca 2017). To je obdobje, ko igramo bolj organizirano. Vsi smo igrali tudi že pred tem, ampak v raznih priložnostnih zasedbah. Zakaj ste sploh začeli? Kdo je najbolj »kriv« za vaš začetek? Nekateri smo začeli v 6. razredu, ko smo začeli igrati tudi v glasbeni šoli. Takrat smo se našli trije - Robi Glač, Rok Ahačevčič in še en kolega. Všeč nam je bila rock glasba, zato smo si zadali, da bomo skupaj igrali in imeli skupino. V naslednjih mesecih smo nato malce menjavali sestavo. Prišla je srednja šola in večkrat smo se združili v različnih zasedbah in nato razpadli. Nato smo ob začetku leta 2017 prišli do neke stopnje, ko smo si rekli - ali delamo naprej v neki bolj resni obliki ali pa z igranjem nehajmo. Poklicali smo Ro-bija Glača, ki je prav tako igral v različnih priložnostnih zasedbah, od koder je prinesel nove ideje in s tem še dodatno obogatil naše ustvarjanje. Odločili smo se, da gremo iz cone udobja in naredimo bolj ambiciozen in organiziran bend. S tem se je začelo zares delati, vsi smo resno pristopili k vajam. Nekaj mesecev kasneje se nam je potem pridružil še David. Od kje ime? Preden smo ustanovili skupino Lumberjack, smo še v osnovni šoli igrali v bendu, imenovanem Blacksmiths, kar pomeni kovači. Potrebovali smo novo ime in zmenili smo se za Lumberjack, kar pomeni gozdarji. Ime nima kakega posebnega pomena. Zakaj igrate to zvrst glasbe? Predvsem zato, ker nam je blizu. Rock nas je združil in nikoli nismo razmišljali, da bi šli v druge zvrsti. V svojo glasbo smo sicer dodali klaviature, ki za rock niso značilne, a skušamo se držati zvrsti. Rock nam je blizu, čutimo ga. Res vse svoje komade pojete v slovenščini? Zakaj? Ko smo začeli s skupino nastopati naokrog po odrih, smo opazili, da skoraj vsi bendi pišejo pesmi v angleščini. Pogovarjali smo se in si bili hitro enotni v razmišljanju, da bomo težko postali prepoznavni izven meja Slovenije, saj je takih skupin nešteto. Tako smo prvo- 13 Naš kraj ■ januar 2019 tno usmerjeni na nastopanje v Sloveniji. Želimo si, da poslušalci začutijo naše pesmi, zato pišemo in pojemo v slovenščini. Tako lahko ljudje z nami pojejo in mislim, da nas lahko tudi bolje začutijo. Lani ste izdali svoj prvi album Brez nadzora, brez morale. Kakšen je bil odziv glasbenih kritikov, poslušalcev? S celotnim odzivom smo lahko več kot zadovoljni. Tudi nad samim albumom, ponosni smo nanj. Pesmi z našega albuma se dnevno vrtijo na radiu vsak dan (Val 202, Rock radio, Radio Bob, nekatere lokalne radijske postaje). Ko smo imeli koncert ob predstavitvi »plate«, albuma, smo razprodali dvorano KUD France Prešeren. Prišlo je ogromno ljudi, tudi številni glasbeni kritiki, ki so nas pohvalili. Odziv je bil vsekakor zelo pozitiven. Zdaj so vsi pozorni na nas in na naše delo, kar je verjetno botrovalo tudi nastopu na letošnji Emi. Pomembno vlogo pri tem igra tudi založba Nika records, s katero smo podpisali pogodbo o sodelovanju. Če urednik na radiu vidi, da je naša glasba poslana s strani priznane založbe, je to čisto nekaj drugega, kot če bi jo poslal nekdo od nas. V našem primeru smo imeli srečo, da smo navezali sodelovanje z odličnim in izkušenim producentom, ki v nas vidi potencial. Kako pogosto vadite? Vaje imamo ponavadi enkrat ali dvakrat tedensko, v petek, soboto ali nedeljo. Imamo pa tudi veliko koncertov, kjer prav tako preigravamo svoje komade. Koliko pa imate nastopov? Kje ponavadi nastopate? V letu 2018 smo imeli 35 koncertov, kar je ogromno. Ostali mladi izvajalci v naši zvrsti jih imajo povprečno nekje po 15. Bili so to dobri koncerti (tudi na raznih festivalih). Včasih nas povabijo, včasih moramo mi povprašati, če nas sprejmejo. Nastopali smo tudi na silvestrovanju v Kopru, na glavnem silvestrskem odru. Trenutno imamo zasedene že vse termine do aprila. Ste na kakem koncertu, nastopu, doživeli kaj takega, kar boste težko pozabili? Verjetno se bomo vedno spominjali svojega prvega res pomembnega nastopa decembra 2017 v Dvorani Leona Štu- klja, kjer smo igrali pred dva tisoč ljudmi. Takrat smo igrali z zasedbama Big Foot Mama in Mi2. Nepozabno. Je pa vsak nastop zgodba zase. Če se imaš dobro na odru kot skupina, bo nastop uspešen, tudi če sta spodaj v občinstvu samo dva poslušalca. Zdaj se nabere na naših koncertih že veliko ljudi in poseben občutek je, ko prepevajo z nami refrene. Poseben občutek je, ko vidiš, da obiskovalci koncertov poznajo našo glasbo in nas spremljajo. Spregovorimo še nekaj o vaših vzornikih. Jih imate? V glasbi, širše? Lahko rečem, da igramo tako zvrst rocka, da smo nekako najbolj blizu skupinam Big Foot Mama, Mi2, Sausages. Glasbeno smo njim najbližji, so tudi neke vrste naši vzorniki, saj so veliko dosegli. Tudi poslušalci in kritiki nas primerjajo Člani skupine se predstavijo: z njimi. Nikoli pa ne poskušamo s kopiranjem, saj želimo ostati zvesti svojemu slogu. V tujini je rock skupin toliko, da ima vsak od nas kako drugo priljubljeno skupino. Če bi iskali skupine, ki so nam večini za vzor, pa bi se lahko zedinili vsaj za Guns N' Roses. Širše gledano nekih vzornikov nimamo, saj vsi dajemo prednost glasbi. V življenju lahko dobiš eno priložnost, in to je treba izkoristiti. Priložnost čutimo sedaj in za zdaj nam dobro kaže, da jo izkoristimo. Kakšno je vaše mnenje o rock glasbi in rock glasbenikih v Sloveniji, svetu? Kot smo že rekli - ta glasba nam je res blizu. Mogoče zato, ker je preprosta, a hkrati daje nešteto možnosti, da v njej lahko izražaš svoja čustva. Naša glasba je hitra, primerna za žur. Obenem je spevna in v njej se najdemo. Mislimo, da ljubezen do rocka v sebi imaš ali pa je nimaš, polovičarstva ni - je pa naša zvrst dovolj odprta tudi za tiste, ki niso ravno pristaši rock 'n' rolla. Ob tem razmišljanju vas moram vprašati o mitu, da mora biti rock glasbenik ekscentričen, oblečen v usnje, v raztrgana oblačila. Da sta obvezna spremljevalca alkohol in tobak ... Kako gledate na to? Mislimo, da je to res nek mit, ki se je ustvaril v šestdesetih in sedemdesetih letih, ko je bil rock na vrhuncu. Takrat so bili drugačni časi in rock je bil glasba upora in nekega novega način življenja. Takrat se je to glasbo drugače dojemalo, takrat so bili člani skupin tudi pijani na odru, iz zgodovine vemo za veliko primerov, ki so neslavno propadli. Rok Ahačevčič: študent pedagoške fakultete (razredni pouk), v zasedbi je pevec in kitarist, pisec besedil in glasbe. Ukvarja se tudi z umetnostjo, predvsem rad riše. Robi Glač: v zasedbi igra kitaro, piše besedila in glasbo. Poleg tega pa tudi poučuje kitaro in se rad rekreativno ukvarja s športom. Jaka Novak: študent kemije, v zasedbi igra bas kitaro, rad se rekreativno ukvarja s športom. David Podgornik: v zasedbi igra tolkala in klaviature. Prihaja iz Ljubljane, je študent sociologije, v skupini skrbi tudi za vzpostavljaje stikov z javnostjo. Blaž Kuster: v zasedbi igra bobne, študira živilstvo in prehrano, sicer pa prihaja iz Ivančne Gorice. 14 Naš kraj ■ januar 2019 Če bi zdaj na odru poskušal igrati vinjen, bi z odra tudi hitro odšel in nanj težko spet prišel. Zdaj je v ospredju glasba. Ta te mora prevzeti, ne pa kake druge opojne substance. Na kakem koncertu so nas že vprašali, kaj smo prej vzeli pred nastopom. Pri nas tega ni. Nas vodi glasba. Tako lahko rečemo, da je veliko tega, kar ste vprašali, mit. V redu, navzven smo res videti malce drugačni. Večina nas ima dolge lase, malce netipična oblačila. Zamislite si začudene poglede, ko kdo Roka Ahačev-čiča, po tem, ko ga vidi z dolgimi lasmi ali oblečenega za kak nastop, vpraša, s čim se ukvarja in on odgovori, da študira na pedagoški fakulteti razredni pouk. Rock je pač tak in nam je všeč, da smo malce drugačni. Kaj pa mladi rokerji in ženske? Gre tudi tu za mit? (Smeh.) No, kdaj pa kdaj pride do kake situacije, ko se pokaže, da smo ro-kerji zaželeni, je pa seveda stvar posa- meznika, koliko mu tovrstna pozornost pomeni. Koga na slovenski glasbeni sceni še posebej občudujete in spoštujete? Tu moramo izpostaviti skupino Mi2. Ta skupina nas je res lepo sprejela, pogosto nam pomagajo, so kot nekakšni naši »botri«, strici iz ozadja, če hočete (smeh). Drago Popovič, njihov producent, je tudi naš producent in res nam zaupa in v nas verjame. Brez njih ne bi bili to, kar smo. Je res, da sami pišete pesmi? Kako dobite navdih za besedila, melodijo? Ja, res je. Pesmi pišemo sami, tako besedilo kot glasbo. Besedila pišeta Rok in Robi. Navdih pride ponavadi iz nekih življenjskih zgodb. Niti ni nujno, da so iz naših življenj. Včasih pa gre tudi za kako osebno izkušnjo, naša razmišljanja o nekih stvareh. Rok in Robi sta zelo usklajena, kar je še posebej pomembno, saj Rok lažje z glasom predstavi Robijevo besedilo. Osnovo melodije prav tako pripravi/ta Rok in/ali Robi. To prineseta na vaje, nato se tam melodijo še brusi in pili. Vsak doda kako stvar na svojem instrumentu, noter da še sebe in tako pride do končne melodije. Pomembna je glasba kot celota, melodija in besedilo morata iti nekako z roko v roki. Rock pa omogoča tudi to, da lahko žalostno besedilo združiš z veselo melodijo in dobiš dober kontrast. Kaj si želite doseči v glasbi? Imate začrtane cilje? Še enkrat moramo povedati, da teh stvari, ki se nam sedaj dogajajo, niti nismo sposobni razumeti. Ob začetku si nismo upali niti pomisliti, da bomo imeli že toliko komadov, izpeljanih koncertov, da bomo nastopili na največjem glasbenem festivalu pri nas. Letos bomo poleg vsega omenjenega posneli še nekaj vide-ospotov. Pri vsem tem pa hočemo tudi čim bolj uživati. Mislimo, da težko kam daleč prideš, če greš z nekim pretežkim planom naprej. Bolj pomembno je, da si Ema 2019: Ema je okrajšava za Evrovizijska MelodijA. Pod tem imenom smo v Sloveniji izbirali svojo predstavnico za pesem Evrovizije prvič leta 1997. Na letošnji razpis za prijavo so se prijavili 103 izvajalci, izmed katerih je strokovna izbirna komisija (Lea Sirk, Mojca Menart, Žiga Klančar, Aleksander Radie) izbrala deset izvajalcev, ki se bodo 16. februarja predstavili na izboru ter se potegovali za vstopnico za evrovizijsko tekmovanje, ki bo od 14. do 18. maja potekalo v Tel Avivu (Izrael). FED HORSES, Ti ne poznaš konjev INMATE, Atma KIM, Rhythm back to me LUMBERJACK, Lepote dna OKUSTIČNI, Metulji plešejo RAIVEN, Kaos RENATA MOHORIČ, Three bridges RENE, Ne poveš ULA LOŽAR, Fridays ZALA KRALJ & GAŠPER ŠANTL, Oprosti Strokovna žirija bo po odpetih pesmih najprej izbrala dva superfinalista, med katerima pa bomo zmagovalca izbrali gledalci in poslušalci s telefonskim glasovanjem. Med nastopajočimi bo torej tudi naša skupina Lumberjack. O nastopu na Emi so fantje povedali naslednje. Zakaj ste se prijavili na Emo? Mogoče se moramo vrniti malce nazaj. Od marca 2017 smo sodelovali na številnih glasbenih tekmovanjih, ki jih je v Sloveniji res ogromno. Ugotovili smo, da s svojo glasbo na teh tekmovanjih, kjer žiranti ponavadi iščejo nekaj novega, nekaj, kar še sami težko opišejo, ne bomo nikoli zmagali. Zaradi narave tekmovanj pa se nismo pripravljeni odreči svojemu slogu. Držali se bomo rock 'n' rolla, z njim zabavali poslušalstvo in ob tem skrbeli za promocijo. Z namenom zabave, promocije in nabiranja novih izkušenj smo se prijavili tudi na Emo. Slišala nas bo cela Slovenija. Ja, to je res velika stvar. Kakšni občutki so vas prevevali, ko ste izvedeli, da ste sprejeti (med 103 prijavljenimi pesmimi)? Milo rečeno smo bili prijetno prese- nečeni. Niti v mislih si čisto še ne predstavljamo, da bomo igrali na Emi. Tega z mislimi še prav ne dohajamo. Smo pa polni nekih pričakovanj, a po drugi strani sploh ne vemo, kakšnih, saj ne vemo, kaj sploh lahko pričakujemo. Pesem je sicer že posneta, a je v skladu s pravili ne smemo predvajati. Potrudili smo se, kolikor smo se lahko. Besedilo je Rok napisal že malo prej, muziko smo dodali pred prijavo. Se nam pa zdi pomembno povedati, da nismo delali kakega tipičnega komada za Emo, ker bi hoteli ustrezati žiriji ali gledalcem. To je sicer bolj pop festival, a mi smo ostali zvesti sebi in naredili svoj komad. Verjamem, da bomo množično pomagali skupini do zmage, če se bodo fantje uvrstili v superfinale. 15 Naš kraj ■ januar 2019 s pravimi ljudmi, da pri delu uživaš, kot glasbenik čim več nastopaš in se ob tem zabavaš. Kaj hočete sporočiti mladim, ki so najbolj »naravni« poslušalci vaše glasbe? Naš trenutni repertoar komadov je kar pester. Vsak komad je zgodba zase. Poslušalcem svoje glasbe hočemo prodati to, da ni nič narobe, če se kdaj človek sprosti in uživa v določenem trenutku. Da ni nič narobe, če vsake stvari ne jemlješ stoodstotno resno. Da ni nič narobe, če kdaj kaj ne gre prav. Bo pa drugič bolje. Lepo ste to povedali in na ta način lepo zaokrožili prijeten pogovor. Želim vam veliko sreče na nastopu na Emi in seveda pri vseh drugih projektih in nastopih. Ostanite še naprej tako iskreni in se ob tem res še naprej zabavajte. Nam lahko še zaupate, kje se vas da spremljati? Seveda. Imamo svojo Facebook stran, na kateri ljubitelji naše glasbe lahko dobijo veliko novic o nas in našem delu. Hvala za lepe želje. ■ Koncert skupine Lumberjack v Jakličevem domu Bojan Novak V petek, 28. decembra 2018, je skupina Lumberjack v dvorani v Jakličevem domu pripravila koncert in predstavila svoje pesmi v akustični izvedbi. Na koncertu se je zbralo veliko ljudi, pevec Rok Ahačevčič pa je za Naš kraj povedal, da je igrati pred domačim občinstvom vedno nekaj posebnega. Fantje niso pričakovali tako velikega obiska, saj so se za koncert odločili relativno pozno. Fantje so povedali, da jih je na odru Jakličevega doma prevevalo podobno razpoloženje kot na Rock kamnolomu. Igranje pred domačimi poslušalci v njih sproža drugačna, močnejša, čustva kot na odrih širom Slovenije. Praznični december pri pikapolonicah December je najbolj čarobno-praznično obarvan mesec v celem letu tako za otroke kot nas odrasle. Mateja Lohkar in Mojca Mlakar Že konec meseca novembra smo imeli v skupini Pikapolonice adventno delavnico za starše. Starši so s pomočjo otrok izdelali adventni venček iz naravnega materiala. V mesec december smo vstopili s pohodom z lučkami in koncertom družin v Jakličevem domu. Obiskal nas je tudi Miklavž in za nas pustil glasbila za v glasbeni kotiček. Praznično smo si okrasili igralnico in skupne prostore vrtca. Naša skupina se je tudi letos preizkusila v peki poprtnika in z njim smo sodelovali na državnem tekmovanju v peki poprtni-kov in prejeli zlato priznanje. Pri pripravi in peki poprtnika nam je bila v pomoč ga. Nada Lunder. 14. decembra smo povabili v igralnico babice in z njihovo pomočjo napolnili »povštre« s pirinimi luščinami, ki smo jih nato oblekli v potiskano blago. Za presenečenje pa smo jih povabili na vožnjo z Božičkovim avtobusom. Vzgojiteljice smo otrokom pripravile pravljično dopoldne in jih ob prebiranju pravljic popeljale v prečudovit svet pravljic. Prav tako nas je v zimsko pra- vljično deželo popeljala knjižničarka Jasmina. Glasbena šola Grosuplje, podružnica Dobrepolje, pod mentorstvom Rezke Černač, Jake Ahačevčiča, Helene 16 Naš kraj ■ januar 2019 Potočnik, Barbare Škrjanc, Aleksandre A. Stepančič, Mateja Kovačiča in Romana Gačnika nam je pripravila koncert učencev , ki so igrali na različne inštrumente. Ogledali smo si tudi gledališko predstavo Rdeča kapica v angleškem jeziku, ki so nam jo zaigrali učenci 2. razreda pod mentorstvom Marije Hočevar. Pred božičem smo odšli na obisk k oskrbovancem doma sv. Terezije. Za njih smo pripravili pevski in plesni koncert. Pri božičnih in ljudskih pesmih so skupaj z nami prepevali tudi starostniki. Bili so nas zelo veseli, nekaterim so spolzele solze sreče po licu, mi smo jim pa obljubili, da še pridemo k njim in jim popestrimo trenutke v dopoldanskem času. Spoznali smo se z običaji in prazniki ob božiču in novem letu. Šli smo na izlet v Bruhanjo vas. Tam smo postavili jaslice in novoletno jelko, se poigrali, izobesili zastavo in zapeli slovensko himno Zdra-vljico ter s tem obeležili dan samostojnosti in enotnosti. V letu 2018 so nam bili v pomoč posamezniki in podjetja: Boštjan Hrovat s.p., Andrej Kotlušek s.p., Boris Kaplan s.p., Nada Lunder in Jožica Fabjan. Hvala vsem za sodelovanje in pomoč. ■ Dan samostojnosti in enotnosti v vrtcu Ringaraja Državljanska vzgoja ima pomembno vlogo že v predšolskem obdobju, kjer skušamo otroke vzgajati za aktivno državljanstvo. Otroke želimo pripraviti na vlogo aktivnega državljana, kjer se bodo odzivali na družbeno dogajanje, in aktivno vključevanje ter življenje v medkulturni družbi. Andreja Škulj,za kolektiv vrtca Ringaraja Pomembno vlogo imata spoznavanje in obeleževanje slovenskih praznikov, praznikov, ki zaznamujejo našo zgodovino, domovino in narod. V vrtcu Ringaraja smo praznovali slovenski državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti. Praznujemo ga 26. decembra, v vrtcu pa smo ga obeležili 21. decembra. Otroci in strokovne delavke smo ob slovenski zastavi zapeli himno, nato pa je sledil krajši kulturni program, kjer so nastopili vrtčevski pevski zbor Ringaraj-ček, dijakinje Srednje vzgojiteljske šole Ljubljana in strokovne delavke vrtca. Sledili sta druženje otrok med skupinami in vzpostavljanje prijateljskih odnosov. ■ 17 Naš kraj ■ januar 2019 Prvo srečanje otrok iz vrtca z opero V vrtcu so se otroci srečali z opero. Obiskala sta nas operna pevka Petra Vrh Vrezec, ki poje sopran, in njen mož Al Vrezec, ki poje bariton. Spremljala ju je vzgojiteljica, Jelka Rahne, ki je otrokom na njim primeren način dala spremno besedo. Marija Žnidaršič, za kolektiv vrtca Ringaraja Pevca sta odpela naslednje arije: Wolfgang Amadeus Mozart: Figarova svatba (Suzana in Figaro), Wolfgang Amadeus Mozart: Čarobna piščal (Papagina in Papageno), Jacques Offenbach: Hofmanove pripovedke (Olimpija) in Gioachino Rossini: Seviljski brivec (Figaro in Rozina in Figaro). Doživetje otrok je bilo nepozabno, saj so arije spremljali tiho, skoraj z odprtimi usti, in aktivno sodelovali pri razlagi, saj so se o operi predhodno kar nekaj naučili. Doživetje je bilo nepozabno in dejavnosti v povezavi z opero se nadaljujejo. Poslušamo operne arije in klasično glasbo v izvedbi filharmoničnih orkestrov. Spoznavamo inštrumente in jih prepoznavamo v orkestrih. Uredili smo si glasbene kotičke in otroci se igrajo z različnimi inštrumenti. Še eno novo spoznanje, ki se bo komu usedlo v dno srca in bo kot odrasel vzljubil tovrstno glasbo. Ogled opere je bil financiran iz sklada vrtca Ringaraja. ■ 18 Naš kraj ■ januar 2019 Božično-novoletni koncert Glasbene šole Grosuplje V vrtcu Ringaraja so učenci Glasbene šole Grosuplje, enota Dobrepolje, pod vodstvom mentorjev pripravili Božično-novoletni koncert. Predstavili so nam božične skladbe, ki so jih zaigrali na različna glasbila. Darja Erčulj, vzgojiteljica Otrokom so bile poslušane pesmi zelo všeč, saj so koncert spremljali zbrano in z velikim zanimanjem. Sodelovanje z glasbeno šolo je postalo že tradicionalno, saj nas vsako leto razveselijo s pestrim kulturnim programom. Upamo, da nam bodo tudi naslednje leto z glasbo popestrili praznično dogajanje. ■ Inštitut za trajnostni razvoj in podelitev znaka šolski ekovrt Inštitut za trajnostni razvoj (ITR) ima svoj program Šolski ekovrt, v katerega je tretje leto vključen tudi naš vrtec Ringaraja. Program Šolski ekovrt je začel delovati leta 2011. Strokovno pomoč so nudili več kot 400 vrtcem in osnovnim ter srednjim šolam v Sloveniji. Mateja Lohkar, koordinatorica šolskega ekovrta V okviru programa Šolski ekovrt ITR s svojim strokovnim znanjem podpira učitelje in vzgojitelje pri ustvarjanju, oskrbovanju in rabi šolskega - vrtče-vskega - ekovtra kot učnega in vzgojnega pripomočka. Cilj globalnega učenja je spodbuditi otroke vseh starostnih skupin k dejavnemu soustvarjanju mirnejšega, strpnejšega, bolj vključujočega in traj-nostnejšega sveta. Zavedamo se, da proces globalnega učenja nadgradimo, ko svojim otrokom nudimo priložnost za spoznavanje trajnostnega vrtčevskega vrtnarjenja v praksi. Otroci skozi uporabo svojih čutil razširjajo zavedanje o povezanosti pridelave in uživanja hrane na lokalni ravni. Na osnovi dosežkov pri oblikovanju, razvoju in delovanju šolskega ekovrta ter na osnovi priložene častne izjave je vrtec Ringaraja pridobil znak ŠOLSKI EKOVRT. Podelitev znaka je slavnostno potekala v Ljubljani, podeljevali pa sta ga ambasadorka programa Šolski ekovrt ga. 19 Naš kraj ■ januar 2019 Manca Košir in ga. Jožica Fabjan, glavna strokovna sodelavka ITR-ja in učiteljica permakulture. Jožica Fabjan z nesebičnim deljenjem svojega znanja in spoznanj o permakulturi navdihuje učitelje in vzgojitelje širom Slovenije v programu ŠEV. V vrtcu nam bo s svojim strokovnim znanjem v veliko pomoč pri načrtovanju vrtčevskega ekovrta. V decembru smo si strokovne delavke vrtca in ravnatelj g. Ivan Grandovec ogle- dali ekovrt v vrtcu Vrhnika. Vrtec Vrhnika je v program Šolski ekovrt vključen že od samega začetka, od leta 2011. Ziveti v naravi, z naravo in za naravo - je lastni moto v vrtcu Vrhnika. O tem pri njihovih otrocih ni dileme, saj imajo poleg naravne čutne poti, skalnjaka v mini barju, kompostnika in zbiralnika vode tudi vrt, na katerem skupaj z vzgojiteljicami pridelujejo večinoma sadje in zelišča. Na vrtu imajo tudi kokošnjak in ribnik. Njihov vrt je primer dobre prakse in prepoznan tudi izven meja Slovenije. Tudi v svojem vrtcu načrtujemo eko-vrt, ki bo sodoben in učinkovit učni in vzgojni pripomoček. Otrokom bo omogočal celostno izkušnjo preko neposrednega stika in dela z naravo. To še nikoli ni bilo pomembneje kot danes, ko so otroci že od malih nog »prilepljeni« na različne ekrane in izgubljajo pristen stik z naravo in soljudmi. ■ Fit vrtec Ringaraja »Igre in igranje utirajo pot. Sinapse zabrnijo, možgani se učijo.« (Barbara Konda) Vrtec Ringaraja deluje z devetimi oddelki otrok v okviru JVIZ OŠ Dobrepolje. Skupaj imamo trenutno 157 otrok v starosti od enega do šest let. Od 1. septembra 2018 delujemo v novozgrajenem vrtcu Ringaraja z osmimi oddelki in v že obstoječem vrtcu z enim oddelkom. Cvetka Košir, pomočnica ravnatelja Vrtec otrokom, staršem in zaposlenim omogoča optimalne pogoje za kakovostno izvajanje vzgojno-varstvenega in izobraževalnega poslanstva. Fit dejavnosti lažje izvajamo v prostornejših igralnicah, večnamenskem prostoru za gibanje in na prostornem zunanjem igrišču. Idealen prostor za celostno učenje pa nam omogoča gozd v neposredni bližini vrtca. S svojo razgibanostjo, spontanostjo in nenehnim spreminjanjem kot spodbudno učno okolje optimalno vpliva na razvoj otroka. Osnovni namen vključitve v Fit projekt Slovenija nam predstavljata spodbujanje in promocija zdravega načina življenja in predvsem gibanja. Vrtec Ringaraja je vključen v Fit projekt že od šolskega leta 2013/14. V tem obdobju smo bili vključeni v kolektivno izobraževanje Fit Kobacaj ter v Fit4Kid izobraževanje. Strokovno usposabljanje za Fit4Kid multiplikatorje sta opravili vzgojiteljici Tatjana Zevnik in Andreja Škulj, ki fit pedagogiko na dnevni ravni prenašata na strokovne delavke vrtca v obliki kolegialnih hospitacij. Temelj fit pedagogike je razvijati in ustvarjati učenje skozi gibanje in igro. Ko se otroci skozi igro učijo gibati, se hkrati skozi gibanje učijo. S tem rastejo v sposobnejše osebe, izzivajo svojo ustvarjalnost in se pri iskanju rešitev učijo razmišljati (Barbara Konda, 2018). Strokovne delavke vrtca Ringaraja na dnevni ravni uporabljajo fit aktivne metode dela in fit hitre stimulacije. To so oblike učenja v gibanju, ki učečemu zagotavljajo visoko stopnjo koncentracije, osredotočenosti in motivacije za učenje. Zelo velik poudarek dajemo hidraciji, fit gibalnim minutam, fit hoji za zdravje, fit igrišču, fit aktivnim sprehodom, fit gozdnemu vrtcu, fit gibalnim odmorom, fit talnim igram, fit kotičkom ter fit aktivnemu sedenju. Naučimo se: • 20 % tistega, kar preberemo; • 30 % tistega, kar slišimo; • 50 % tistega, kar izgovorimo; • 60 % tistega, kar naredimo. Vendar, zapomnimo si 90 % tega, kar sočasno vidimo, slišimo, govorimo in delamo (dr. David Eagleman - nevro-znanstvenik raziskovalec, Baylor School of Medicine). ■ 20 Naš kraj ■ januar 2019 Občinska prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter prihajajočih božičnih praznikih Spet je prišel tisti čas, najlepši v letu, in mi nismo pozabili na vas, dragi občani in občanke Dobrepolja. Skupaj z našimi najmlajšimi otroki, šolarji, učitelji, vzgojitelji in vzgojiteljicami smo v četrtek, 20. decembra 2018, pripravili svečano prireditev ob prihajajočem dnevu samostojnosti in enotnosti ter božičnih praznikih. Breda Božič, profesorica nemškega jezika in organizatorka prireditve Program so povezovali Lana Virant in najmlajša folklorna skupina iz drugega razreda pod mentorstvom Martine Prhaj, ki nas je popeljala v čas, ko smo se še igrali tiste ta stare igre, ki so jih poznali že naše babice in dedki. Najprej nas je slavnostno nagovoril gospod ravnatelj Ivan Grandovec, ki nas je spomnil, kako je prišlo do osamosvojitve Slovenije. Sledil je pisan pevski program, kjer so se nam najprej predstavili otroci iz vrtca Ringaraja, ki jih je na klavirju spremljala učenka Mija Hočevar. Sledila sta nastopa dveh otroških pevskih zborov: pevskega zbora Škratki iz prvega razreda pod vodstvom Barbare Režek in otroškega pevskega zbora Zvonček iz drugega razreda pod vodstvom Barbare Jakopič. Pridružili so se jima še otroški pevski zbor z Vidma od 3. do 5. razreda ter mladinski pevski zbor učencev od 6. do 9. razreda, ki nam nista samo zapela, ampak tudi zaplesala. Poleg zborov matične šole so na prireditvi sodelovali tudi otroški pevski zbor PŠ Kompolje, kjer poje cela šola, in otroški pevski zbor PŠ Struge. Vse zbore, z izjemo Škratkov in Zvončka, je letos vodila učiteljica glasbene umetnosti Anamarija Fink. Na klavirju je vse zbore razen vrtčevskega spremljal Ernest Miklič. Ne smemo pa pozabiti na Glasbeno šolo Grosuplje, enoto Dobre-polje. Pod mentorstvom Aleksandre A. Stepančic se nam je najprej predstavila Zala Marolt, ki je na violini zaigrala skladbo Zajček, s plesom in petjem pa so jo spremljali otroci iz najmlajše folklorne skupine. Sledil je še nastop Aneja Buščaja (mentorica: Barbara Škrjanc) na kitari, ki nam je zaigral pesem Go, tell it on the Mountain. Zahvalila bi se gospodu županu Igorju Ahačevčiču in vsem svetnikom, ki so predčasno zaključili občinsko sejo ter se tako udeležili prireditve. Zahvala gre tudi učitelju Janezu Žnidaršiču in učencem podružnične šole Struge, ki obiskujejo izbirni predmet Obdelava gradiv les, saj so izdelali božično drevo, učiteljicam in učencem 1. razreda, ki so napekli piškote, Davidu Nosetu in Nejcu Blatniku, ki sta pomagala v zaodrju, vsem nastopajočim, bilo jih je več kot 200, in njihovim mentorjem, zborovodkinjam, vzgojiteljicam, vzgojiteljem, vsem učiteljem, ki so skrbeli za varstvo nastopajočih, in vsem, ki so na kateri koli način pomagali, da smo prireditev uspešno izpeljali. Posebna zahvala pa je namenjena tudi vam, dragi obiskovalci prireditve, ki ste našemu šolskemu skladu darovali denar, ki ga bomo skrbno porabili. ■ 21 Naš kraj ■ januar 2019 JVIZ OŠ DOBREPOLJE # ^ VIDEM 80, 1312 VIDEM - DOBREPOLJE / f Tel. št.: 01 780 72 10 ■MMS^ E-naslov: o-dobrepolje.lj@guest.arnes.si LA-—V OŠPobrepolje VPIS OTROK V VRTEC RINGARAJA ZA ŠOLSKO LETO 2019/2020 V vrtcu Ringaraja izvajamo program v jasličnih oddelkih in v oddelkih od 3. do 6. leta starosti. Na osnovi prijav ter v skladu z normativi in standardi, ki veljajo za vrtce, oblikujemo oddelke. Vsi sprejeti otroci bodo vpisani v vrtec 1. septembra 2019. Ker bodo nekateri malčki primerni za vstop v jaslični oddelek šele v zimskih mesecih 2019/20, naj omenim, da je prav, da so vpisani že 1. septembra 2019, ker si le na tak način zagotovijo mesto v oddelku. POSTOPEK VPISA: • Na spletni strani vrtca Ringaraja dobijo starši obrazec Prošnja za sprejem otroka v JVIZ OŠ DOBREPOLJE. Obrazec najdete na povezavi: http://www.osdobrepolje.si/vrtec/dokumenti/. • Starši vlogo ustrezno izpolnijo in vrnejo v tajništvo do 31. marca 2019. • Če je prijav več, kot je prostih mest, mora Komisija za vpis otrok v vrtec sklepati o otrocih, ki bodo sprejeti v vrtec. • Po sprejemu v vrtec prejmejo starši obvestilo o sprejemu in povabilo k vpisu. Pred vstopom v vrtec morajo starši pridobiti zdravniško potrdilo o zdravstvenem stanju otroka, o morebitnih dietah in otrokovih posebnostih. • Ko starši pridobijo pozitivno mnenje zdravnika, je otrok dokončno sprejet v vrtec. Vzgojiteljica sprejme otroka v varstvo, ko starši vzgojiteljici dostavijo zdravniško potrdilo. • Starši takoj po sprejemu obvestila o sprejemu otroka v vrtec oddajo na CSD Grosuplje vlogo za znižanje plačila oskrbnine v vrtcu. • Staršem, ki ste oddali Prošnjo za sprejem otroka v vrtec po 1. aprilu 2018, ni treba ponovno oddati prošnje. VSE STARŠE, KI NAMERAVATE VPISATI SVOJEGA OTROKA V VRTEC, PROSIM, DA TO STORITE ODGOVORNO. V PRETEKLIH LETIH SMO KAR NEKAJ OTROK SPREJELI V VRTEC, JIH RAZPOREDILI V ODDELKE, DODATNO ZAPOSLILI DELAVKO, NATO PA SO JIH STARŠI ODJAVILI. Lepo pozdravljeni. Ravnatelj: Ivan Grandovec 22 Naš kraj ■ januar 2019 Praznični utrip na PŠ Struge V sredo, 19. decembra 2018, smo na PŠ Struge organizirali pohod z lučkami. Stiskali smo pesti, da nam letos uspe, kajti lani nam jo je pošteno zagodlo vreme z vetrolomom. Andreja Polzelnik Marolt Okoli pete ure zvečer smo se zbrali v šolski avli, kjer so nam učenci pevskega zbora in glasbene šole ter učitelj Janez s harmoniko pripravili kratek program in nam pričarali prijetno predpraznič-no vzdušje. Na koncu smo vsi skupaj zapeli ljudsko Angelček, varuh moj in pogumno zakorakali v mrzel, a ne preveč hladen večer, razsvetljeni z lučkami obiskovalcev in gasilcev, ki so nam pomagali, da smo varno hodili. Ob prije- tnem klepetu je pot hitro minila, in ko smo se vrnili v šolo, so nas tam čakali topel čaj in prigrizki, ki smo jih pripravili zaposleni na šoli, pa tudi gasilci niso pozabili na sladka otroška usta. Razšli smo se z mislijo, da drugo leto tako srečanje zagotovo ponovimo. Zadnji dan pred zasluženimi počitnicami smo učitelji in učenci v avli šole pripravili obdarovanje za vse nas. Nestrpne otroške roke so komaj čakale, da odprejo izžrebano darilo in to delijo s svojimi sošolci. Potem smo se še okrepčali s sladkimi in slanimi dobrotami, ta veliki fantje pa so pripravili ozvočenje ter prijetno glasbo in lepo druženje se je kar prehitro končalo. Lepo je opazovati vse otroke na šoli, kako se znajo družiti, igrati, mlajši se radi pridružijo starejšim učencem, ti pa se jim znajo prilagoditi, so potrpežljivi in prizanesljivi. To je pravo bogastvo podružnice, kjer se čutita pripadnost in povezanost vseh, ki smo na šoli. Lepo se imamo in upamo, da tako tudi ostane v letu 2019. ■ Dobrodelnost na PŠ Kompolje Na PŠ Kompolje tudi v novem šolskem in koledarskem letu nadaljujemo z dobrodelnostjo. V lanskem letu smo s pomočjo zbiranja plastičnih pokrovčkov pomagali društvu Vesele nogice. Letos zbiralna akcija ostaja enaka, le da bomo tokrat pomagali Žigu Pintarju iz Velenja. Špela Bobnar Žiga je osemnajstletni fant, ki so mu pri treh letih diagnosticirali najtežjo obliko cerebralne paralize. Prestal je že dve težji operaciji obeh nog, vendar za to ni dobil nobene terapije. Mama Nataša, od katere je Žiga stoodstotno odvisen, mu poskuša s pomočjo zbiranja plastičnih pokrovčkov kriti stroške terapij. Na PŠ Kompolje bomo verjetno le kapljica v morje, vendar nam je bila mama Nataša neizmerno hvaležna, ko smo ji omenili, da ji bomo pomagali. Plastične pokrovčke bomo zbirali do konca meseca maja. Dobrodošli, da jih prispevate prav vsi, kompoljski učenci pa jih bodo z veseljem namesto vas prinesli v šolo, saj se tudi oni zelo dobro zavedajo pomena dobrodelnosti. Tako so napisali svoja razmišljanja o Žigu in zbiralni akciji nekateri drugošolci in tretješolci PŠ Kompolje: • Pomembno je, da smo vsi ljudje pri- 23 Naš kraj ■ januar 2019 pravljeni pomagati eden drugemu. (Maja Jančar, 3. k) • Želim si, da bi bili zamaški, ki jih zbiramo, v pomoč vsem otrokom, ki imajo težave. (Gabrijel Turk, 3. k) • Všeč mi je, da sodelujemo pri taki akciji in zbiramo zamaške ter posledično denar za bolne otroke. (Liam Vergo, 3. k) • Hudo mi je, ker Žiga ne more hoditi. Ob tem se počutim odgovorno in želim pomagati. (Kiara Žnidaršič, 3. k) • Vesela sem, da lahko pomagam. To je zelo lepo. (Neja Buščaj, 3. k) • Res sem zelo žalostna, ker je verjetno res zelo težko, če ne moremo hoditi. Zato si želim pomagati. (Barbara Jakopič, 3. k) • Želim si, da bi Žiga z našo pomočjo lahko spet normalno hodil. (Ažbe Škrlj, 3. k) • Poskušam zbrati veliko zamaškov in upam, da jih bo dovolj zate, Žiga. (Juša Peček, 2. k) • Všeč mi je, da zbiramo zamaške, saj je pomembno, da bi Žiga dobil denar. (Ines Fink, 2. k) • Žiga, upam, da dobiš čim več zamaškov in da boš vesel. Vesela sem, ker lahko pomagam. Vedno bom pomagala, bila prijazna in dobra. (Taja Mustar Usenik, 2. k) • Dragi Žiga, upam, da bo tvoja noga v redu, ker ti hočemo pomagati. Vem, da si dober fant. (Vid Hočevar, 2. k) ■ Decembrske delavnice na PŠ Kompolje Praznični december v nas vzbudi željo po druženju, igrivi zabavi in ustvarjanju. Na PŠ Kompolje smo združili vse skupaj in se odločili, da bo letošnje druženje drugačno, kot smo bili vajeni do sedaj. Špela Bobnar Organizirali smo ustvarjalne delavnice, kamor so bili povablje- testa pod vodstvom učiteljice Špele Bobnar ter se z učiteljico Marijo Hočevar razgibali v naši novi telovadnici. Naši četrtošolci in petošolci so poskrbeli tudi za to, da nismo ni tudi bodoči prvošolčki PŠ Kompolje, pridružili pa so se nam bili lačni, saj so nam pripravili slastne medenjake in kompot. tudi nekateri mlajši bratci in sestrice. Na delavnicah so otroci lahko naredili različne voščilnice pod vodstvom učiteljice Petre Čeprav je čas druženja hitro minil, prijetni spomini ostanejo Andoljšek Žagar, izdelali so si namizno dekoracijo iz slanega za vedno. ■ Decembrski koncert Godbe Dobrepolje Življenje od nas zahteva, da se vedno znova privajamo čemu novemu, in morda zato še toliko bolj hlepimo po stalnicah, ki nam vendarle dajo občutek nečesa poznanega, domačega in prijetnega. Godbeniki iskreno upamo, da je naš tradicionalni božično-novoletni koncert ena izmed tistih dobrodošlih stalnic, ki vas spremljajo v prazničnih dneh. Špela Božič Mi začnemo nanj misliti že jeseni, ko po počitnicah ponovno začnemo vaje. Preigravanje božično obarvanih skladb sredi oktobra se na trenutke zazdi malce nenavadno, a iz vaje v vajo smo bliže decembru in tistemu neizogibnemu tre- nutku, ko ugotovimo, da tisti naš »Tole bomo na naslednjih vajah poskusili še enkrat!« ne pride več v poštev. Koncert je spet pred vrati - pa ne le eden, kar dva! Vseeno pa se trudimo, da poslušalcem vsako leto pripravimo kaj novega. Te novosti so odraz marsičesa: morda smo v sodelovanju z drugimi orkestri prevetrili svoj repertoar, morda se z delčkom programa poklanjamo kaki preminuli glasbeni legendi, morda iz naftalina vlečemo kako že pozabljeno, a še vedno odlično skladbo. Do sprememb pa seveda lahko pride tudi v spremnem delu koncerta, in prav letošnji koncert je zaznamovala svojevrstna predaja štafete: naša rogist- 24 Naš kraj ■ januar 2019 ka Katarina Jakopič je prevzela vlogo povezovalke programa, in to od Igorja Ahačevčiča, ki je naše koncerte s svojim skrbno pripravljenim in svojevrstnim vodenjem bogatil več kot tri desetletja. Tudi svoji Katki želimo vsaj tako dolgo in plodno voditeljsko kariero, Igorju pa se godbeniki najtopleje zahvaljujemo, da je vsa ta leta bogatil naše koncerte (in tudi številne druge nastope). Na račun ste prišli tudi ljubitelji kakovostnega petja, saj smo v goste na prvem koncertu povabili družino Klinc s Ceste, na drugem vokalno skupino Alegria, pri skladbi Oh when the saints pa se nam je na obeh koncertih pridružila Maruša Šušerski Zrnec. V dneh, ko to berete, godbeniki že jemljemo zalet za novo sezono. Hvala vsem, ki nam jo vsako leto znova omo- gočate, tako ali drugače. Šteje vsaka vzpodbuda, vsak prevoz mladega godbenika na vajo, vsak prispevek, vsaka zlikana godbena srajca, vsak obisk nastopa, vsak aplavz. Kmalu se vam spet oddolžimo! ■ h m Likovna skupina Društva distrofikov Slovenije ob slovenskem kulturnem prazniku vabi na otvoritev likovne razstave »Šepetanja« v sredo, 6. februarja 2019, ob 18. uri, v prostore knjižnice Dobrepolje (Jakličev dom). Večer bodo z glasbo popestrili učenci GŠ Grosuplje, podružnica Dobrepolje. Razstava bo na ogled do zaključka meseca februarja. Vljudno vabljeni! ... pa če je vse samo ideja... povem ti, samo nebo je meja... 25 Naš kraj ■ januar 2019 (i TURISTIČNO DRUŠTVO DOBREPOUE IZZIVI SEDANJOSTI ZA PRIHODNOST Ob slovenskem kulturnem prazniku vas vabimo na večer »Grijema klince dejlat!« Ponedeljek, 4. februarja 2019, ob 19. uri v prostorih knjižnice Dobrepolje. V besedi in sliki, s pesmijo, razstavo in praktičnim prikazom vam bomo predstavili izdelovanje zobotrebcev v Dobrepolju. Lepo vabljeni! Vabimo vas na predstavitev novoizdane knjige in odprtje fotografske razstave domačina FRANCIJA NOVAKA. Predstavitev bo v sredo, 27. februarja, ob 19. uri v prostorih knjižnice Dobrepolje. Franci Novak je prejemnik naziva vitez poezije pesniškega turnirja v Mariboru in evropskega pesniškega turnirja. Lepo vabljeni! VABILO na Maroltovo srečanje (območno srečanje odraslih folklornih skupin) in na Napev - odsev (revijo poustvarjalcev glasbenega izročila 2019), ki bosta v petek, 1. februarja 2019, ob 19. uri v Jakličevem domu. Uvodni pozdrav: Igor Ahačevčič, župan občine Dobrepolje Povezovanje programa: Simona Zorc Ramovš Strokovno spremljanje: dr. Mojca Kovačič, poustvarjalci glasbenega izročila, in Marija Kapušin, folklora Program: Godci in pevci FS Ponikve, KD Dobrepolje Odrasla FS Račna, KD Franceta Prešerna Račna Mlada Zarja, KD Franceta Prešerna Račna Folklorna skupina KD sv. Mihaela Grosuplje Zarja, KD Franceta Prešerna Račna Odrasla FS Vidovo, KD Vidovo, Šentvid pri Stični Zagoriški fantje, KD Dobrepolje Mladinska folklorna skupina Račna, KD Franceta Prešerna Račna Jskd KCT vu£ 4 UM«! TJ.-JM BJHOI n 26 Naš kraj ■ januar 2019 jjjP Iz naše knjižice Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje • tel.: 01/786 71 40 Obratovalni čas: Ponedeljek, sreda, petek: od 12.30 do 19.00. Torek: od 8.00 do 15.00. Četrtek: od 11.00 do 15.00. Iz knjižnice Dobrepolje Jasmina Mersel Sušteršič V knjižnici Dobrepolje smo v mesecu decembru ob 150. obletnici rojstva pisatelja, učitelja, organizatorja in politika Frana Jakliča (1868-1937) pripravili literarno razstavo »Fran Jaklič.« Prvo oznako pisatelja najdemo v letu 1898 v uredniškem članku Naši sotrudniki, kjer Lampe predstavi avtorje publikacije Dom in svet, v kateri je Jaklič objavil veliko svojih literarnih prispevkov. »Frančišek Jaklič. Prijatelji našega lista so v poslednjem času pogrešali priljubljenega pripovednika: Podgoričana. Kakor gredo dandanes skoro vsi naši boljši slovstveniki ali na politično ali na socialno polje, tako tudi naš Podgoričan. Kot učitelj v svoji domači župniji dobre-poljski je vztrajno deloval, da se je ustanovila posojilnica in zadruga: ob tem pa je - žal - rjavelo pero. Pa to mu ne bo v škodo. Zopet smo ga danes srečali v listu in upamo, da se bo odslej ravnal - kot dober in vesten gospodar s svojimi darovi - po pravilu: Jedno storiti in drugega ne opustiti! Podgoričan je naše gore list, živi in dela za ljudstvo. Vrh tega je rojen pripovednik. Ker je še mlad (rojen je l. 1868.), smemo od njega pričakovati najboljših plodov v prospeh naši pripovedni književnosti.« Citiranje: Lampe, Frančišek: Naši sotrudniki. Dom in svet, 1898, letnik 11, številka 10. Bralni klub Dobrevoljci Tudi na decembrskem srečanju bralnega kluba smo izpostavili življenje, delo in ustvarjanje rojaka Frana Jakliča. Skupaj smo prebirali delo Nevesta s Korinja; Sin. Sin je izšel leta 1894 v Domu in svetu in velja za Jakličevo najdosledneje izpeljano narodopisno delo. Nevesta s Korinja je nekakšno nadaljevanje in prava mojstrovina folklornega realizma. V tej povesti Jaklič mojstrsko opiše običaj ženitovanja. Tudi na srečanju ob knjigi je bilo praznično vzdušje, saj je zbrane pogostila članica Jožica Fabjan, ki je obeležila okrogli jubilej. V mesecu januarju pa skupaj beremo knjigo Slavenke Drakulic Mileva Einstein, teorija žalosti. Pridružite se nam na pogovoru ob knjigi, zadnjo sredo, 30. januarja, ob 19. uri v knjižnici. V povesti Nevesta s Korinja Jaklič mojstrsko opiše običaj ženitovanja. Gledališka predstava Pika Nogavička V prazničnem decembrskem času smo v knjižnici za male in velike otroke pripravili gledališko lutkovno predstavo o Piki Nogavički v izvedbi Stena Vilarja. Profesor pedagogike, igralec in animator Sten Vilar je dramatiziral, napisal, režiral in na prizorišče postavil 15 gledališko-animacijskih projektov, ki jih lahko imenujemo predstave za »velike in male«. S svojimi strokovnimi in priznanimi sodelavci je izdal sedem zgoščenk za otroke in družine s pretežno lastnimi besedili posameznih pesmi. Z zgoščenko Hop, Ce-fizelj je doživel nominacijo za zlatega petelina. Kot igralec in animator je odigral več kot 1700 ponovi- 27 Naš kraj ■ januar 2019 tev z različnimi liki po vsej Sloveniji. Med drugimi pa je tudi soustanovitelj »Pikinega festivala«. S svojo glasbeno lutkovno predstavo in animacijami je tudi v knjižnici navdušil veliko število zbranih vseh starosti. Predvsem pa nam je Pika Nogavička sporočila, kako brez bogatih daril zgolj z igro in veseljem podarimo sebi in drugim najlepše darilo. Predavanje »ODSTIRANJA ZNANJ PREDNIKOV: Pozabljene megalitske civilizacije« Na predavanju na začetku meseca januarja je mag. Luka Man-cini predstavil širšo sliko vedenja o človeški preteklosti od obdobja ob koncu ledene dobe s poudarki na megalitskih kulturah. Odkriti Gobekli Tepe na ozemlju današnje Turčije, do sedaj najstarejši megalitski tempelj, obredno središče, predvidene starosti 12.000 let, na novo piše zgodbo človeške preteklosti, povezano med drugimi z začetki kmetijstva, astronomsko simboliko ... Presenetljiva razširjenost megalitskih templjev in postavitev po svetu, sorodni principi gradnje, neverjetno podobni koncepti v mitologijah, ikonografskih vsebinah in verovanjih nam kažejo, da je tudi svet davnih tisočletij deloval kot celota. Nemi kamni dolmenov, menhirjev, kamnitih krogov in »kiklopskih« zidov sprožajo več vprašanj, kot ponujajo zanesljivih odgovorov. Kako so bile videti prve civilizacije ter na kakšen način so gradile templje iz velikih, težkih kamnov, še vedno ostaja nerazjasnjeno tudi na področju uradne znanosti. Ustvarjalna delavnica »Voščilo je lepo darilo« Domačinka Petra Krasna s svojimi ustvarjalnimi idejami vedno znova preseneti in navduši. Tokrat je v knjižnici pripravila zanimivo delavnico izdelovanja unikatnih voščilnic. Petri se iskreno zahvaljujemo za pripravljenost in potrebni material. S srčnostjo narejene voščilnice so zagotovo razveselile vse tiste, ki so jim bile podarjene. Lepo vabljeni v knjižnico vsi otroci vsak petek ob 17.30, ko se skupaj podamo v svet pravljičnih doživetij. Fotografska razstava »Enoletnik« V prostore knjižnice vas med drugim vabimo na ogled fotografske razstave »Enoletnik« Nastje Kastelec in Patricije Kastelic. Fotografije prikazujejo dela velikih umetnikov, ki pa sta jih avtorici razstave prikazali skozi sodoben okvir. Umetnost. Zgodovina. Navdih. 21. stoletje. S temi besedami avtorici opišeta razstavo »Enoletnik«. S fotografijami se je predstavila naša domačinka Nastja Kastelec, v vlogi fotografskega modela pa Klara Peterlin. Razstava bo postavljena na ogled do konca meseca januarja. Br x V nekaj urah, ki smo jih preživeli skupaj, smo si izmenjali veliko zgodb. Nekatere so bile moje, pokukali smo v življenja znanih osebnosti, ki jih razkrivajo zreli novinarji, največ zgodb pa je bilo vaših. Ko smo si pripovedovali te zgodbe, smo iskali najbolj zanimive in nenavadne prigode naših življenj. Opisovali smo dogodke, ki niso del vsakdana, ki so nenavadni in so se nam prav zaradi njihove posebnosti močno vtisnili v spomin. Ko smo si jih pripovedovali, smo drug v drugemu vzbujali začudenje in presenečenje. Pravzaprav smo si pripovedovali »novice«, torej neobičajne ali pa zelo pomembne in prelomne dogodke. Toda zmotno bi bilo, če bi verjeli, da moramo v medijih vedno ponujati le šokantne novice. Vedeti morate, da zgodbe pišejo tudi čisto običajni dnevi vašega življenja in življenja tistih, ki ste jih intervju-vali. Kako se odraščajoče dekle sooči s selitvijo iz mesta v vas? Kakšna je življenjska zgodba učiteljice ritmične gimnastike? Kam na srednjo šolo in kako se opremiti za delo v gozdu? In ne nazadnje, katere knjige rad bere župan? Nič od tega ni šokantno, a zato ni nič manj zanimivo. Mimogrede, župan ima prav, ko pravi, da se morate mladi bolj angažirati. V mladosti, ki je tik pred vami, vas čaka nešteto zanimivih novic, a naj vas ne zaslepijo s šokantnostjo, bliščem in izredno-stjo. Ne pozabite na svoj kraj in na sošolce iz osnovne šole, ne spreglej- te krivic in ne spreglejte vsega dobrega, ki se morda samo v drobnih gestah dogaja okoli vas. Imejte široko odprte oči za zgodbe vsakdana, potrebovali jih boste, če boste še kdaj kasneje v življenju želeli »prijeti za pero«. ^ Larisa Daugul Intervju z županom Igorjem Ahačevčičem: »Delam po 15 ur na dan« V decembru sva se Maja in Jure Marolt odpravila v pisarno gospoda župana Igorja Ahačevčiča in z njim opravila krajši intervju. Gospod župan, čestitava vam ob vaši izvolitvi in vam želiva obilo uspeha na novi poklicni poti. Hvala. Kakšni so vaši občutki ob izvolitvi? Občutki so čisto normalni in ne čutim nobene evforije. Pričakoval sem, da bo dela ogromno, in zdaj se mi to tudi izkazuje. Delam po 15 ur na dan, najmanj. Kakšne načrte imate v svojem mandatu? Kaj imam namen narediti, je ena stvar, kaj nam dopuščajo finance, pa je druga. Kaj imam namen narediti, sem opisal že v predvolilnem programu. Ni tako malo zadev, da bi lahko povedal v parih stavkih. Če se potrudim, lahko rečem, da se bom trudil, da bi naša občina postala prometno odprta, da bi se uredile javne površine, da bi se uredili javni prostori, da bi se uredile avto- busne postaje, ceste in tako naprej. Kdaj bo zaživela železniška povezava v našem kraju? Tega ne vem. Železnica je čisto svoje podjetje, ki ni stvar občine. Ali se bo potek gradnje športne dvorane kaj spremenil, glede na to, da je bil temeljni kamen položen ob mandatu prejšnjega župana? Dvorana se ni gradila v času prejšnjega župana. Gradili jo bomo sedaj. V času prejšnjega župana se je občina samo zadolžila. Sedaj bomo morali 20 30 Vrtiljak mladih 29 let plačevati dolg za dvorano, kar pa bo močno vplivalo na druge projekte v naši občini. Naša občina nima zdravstvenega doma in praktično smo vsak dan na tem, da ostanemo brez zdravnika. Nepošteno se mi zdi postavljati na tehtnico športno dvorano in zdravstveni dom. Športna dvorana bo šla z normalnim tempom naprej, in če bo vse v redu, bomo čez eno leto v novi športni dvorani. Potem pa boste morali biti mladi neprestano v športni dvorani z različnimi oblikami dejavnosti, ker bo sicer ta dvorana jama brez dna, ki nam bo požrla še dodatne finance. Kako vpliva vloga župana na vaše življenje? Kot sem že prej dejal, sem 24 ur župan in me je zadeva čisto prevzela. Vendar, na to sem bil pripravljen in delam neprestano. Kako gledate na mladino v naši občini? Kakšni so vaši načrti z mladimi, kako jih boste vključili v bolj dejavno občinsko življenje? Ena od pomembnih točk mojega programa so bili tudi mladi in začel sem tudi že delati z njimi. Torej, povezujemo se s Študentskim klubom GROŠ iz Grosuplja. Predvidevam, če se bodo odzvali na moje povabilo, da bo 28. decembra okrogla miza, delavnica, na kateri se bomo z mladimi pogovarjali, kakšne so njihove potrebe, kaj lahko občina zanje naredi. Predvsem pa je pomembno to, kaj lahko mladi naredijo za skupnost, v kateri živijo. Šele takrat, ko za skupnost delaš, ko postaneš dejaven v skupnosti, takrat se šele z njo soočiš in postaneš del nje. In takrat te začne privlačiti. V splošnem mislim, da ste mladi preveč odmaknjeni od vsakdanjega življenja v občini, v kraju. Veliko mladih mi je v predvolilnem času reklo, da so neodvisni, da jih politika ne zanima, da je bla bla bla. V resnici pa je politika tista stvar, pa ne govorim o visoki politiki, temveč o lokalni, čisto praktični politiki, tista stvar, ki določa pogoje za naše življenje in tukaj bi morali biti mladi veliko bolj dejavni, kot ste sedaj. Sedaj pa še malo bolj neslužbeno. Kaj delate v prostem času, kakšni so vaši hobiji? V prostem času počnem veliko stvari. Dejstvo je, da imam sedaj prostega časa bolj malo, drugače pa rad kolesarim, plavam, se ukvarjam z lokostrelstvom, rad berem, rad grem tudi v kino in gledališče, veliko sem se ukvarjal z organizacijo kulturnih prireditev. Veliko stvari je mojih hobijev. Omenili ste, da radi berete. Kakšne knjige so vam všeč? Zdaj berem knjigo, ki ima naslov Nepomembnež. Govori o tem, kako ima lahko mlad človek vizijo in cilj za svoje življenje, potem pa ga začne barka življenja premetavati sem in tja in se mu zastavljeni cilji vse bolj odmi-kajo. Drugače pa sem do pred tremi leti neprestano bral. Poleg službenih zadev tudi knjige. Prebral sem jih ogromno. Všeč mi je klasika. Najraje berem dela ruskih avtorjev, francoskih in pa tudi slovenskih. Moram reči, da imamo veliko tudi svojih avtorjev, ki so zares dobri, kot sta npr. Feri Lainšček in Drago Jančar. Gospod župan, zahvaljujeva se vam za vaš čas in za vaše besede. Želiva vam uspešno delo. Da bo čim več predvolilnih obljub uresničenih v zadovoljstvo vseh občanov, tako starejših kot tudi nas mlajših. ^ Maja Marolt in Jure Marolt Kakšna je Gimnazija Josipa Jurčiča Ivančna Gorica Kaj pomeni kakovostna srednja šola, mi je predstavila Karin Butala, dijakinja Gimnazije Josipa Jurčiča. »Kakovostna gimnazija je tista, ki spodbuja dijake pri različnih interesih, kot so šport, gledališče novinarstvo, glasba ...« je povedala Karin. V njej se počuti dobro, saj imajo uravnotežen urnik, dobro malico, dobre sošolce ... Všeč so ji tudi ekskurzije, ki so na tej šoli pestre in zanimive. »Profesorji na šoli so človeški, dobri, razumljivi in korektni,« je dejala. Povedala je tudi, da profesorji priporočajo, da se na to šolo vpišejo učenci, ki si želijo kakovostnega poučevanja, dobrih odnosov in veliko znanja. Glede učenja Karin pravi, da se je treba učiti sproti - odvisno od predmeta. Domačih nalog je kar nekaj, so pa koristne, saj veliko pripomorejo k znanju in olajšajo učenje, ki ga je kar veliko. Če bi se Karin še enkrat odločala o gimnaziji, bi zagotovo še enkrat izbrala Gimnazijo Josipa Jurčiča, saj je gimnazija, ki se zavzema za učence, njihovo znanje, interesne dejavnosti ter gradi na prijateljstvu med dijaki. ^ Žiga Hribar 30 Vrtiljak mladih 30 Danes intervjuvamo - Maja GradmjaM, ucvteijica ritmične gimnastike Maja, v Dobrepolju učite ritmično gimnastiko že kar nekaj let, a zdi se, da vas ljudje premalo poznajo ... Kdo ste? Sem Maja Gradinjan, ki že od rojstva živi v Ljubljani. Čeprav sem po poklicu univerzitetna profesorica športne vzgoje in imam opravljena vsa možna nacionalna usposabljanja na področju ritmične gimnastike (vaditeljica, trenerka, sodnica), imam raje, da sem učiteljica Maja. Trudim se namreč, da poleg gibalnega znanja na ostale predajam tudi znanje za življenje, kot so trud, vztrajnost, potrpežljivost, spoštovanje, hvaležnost, medsebojna pomoč, skratka ... biti človek v pravem pomenu besede. Menim tudi, da me otroci lahko tikajo in kljub temu spoštujejo. In ... vsaka vadeča pri meni, ki je prestopila prag srednje šole in še vadi pri meni v ŠD AS Ljubljana, se je že s kakšno (osebno) težavo obrnila name. To je tisto, kar je mnogo bolj pomembno kot to, ali naredi »špago« ali ne. Kdaj ste začeli in kdaj končali s treningi ritmične gimnastike? Ko sem bila v prvem razredu osnovne šole, sta v razred prišli dve trenerki, izvedli testiranje in od določenih deklic zabeležili podatke. Jaz do takrat nisem vedela za ritmično gimnastiko. Na dom smo otroci dobili pošto z vabilom, da smo primerni za ta šport. Zanimivo pa je, da je pošta zame prišla na napačen naslov, na drug konec Ljubljane. Takrat še ni bilo mobilnega telefona v vsakem žepu in starejši gospod, ki je dobil pošto zame, je v tistem debelem tiskanem telefonskem imeniku poiskal nas in nam sporočil za pošto. Tako se je moja pot ritmične gimnastike začela. Vsako leto se mi zdi bolj zanimivo, kako je prijazna gesta gospoda zaznamovala moje življenje, saj je ritmika še danes del mojega vsakdana. Začelo se je seveda »nedolžno«, z vadbo enkrat tedensko, v gimnaziji je prešlo v trening devetkrat tedensko, na fakulteti pa je bilo vse težje usklajevati osebne treninge in prisotnost na vajah na fakulteti. Z zmanjšanim številom treningov ne bi mogla več nizati uspehov, saj je ritmična gimnastika na vrhunskem nivoju (reprezentanca) specifična in zahteva treninge več ur dnevno. Zato sem se odločila za zaključek kariere in tudi hrbtenica je zahtevala počitek. Katero šolo ste obiskovali? Kako je potekal vaš dan? V Gimnaziji Šiška je bil moj dan nekako tak: ob 6. uri vstajanje, ob 7. odhod od doma, na dva avtobusa, direktno iz šole v telovadnico na trening, trikrat tedensko sem imela trening še med poukom, in nato ob 20. uri domov. Bilo je naporno, a se da. Kjer je volja, je pot, in to vsak teden razlagam dekletom v telovadnici, saj nemalokrat slišim, da deklica ni imela časa za vadbo eno uro v celem tednu. Bila sem v športnem oddelku gimnazije in lahko rečem, da če si imel korekten odnos, se je dalo vse dogovoriti in uskladiti. Tako sem bila enkrat v mesecu maju pri pouku samo dva dni, a sem vseeno letnik končala redno v roku kot ostali sošolci. 30 Vrtiljak mladih 31 Res pa je, da je bilo kdaj treba vstati tudi ob 4. uri zjutraj. Ampak danes mi zato nič ne manjka. Kako so vas starši spodbujali pri tem? Od domačih sta mi bili vedno v oporo mami, ki je bila prisotna na vseh domačih tekmovanjih, in starejša sestra, ki me je tudi vozila po tekmovanjih v tujino, saj so morali starši vsa potovanja, priprave in tekmovanja financirati sami. Od gimnastične zveze smo dobili zgolj logotip. Tudi evropska in svetovna prvenstva, vse je bilo finančno na plečih staršev. In ob težkih trenutkih, seveda ni bilo vse vedno rožnato, je še kako pomembno, da imaš doma podporo. Ste imeli poleg še kakšen drug hobi? Nekaj časa sem vzporedno z ritmiko trenirala tudi ples, in to kar v dveh starostnih kategorijah. Tako sem šla iz treninga ritmike še naprej na trening plesa, kjer sem celo zamujala, a tam ni bilo tako naporno, saj sem od ritmike imela dobro gibljivost, ravnotežje in izurjen spomin za pomnjenje koreografij. Ampak s časom je postalo prenaporno, da bi še vztrajala pri obojem, in mami mi je rekla, da se bo treba za nekaj odločiti. Izbrala sem ritmično gimnastiko. Ni mi žal. Znanje plesa pa občasno prenašam tudi na ritmičarke, tako da imam pravzaprav še zmeraj oboje. Kateri so bili najlepši in kateri najtežji trenutki? Lepi in ne tako lepi trenutki. Verjetno je posebno zadovoljstvo zavedanje, da finala evropskega prvenstva v ritmični gimnastiki, ko sem bila jaz v reprezentanci, ni še nihče presegel in ga še lep čas verjetno ne bo, če ga sploh bo. Tisti slabši trenutki pa so še kako pomembni za oblikovanje moje osebnosti. Nobenemu vrhunskemu športniku ni ves čas le lahko in lepo. In ... veliko sem preživela, zato pa tudi veliko dosegla. Kateri so pripomočki v ritmični gimnastiki in kako se uporabljajo? Pri ritmični gimnastiki imamo pet rekvizitov oz. pripomočkov. Za razliko od moške športne gimnastike pri nas tekmovalke na velikih tekmovanjih ne morejo izbirati, s čim bodo tekmovale, ampak mora vsaka prikazati mnogoboj, torej vaje z vsemi rekviziti. Za vsak rekvizit imamo specifične in nespecifične elemente z rekvizitom. Za kolebnico so značilni poskoki in vrtenja, za obroč kotaljenja in meti, za žogo kotaljenja in odboji, za kije mlini in mali meti, za trak pa liki - špirale, kače ter bumerangi. Izvirni trenerji lahko kateri koli element uporabijo za kateri koli rekvizit. Jaz sem imela npr. s kiji tudi kotaljenje. Čudno se sliši, a je izvedljivo. Deklice, pa tudi odrasle, običajno najbolj očara trak. Malokdo pa ve, da trak, ki ga gleda na televiziji, meri kar šest metrov. Tako da se, ko bi si najmanj želel, lahko hitro zaplete. In dekleta, ki jih spremljamo po televiziji na evropskih in svetovnih prvenstvih, imajo za seboj od štiri do osem ur vadbe dnevno, in to več let. Vse, kar deluje preprosto in lahkotno, zahteva ure in ure vadbe, piljenja. Kakšni so bili vaši dosežki, smo vas lahko zasledili tudi v medijih? Najodmevnejši rezultat je finale evropskega prvenstva, ki še danes ni presežen, čeprav je že kar »star«. Sicer pa medalje z domačih in mednarodnih tekmovanj. Da, tudi v medijih (časopisi, revije, televizija, internet) je bilo možno zaslediti. Več let zapored so mi celo čestitali za rojstni dan v Dnevniku. Najbolj zanimivo in hecno mi je bilo, ko sem se našla zapisano poleg Jana Plestenjaka - kot znani osebnosti. Ampak . jaz sem raje v srcih ljudi kot v časopisih. Kako je bilo s konkurenco, v katerih klubih ste sodelovali in kako ste prišli do naše šole? V naših časih smo bile konkurentke tudi prijateljice. Skupaj smo šle v šolo, hodile druga k drugi domov na obiske, skupaj smo bivale v hotelskih sobah po mednarodnih tekmovanjih, skupaj smo potovale z avti, kombiji, avioni. Zgolj med samim nastopom smo si bile kon-kurentke. Jaz sem edina od trenerk, ki je v vrhunskem programu ritmike v Sloveniji sodelovala v različnih vlogah z vsemi klubi, ki so imeli program ritmične gimnastike. Največkrat sem bila strokovna vodja tekmovanja ali vrhovna sodnica. V zadnjih letih se je ustanovilo kar nekaj novih klubov, je pa žal v slovenski ritmiki tako, da je vse preveč nevoščljivosti in premalo ali nič sodelovanja. Morda je temu tako tudi zato, ker so v naši športni panogi trenerke in sodnice le ženske. Lahko bi rekla, da manjka moške energije. Ker mi veliko pomenijo odnosi, sem se odločila za svojo pot. Tako smo ustanovili Športno društvo AS Ljubljana, ki uspešno deluje in se širi že osmo leto. Imamo že kadre, ki smo jih vzgojili sami, na kar smo še posebej ponosni. Naše vaditeljice imajo narejena usposabljanja in so licencirane. Predvsem pa smo prijateljice, ki se veliko pogovarjamo, ki gremo v hribe, na morje, na bazen, gledališko predstavo, koncerte ... Vedno rečem: čez deset let ne bo pomembno, ali znaš špago ali ne, pač pa, če boš imela koga poklicati, da ti pomaga, ko se boš npr. selila. In res prijetno mi je videti, da punce, no, zdaj že dame, ki so začele na osnovni šoli vaditi pri meni kot sošolke in šle vsaka na svojo gimnazijo in naprej na različne fakultete, še vedno obiskujejo naše treninge in so še zmeraj naše prijateljice. Na to sem in smo zelo ponosni! Malo me je zaneslo, a zaslužijo si, da jih pohvalimo. Morda bo vaša šola nadaljevala to tradicijo? Na OŠ Dobre- 30 Vrtiljak mladih 32 polje Videm sem prišla s povabilom. Nekdo, ki je poznal moje delo, je predlagal to šolo. In zdaj smo tu res že ... od 2012? Želite še kaj sporočiti našim bralcem? Otroci so naše največje bogastvo, naša prihodnost. Če jih zavijate v vato, jim dolgoročno ne koristite. Potrebujejo pravila, meje in delovne navade. Učim na več šolah, tako v Ljubljani kot izven. Šokirana sem bila, ko je na vaši šoli prišla do mene mama deklice in se želela dogovoriti, da njena deklica na vadbi ritmične gimnastike ne bi delala »špage« in »mosta«, ker ona tega pač ne zna. In ko na vadbi rečem, da dvakrat ponovimo koreografijo, in deklice jamrajo, da zakaj dvakrat. Staršem bi sporočila, da ne gre za samo ritmično gimnastiko, gre za odnos, za delovne navade, vztrajnost, ki jo otroci prenesejo na nadaljnje, pomembnejše življenjske situacije. In če jaz - »prestroga učiteljica ritmične gimnastike« - pričakujem na vadbi športno opremo in spete lase, to res ni »vojaška« vzgoja, ampak moja in vaša odgovornost. Gre za varnost naših in vaših otrok, ne za mojo kaprico. Če ne bi imela rada otrok, ne bi toliko ur preživela z njimi! In večina teh ur je prostovoljnih. In resnično sem ponosna, da sem v življenju spoznala svoje poslanstvo - pedagoško delo, ki ga opravljam z veseljem in srcem! ^ Ajda Erčulj Je bolje živeti v mestu ali na vasi? Z družino smo se pred nekaj leti preselili iz Ljubljane v Dobrepolje. To je močno spremenilo moj pogled na pomembnost kraja prebivališča, od katerega je odvisen tudi življenjski slog. V Ljubljani smo z družino živeli v stanovanju v stanovanjskem bloku s približno sto štiridesetimi stanovanjskimi enotami, kar pomeni, da je v naši stolpnici poleg nas živelo še okoli petsto šestdeset ljudi. Večine nisem poznala in ni se pogosto zgodilo, da sem se s katerim od sostanovalcev zapletla v pogovor. Poznala sem samo stanovalce našega krila prvega nadstropja, z ostalimi pa smo se srečali v pogovoru le s formalnim oziroma vljudnostnim pozdravom: »Dober dan!« Ker smo potrebovali več prostora, smo se preselili v Dobrepolje v enostano-vanjsko hišo, kjer zdaj živimo. Kmalu po selitvi sem začela pogrešati družbo svojih prijateljev iz Ljubljane, ostali smo v stikih preko socialnih omrežij, a sem kmalu pogrešila osebne stike z vrstniki. Z željo po spoznavanju novih prijateljev sem se udeležila oratorija v župniji. Tam sem takoj opazila povezanost ljudi, ki živijo v skupnosti, prijetno poznavanje med seboj in bližino med ljudmi. Poleg vsega pozitivnega pa sem na svojem hrbtu občutila tudi mnoge preiskujoče in obsojajoče oči. Za seboj sem mnogokrat slišala šušlja-nje o »novi Ljubljančanki«. Po tej izkušnji se mi je zdelo, da bo izziv spoznavanja novih ljudi in pletenja nove soci- alne mreže veliko težji, kot sem na začetku pričakovala. Prvi dnevi med vrstniki so se mi zdeli težki, a zelo zanimivi. Odzivi na selitev moje družine in na novo sošolko v razredu so se razlikovali med osebami, a se mi to zdi povsem naravno. Zaradi zapletene mreže poznanstev, prijateljstev in sorodstev sem se v prvih tednih v novi družbi počutila zapostavljeno, na trenutke mogoče tudi izločeno, vendar me veseli, da sem med vrstniki že na začetku spoznala prijatelje, ki so se trudili, da so mi prihod v novo okolje olajšali. Sedaj z družino že nekaj let živimo v Dobrepolju. Našla sem veliko novih prijateljev (čeprav na stare nisem pozabila) in mislim, da sem našla svoje mesto v družbi. V Dobrepolju me navdušujejo povezanost ljudi, da se vsi poznajo med seboj, nagnjenost družbe k pomoči pomoči potrebnim in podobno. Poleg vsega mi je v Dobrepolju všeč narava, včasih pa cenim tudi zaprtost te doline, saj se mi zdi, da jo to izolira od vrveža sodobnega načina življenja. Tu se vse dogaja v počasnejšem, bolj človeškem tempu življenja, kar v mojem pogledu pomeni izboljšanje kakovosti samega življenja prebivalcev. Poleg vseh naštetih pozitivnih stvari glede življenja tu pa lahko najdem tudi kaj, kar me ne navdušuje preveč. Kot prvo moteče dejstvo, ki je mogoče posledica povezanosti ljudi, ki sem jo prej omenjala, se mi zdi, da je družba v teh krajih lahko malce zaprta in težko dostopna za nove, drugačne. Veseli pa me, da obstajajo člani skupnosti, ki so zelo odprti in so mi v moji izkušnji pomagali do mesta, kjer sem sedaj. Med negativnejše strani življenja tu uvrščam tudi prometno nepovezanost, ki mi je bila ob prihodu iz Ljubljane zelo tuja. Vesela sem za pripravo linije potniškega vlaka, kar bo položaj zagotovo izboljšalo in povzročilo boljšo prometno povezanost in odprtost doline. Zadnja med slabšimi stranmi bivanja tu se mi zdi slabša razvitost infrastrukture za mlade. V Ljubljani so bile možnosti za druženje mladih neskončne, seveda v toliko manjšem kraju možnosti ne morejo biti enake, mislim pa, da so na tem področju potrebne izboljšave. Med poletji s prijatelji popoldneve lahko preživljamo na igriščih v vaseh, pozimi pa je možnosti manj. To je eno od področij, na katerih mislim, da ima Dobrepolje dober, še neizkoriščen potencial, in upam, da ga bo v prihodnosti razvilo. Ko sem razmišljala o pisanju tega članka, sem ljudi treh različnih starostnih skupin vprašala o njihovem mnenju o življenju v mestu in na vasi. Nekateri odgovori so me presenetili, večina se mi jih je zdela zelo zanimivih. Najprej sem vprašanje naslovila na otroke med četrtim in osmim letom starosti. Kar 93 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da raje živijo na vasi oz. na podeželju. Svoje odgovore so utemeljili 30 Vrtiljak mladih 33 predvsem z razmišljanjem o svojih prijateljih, družini, hišnih ljubljenčkih, ki bi jih pogrešali, če bi se preselili. Odgovori otrok, ki so menili, da je bolje živeti v mestu, so me zabavali, saj so vprašani svoje razmišljanje utemeljili predvsem z bližino trgovin, kina in McDonald'sa. Nato sem vprašala svoje vrstnike. Njihovi odgovori so me presenetili, saj sem do tedaj predvidevala, da bi večina v prihodnosti raje živela v mestu. Odgovori vprašanih so dokazali drugače. Kar 74 odstotkov vprašanih je na vprašanje o življenju na vasi oz. v mestu odgovorilo v prid življenja na vasi. Njihovi odgovori so temeljili na bližini narave, prijateljih, pripadnosti rodnemu kraju itd. 24 odstotkov jih je menilo, da je življenje v mestu boljše, ker spoznaš več ljudi, je bolj zabavno, vključuje več zabav ipd. Ostala dva odstotka vprašanih se nista znala opredeliti. Vprašani, ki se niso opredelili, so menili, da je življenje tu sprejemljivo, vendar bi radi poskusili tudi življenje v mestu, preden bi se odločili, kaj je boljše. Zadnji vprašani so bili odrasli v starostni skupini od 35 do 70 let. Vprašani so se s 96 odstotki odločili, da je življenje na vasi boljše, in svojo odločitev utemeljili z razmišljanjem o družini, prijateljih, naravi, ki jih obdaja, in spominih, ki jih vežejo na Dobrepolje. Ostali vprašani so ostali neopredeljeni, saj o tem nikoli niso razmišljali ali niso na lastni koži občutili obeh situacij in se zato počutijo onemogočeni presoje. Sama trenutno uživam življenje na vasi v vsej njegovi kakovosti, poskušam izkoristiti vsak ponujeni trenutek, ga preživeti z družino, prijatelji, v čudoviti naravi, ki nas obdaja. Zelo sem hvaležna staršema, ki mi omogočata vse prej našteto, in počutim se srečno zaradi dane priložnosti življenja tudi izven mesta. Vesela sem, da sem lahko del skupnosti prebivalcev Dobrepolja. ^ Eva Česen Gozdarska oprema To je pet najpogostejših kosov gozdarske opreme: 1. Motorna žaga To je orodje, s katerim gozdar lahko poseka in požaga drevesa. Kot ime pove, za svoje delovanje uporablja motor in potrebuje bencin. 3. Sekira Sekira se uporablja za manjše poseke, ko je treba odstraniti manjšo vejo ali drevo. Ni tako učinkovita kot motorna žaga, vendar vseeno zelo uporabna. 2. Čelada Je osnovno varnostno orodje za varnost pri delu. Zaščiti vas pred lažjimi poškodbami, če pa na vas pade drevo, vas lahko ubrani smrti. 5. Gojzarji Gozdarji pa imajo tudi posebne čevlje, ki se imenujejo gojzarji. To so čevlji, ki so odporni proti udarcem, vetru, vodi, snegu in ledu. 4. Protiurezne hlače Gre za enega izmed najpomembnejših kosov gozdarjeve opreme. Ko zareže-mo v te hlače, se vlakna zapletejo in ustavijo rezilo motorne žage. ^ Matevž Blatnik 34 Naš kraj ■ februar 2019 »Učil sem se iz naroda in pisem za narod« (Fran Jaklič Podgoričan) »Učil sem se iz naroda in pišem za narod« (Fran Jaklič Podgoričan) Izteklo se je leto evropske kulturne dediščine, leto, ki bi ga lahko Dobrepoljci ob 150-letnici rojstva našega pomembnega rojaka, slovenskega pisatelja Frana Jakliča Podgoričana (1868-1937) (fotografija 1) imenovali tudi Jakličevo leto. Anka Novak Bil je izjemna osebnost, ki se je kalila v trpkih izkušnjah svoje mladosti in prvin-ski navezanosti na domače okolje. Jaklič je s svojo človeško, pisateljsko in organi-zatorsko vnemo in zelo jasno vizijo ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja zaoral globoke brazde za kulturno, družbeno in gospodarsko preobrazbo dobrepoljske-ga človeka in svoj preroditeljski program kot pisatelj in zadružni organizator širil tudi v okolico. Najprej je opozoril nase kot pisatelj. Komaj dvajsetleten je leta 1888 kot dijak tretjega letnika ljubljanskega učiteljišča objavil svoje prve spise v tržaški Edinosti in v družinski katoliški literarni in družinski reviji Dom in svet, ki ji je ostal zvest sodelavec na vsej svoji literarni poti. Njegova zgodnja dela so izšla tudi pri liberalno usmerjeni reviji Ljubljanski zvon. Objavljal je v Slovencu, celovškem Kresu, Bogoljubu, Koledarju družbe sv. Mohorja in svoja dela podpisoval s psevdonimi. Pravi mozaični spomenik je Jaklič v svojem pripovedništvu ustvaril dobrepoljskim krajem in ljudem in svojo zraščenost z njimi zaznamoval tudi s svojim pisateljskim psevdonimom Podgoričan, s katerim se je najpogosteje podpisoval. V Podgoričanovem pripovedništvu zaživi bogastvo motivov iz sodobnega in v izročilu ohranjenega življenja v Dobrepolju in v vsej Suhi krajini, ki mu je znal zavzeto prisluhniti. Že zgodaj ga je privabljala zgodovinska motivika. Povest o protestantskem gibanju v Dobrepolju in okolici Turjaka Luka Vrbec mu je prinesla nagrado za najboljšo kratko prozo. Že zgodaj je napovedoval povest o čarovniškem procesu v Ribnici, vendar je izšla povest šele tri desetletja kasneje, v njegovem drugem pisateljskem obdobju, ko so izšle še druge njegove zgodovinske povesti. Fran Jaklič se je rodil na miklavževo leta 1868 na Starešinčevem domu v Fotografija 1: Fran Jaklič Podgoričan Podgorici kot nezakonski sin kmečkega dekleta in dobrepoljskega učitelja Ivana Ribnikarja. Zgodaj je osirotel. Domači, zlasti babica, so se zavzeli, da so nadarjenega dečka poslali v mestne šole. Leta 1893 se je vrnil v Dobrepolje, dobil je mesto učitelja v šoli na Vidmu. Tedaj je bil že uveljavljen pisatelj - dominsveto-vec. Svoje učence je na začetku šolskega leta popeljal na železniško postajo, da so pozdravili prvi prihod vlaka v našo dolino. »Ko sem prišel v Dobrepolje, sem vedel, kaj je treba mojim rojakom,« se je v svoji avtobiografiji spominjal Jaklič začetkov svojega organizatorskega in preroditeljskega dela med svojimi rojaki. Otroštvo zaznamuje človeka za vse življenje. Že kot nezakonski otrok je čutil zapostavljenost v tedanji vaški sredini (Ti pa nimaš očeta). Komaj osemleten je postal sirota brez matere, umrl je tudi oče, ki ga ni poznal. Dobil je varno ognjišče pri svojih domačih, pri babici, stricih in tetah in hkrati skupaj z njimi doživljal stiske, ki jih je tedaj razvoj zgodnjega vaškega kapitalizma zasejal tudi v našo vas. Zaostalost, revščina, raz-slojenost, zadolževanje, vse to je gnalo ljudi v gospodarsko in tudi nravno hiranje in propad. Tudi Jakličeva domačija v Podgorici je prišla »na boben«. Janez Šteh iz Male vasi, brat Jakličeve babice, jo je kupil na dražbi. Obdržali so streho nad glavo, a bili so najemniki na svojem domu. Kot sezonski delavci so odhajali domačini, tudi Jakličev stric Anton, za zaslužkom na zimsko sezonsko delo v slavonske šume, množično so v devetdesetih letih 19. stoletja odhajali tudi pri nas za zaslužkom v Ameriko. V Dobrepolju je mladi dobrepoljski učitelj spoznal J. E. Kreka, ki je prihajal na obiske k svojemu prijatelju kaplanu Pfajfarju. Krek se je prav tedaj vrnil s štiriletnega študija na Dunaju, ker se je dobro spoznal in ogrel z idejami katoliškega socialnega gibanja v nemškem okolju. Ko mu je tožil Jaklič o razmerah v domačem okolju, mu je Krek rekel, naj ustanovi posojilnico, in mu oskrbel tudi pravila sorodne nemške ustanove (fotografija 2). Jakliča so navdušili ideje in program Krekovega krščanskega socialnega gibanja na domačih tleh in postal je njegov zvesti sodelavec. Sodobniki so cenili Jakliča kot človeka, ki je znal Krekove ideje hitro in učinkovito prestaviti v življenje. V šoli na Vidmu je Krek junija 1894 prvikrat spregovoril in navduševal zbrane može za ustanovitev denarne zadruge. Že decembra leta 1894 je bila Hranilnica in posojilnica, »prva Fotografija 2: Pismo Janeza Evangelista Kreka Franu Jakliču 35 Naš kraj ■ februar 2019 CUni BrJln^jj Jmijv» fcthro Nto na Vidmu. v w«Jlnl I JikliVL nhnn J^tip Wh ^ on* Fotografija 3: Člani Bralnega društva raifajznovka na Kranjskem« (Jaklič), v Novem mestu vpisana v zadružni register. V tem času je ustanavljal tudi Bralno društvo; januarja leta 1895 je bilo društvo tudi uradno ustanovljeno (fotografija 3). Že naslednje leto 1896 je bila ustanovljena prodajna zadruga Kmetijsko društvo v Dobrepoljah, ki je zatrla dotedanjo dejavnost vaških trgovcev in pretkancev ter zaščitila pridelovalcem izkupiček pri prodaji kmečkih pridelkov in stroške ob nakupih za potrebe domov. Leta 1898 je v okviru zadruge začela delovati sirarna (spomin nanjo ohranja danes nadstrop- na zgradba s štirikapno streho v globini zadružnega dvorišča). V okviru zadruge je začel delovati tudi živinorejski odsek. Že v prvih dveh letih 20. stoletja (19011902) je bilo na Vidmu zgrajeno mogočno zadružno poslopje, nadstropna zgradba s trgovino, gostilno v pritličju in v nadstropnem delu dvorano za shode, koncerte, gledališke igre in za kulturne prireditve (fotografija 4). V novi zadružni zgradbi so dobile svoje prostore vse dejavnosti in organizacije, ki jih je zasnoval Jaklič in so zaživele ob sodelovanju domačinov, ki jih je bilo treba za novosti najprej prepričati in pridobiti. V strokovno oporo sta mu bila vselej J. E. Krek in prvak Slovenske ljudske stranke Ivan Šušteršič s svojim pravniškim znanjem. O uspehih zadružnega delovanja v Dobrepolju je leta 1899 pisal tudi dunajski časopis Vaterland; med dejavnostmi in poslovnimi uspehi je v tem časopisu prvikrat omenjena tudi domača obrt - izdelovanje zobotrebcev v Dobrepolju. Vse nove organizacije so imele najprej svoje prostore v novozgrajeni Štihovi hiši na Vidmu, kjer je Jaklič tudi stanoval. Občasno je stanovanje uporabljal tudi kot skladišče za umetna gnojila, je povedala pisateljeva najmlajša hči Ivka Sluga. Ob svojem poklicnem učiteljskem delu v šoli je zavzeto skrbel za delovanje in razvoj ustanov v domačem kraju. »Šlo je kakor v viharju,« se je spominjal pisatelj prerodi teljskega dela v Dobrepolju, ki se je širilo tudi v okolico. Od povsod so prihajali na oglede, po nasvete. Jakliča so vabili v druge kraje, da je s predavanji navduševal gospodarje za povezovanje v zadruge. V povestih Iz našega kota, Prvi hleb in Moje prepričanje mi je sveto je opisal razmere, v katerih je vzniknilo in se razvijalo zadružništvo v Dobrepolju. V Bralnem društvu na Vidmu so se po nedeljski maši zbirali možje in fantje. K branju so jih privabljali Podgoričano-vi spisi v časopisu Dom in svet in drugih časopisih, ki jih je pogosto oskrbel Jaklič sam, s svojim denarjem; tako je čtivo prihajalo do ljudi v čitalnici. »Moje povesti so Dobrepoljci radi prebirali, saj Fotografija 4: Poslopje Kmetijske zadruge na Vidmu Fotografija 5: Fran Jaklič z družino 36 Naš kraj ■ februar 2019 Fotografija 6: Naslovnica časopisa Slovenski učitelj so bili junaki teh povesti ljudje iz njihove srede,« je zapisal Podgoričan v svoji av-tobiografiji. Pomembni dogodki v osebnem življenju pisatelja so odkup rojstnega doma v Podgorici in leta 1899 poroka z dobre-poljsko učiteljico Ivano Arko, s katero si je ustvaril številno družino (fotografija 5). Na domačem vrtu v Podgorici je zgradil novo hišo in uredil hlev, saj je tudi kmetoval. Ustvarjalni Jakličev organizatorski zagon je segel tudi v politiko. Ob koncu 19. stoletja se je v slovensko narodno telo vse ostreje zajedala ločitev duhov na liberalni in katoliško usmerjeni konservativni tabor, tudi v pedagoški sferi. Ob koncu leta 1899 je ustanovil katoliško usmerjeni stanovski časopis Slovenski učitelj, ki ga je dolgo tudi sam urejal (fotografija 6). Naslednje leto je nastala Slomškova zveza, stanovska organizacija, ki je združe- -— /tif .-i. /rt f — -rfi* ¿JZizzT. i v, —* f* —-- rV' ^.-J"-. .1. . Jj- H '■i^.l ' ^ij ■If^VJ Jf.. .. . "t"—mj Fotografija 8: Rokopis povesti Sin vala katoliško usmerjeno učiteljstvo. Leta 1900 je bil v domačem volilnem območju kot predstavnik Slovenske ljudske stranke izvoljen za poslanca v deželni zbor v Ljubljani, leta 1907 pa tudi v državni zbor na Dunaju; obe vlogi je obdržal vse do konca prve svetovne vojne. Kot zagovornik Šuštaršičevega koncepta reševanja slovenskega narodnega vprašanja v obliki nekakšne federalne ureditve v okviru Avstrije se je Jaklič razšel najprej s Krekom, ob koncu vojne pa si je nakopal zamere, pa tudi pravo sovražno delovanje v Dobrepolju. Prodal je domačijo v Podgorici in se užaljen z družino preselil v Šentjanž na Dolenjsko. Ni zmogel dolga, ki ga je imel z urejevanjem doma v novem kraju. Iz Šentjanža se je preselil v Ljubljano, postavil je hišo v delavskem naselju v Mostah (fotografija 7). Literarna zgodovina Podgoričana uvršča v krog pisateljev slovenskega folklornega realizma. Zlasti povesti Sin in kasnejša Nevesta s Korinja sta pravi etnološki študiji - prva o običajih ob rojstvu, druga o običajih ob svatbi; ohranjeni so zapisi gradiva, ki ga je zbiral v ta namen. (fotografija 8). Priprave, dogajanja in vrenje ljudi ob novi maši v Dobrepolju in ob zgodbi radoživega struškega duhovniškega kandidata zaživijo s pravo narodopisno barvitostjo v povesti Joannes studiosus. »Jakličeva najbolj ustvarjalna mlada pisateljska leta so bila med 1893 in 1902. Takrat je ustvarjal svoje sveže, motivno inovativne, za tradicionalne katolike nekatere celo moralno kočljive povesti: Kako se je ženil Kobaležev Matija (1893), Vaški pohajač (1893), Joannes studiosus (1893), Sin (1894), V pustiv je šla (1894), Vojvoda (1895), Lepi Tonček (1895), Za možem (1900) in O ta testament (1900), Od hiše do hiše (1901)« (M. Glavan). Vaški pohajač je psihološka študija vaškega blazneža in pijanca, prezrtega dediča; ko ga zavrneta tudi sodišče in ljubljeno dekle, iz maščevanja zažge svojo vas. /.../ »Fran Jaklič je eno glavnih imen slovenske kmečke povesti. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je bil odgovoren za prvi količinski vrh tega žanra . zaseda peto mesto produktivnih avtorjev žanra; če bi upoštevali število naslovov kmečkih povesti, potem bi bil za Bevkom celo drugi. . Jaklič je bil nedvomen inovator: prvi je lociral dogajanje v prepoznavno okolje svoje rojstne pokrajine . ali je celo kar brez velikih sprememb popisal realne dogodke (npr. v povesti Vaška pravda) ... Z literarno zgodovinskega stališča je najbolj zanimiva njegova povest Vaški pohajač . je s svojo brezobzirno realističnostjo ena izmed pobud za Cankarjevega Hlapca Jerneja (1907)« /.../ (M. Hladnik, 2006) (fotografiji 9 in 10). Jaklič je svoje pripovedništvo gradil na resničnih dogodkih in posebnih življenjskih zgodbah svojih junakov. Slikovito jih je uokvirjal v prostor in čas z nadrobnimi opisi in prvinami prizorišč, s slikanjem zunanje podobe vasi, vsega snovnega, družbenega, vsakdanjega in posebnega prazničnega dogajanja ter miselnega in čustvenega prostorja v življenju vaščanov. Med poglavitnimi odlikami Jakličevega literarnega snovanja je njegov jezik. Prežet je z bogastvom domačih izrazov, stalnih rekel, duhovite ljudske metaforike, ki posebno polno zaživijo v njem priljubljenih dialogih - čustveno jih obarva celo z domačimi medmeti. Zavezanost rodnemu Dobre-polju, domačemu človeku, njegovemu žitju in bitju, ki ga je najbolje poznal, je Fotografija 7: Jakličeva hiša v Ljubljani Naš kraj ■ januar 2019 Kulturna dediščina 37 Fotografija 11: Krajinske povesti Fotografija 9: Naslovnica povesti O, ta testament stalnica na vsej pisateljevi literarni poti. V zgodovinskih povestih, ki so povečini nastajale v zadnjem obdobju Podgoriča-novega pisanja, je segal v širši prostor; do Ribnice (Zadnja na Grmadi), do Iga z okolico pa s povestmi iz obdobja tlačan-stva (V graščinskem jarmu) in ob njegovem zlomu v revolucionarnem letu 1848 vse do Ljubljane (Peklena svoboda). Iz zadnjega obdobja Jakličevega pisanja so tudi povesti o odkritju živega srebra v Idriji leta 1490 (Ob srebrnem studencu) ter Kovač Rošel, povest o resničnem dogodku v revolucionarnem letu 1848, ko so se sejmarji na semanji dan pri sv. Antonu na Zdenski rebri uprli plačilu sejemske pristojbine. V rokopisni obliki je to povest naslovil Za štungelt (fotografiji 11 in 12). V času svojega življenja je doživel sedem knjižnih izdaj svojih povesti. Iz načrtovane zbirke Jakličevih izbranih spisov je izšel leta 1936 le prvi zvezek v uredništvu Janeza Logarja. Šele v devetdesetih letih 20. stoletja je spet oživelo zanimanje za Podgoričanove povesti. Ponatisom njegovih zgodovinskih povesti Peklena svoboda (1991, 1994) in Ob srebrnem studencu (1994) je od leta 1995 pa do leta 2009 sledila enkratna založniška akcija Celjske Mohorjeve družbe ob gmotni podpori Občine Dobre-polje. V knjižni obliki je izšel celoten Fotografija 13: Povest Ob srebrnem studencu Fotografija 12: Povest Zadnja na grmadi Podgoričanov literarni opus ob sodelovanju urednikov iz domače založniške hiše in strokovnih sodelavcev (Jakličev vnuk Tadej Sluga, različni slavisti - med njimi so kar trije Dobrepoljci, zgodovinarji in umetnostni zgodovinarji). Kot zadnja v tem nizu je izšla Jakličeva knjiga, kot je svojo monografijo o pisatelju naslovil Mihael Glavan. V tem času je izšel tudi zbornik posvetovanja v Dobre-polju ob 130-letnici rojstva Frana Jakliča: Fotografija 14: Jakličeva knjiga avtorja Mihaela Glavana Zadružništvo včeraj, danes, jutri. Umetnost Franceta Kralja, ki je s svojimi ilustracijami opremil že prvo izdajo Neveste s Korinja (1926), in Toneta Kralja živi v sožitju z Jakličevim pripovednim svetom tudi v nekaterih novih knjigah, ki so izšle pri Celjski Mohorjevi družbi: Vaška pravda z ilustracijami del Franceta Kralja in Krajinske povesti z ilustracijami grafik Toneta Kralja (fotografije 13, 14 in 15). ■ r 4 k Sin T VAŠKA PRAVDA Fotografija 10: Naslovnica Vaške pravde Fotografija 15: Jakličev dom na dan otvoritve 18. 6. 1939 38 Naš kraj ■ februar 2019 Prehlad in gripa Prehlad in gripa sta virusni obolenji, kar pomeni, da ob okužbi zdravljenje z antibiotiki ni učinkovito in je zato nesmiselno. Barbara Morovič, dr. med. PREHLAD Prehlad je akutno infektivno vnetje zgornjih dihal, ki ga povzročajo različni virusi, najpogosteje iz skupine rinovirusov. Je najpogostejše infektivno obolenje v vseh starostnih skupinah, saj odrasli povprečno zboli za prehladom tri- do petkrat na leto. Glavni rezervoar virusov so majhni otroci, ki prenašajo obolenje v vrtcih in šolah na druge otroke in odrasle člane družine. Inkubacijska doba je povprečno dva dni. Prenaša se po zraku. Ko nekdo kihne ali zakašlja, ga lahko vdihnemo v majhnih kapljicah v zraku. Druga pot prenosa je z rokami, ki so se dotaknile izločkov bolnega človeka ter virus nehote prenesle na druge površine. Simptomi so najbolj izraženi v predelu nosu, grla in žrela - izcedek iz nosu, kihanje, boleče grlo, glavobol, lahko blago zvišana telesna temperatura ali mrazenje in utrujenost. Diagnozo postavimo na osnovi znakov bolezni, laboratorijska in druga diagnostika pri tem ni potrebna. Obolenje traja od štiri do približno sedem dni, pri nekaterih lahko tudi tri tedne. Pozdravi se sam, ga pa lahko precej ublažimo s preverjenimi domačimi recepti. Trajanja obolenja s tem ne skrajšamo, blažimo pa simptome. Nikakor ni potrebna antibiotična terapija. V lekarnah in zeliščnih trgovinah prodajajo veliko tako imenovanih zelenih zdravil, ki uspešno lajšajo simptome. V vsakem primeru pa so najuspešnejša zdravila spanje, počitek, uživanje zadostne količine tekočine in vitamin C v visokih dozah. Med prehladom se je treba izogibati vseh dejavnosti, ob katerih se pospeši utrip srca. Virusi, ki povzročajo prehlad, namreč lahko okvarijo srčno mišico. Trajanje obolenja in izraženost simptomov sta odvisna od imunske odpornosti obolelega. Pri osebah, ki imajo druga kronična obolenja ali so imunsko slabo odporne, lahko posledično pride do pljučnice ali drugih zapletov. Največja neprijetnost, ki jo prehladno obolenje prinaša, je, da nam dodatno zniža odpornost in nas naredi dovze-tnejše za druge patogene organizme. Pogosto prehlad za seboj pusti pretirano vzdraženost zgornjih dihal, ki se kaže v podaljšanem in lahko zelo motečem kašlju, ki se lahko vleče še cel mesec po koncu prehlada. Cepljenja proti prehladu ni. Pred prehladom se zaščitimo, če se izogibamo zaprtim prostorom, kjer je možnost stika z večjo skupino ljudi ali otrok, dihamo skozi nos, ki je naravni filter, in pazimo na ustrezno higieno rok, predvsem ko smo v prostoru z obolelim. GRIPA Tudi gripa je akutna nalezljiva bolezen, ki se širi od človeka do človeka predvsem s kašljanjem, kihanjem in tesnim stikom. Povzročajo jo virusi influence, ki se zelo hitro spreminjajo. Obstaja več tipov virusov influence, od katerih A, B in C povzročajo bolezen tudi pri človeku. Virus influence tipa A ima največjo sposobnost spreminjanja in nam vsako zimo dela največ skrbi, ko se pojavi v epidemiji. Značilno obdobje gripe je pozimi do začetka pomladi. Izbruh epidemije je nenaden, število obolelih raste, dokler ne doseže vrha, kar je približno v tretjem tednu, in se navadno po šestih tednih umakne. Inkubacijska doba je približno dva dni. Človek je kužen že pred pojavom simptomov. Simptomi gripe se pojavijo nenadno in lahko trajajo od nekaj dni do več tednov. Pogosto po preboleli gripi vztraja kašelj, ki lahko traja nadaljnja dva tedna. Običajni simptomi vključujejo visoko vročino in mrzlico, kašljanje, vneto grlo, glavobol, hude bolečine v mišicah in utrujenost. Otroci gripo lažje preboleva-jo, čeprav je pri njih lahko vročina zelo visoka. Pogosta simptoma pri otrocih sta bolečina v trebuhu in driska. Diagnozo postavimo glede na klinično sliko in epidemiološke podatke. Zanesljiv dokaz je dokaz virusa v nosnem izločku z različnimi brisi in testi. Osnovna laboratorijska analiza krvi ne da uporabnih rezultatov in ne dokazuje obolenja. Zdravljenje je simptomatsko, to pomeni, da blažimo simptome, ki se pri posamezniku pojavijo. Nujni so počitek, dovolj tekočine in zniževanje povišane temperature. Antibiotiki so neučinkoviti. Večina ljudi, ki zboli za gripo, se pozdravi v nekaj dneh, ne da bi potrebovali pregled pri zdravniku. Za ljudi s povečanim tveganjem za težji potek obolenja pa je gripa lahko huda ali celo smrtna bolezen. Številna kronična obolenja ali dolgotrajne bolezenske težave lahko povečajo tveganje za hude zaplete pri gripi. Sem sodijo: skrajna debelost, astma, kronična bolezen jeter, kronična ledvična bolezen, oslabljen imunski sistem, kronična pljučna bolezen, bolezni srca, sladkorna bolezen, nevrološke bolezni in nekatera druga obolenja in sindromi. Najpogostejši zapleti ob gripi so virusna pljučnica ter sekundarne okužbe zaradi padca odpornosti - sinuzitis, bakterijska pljučnica, vnetje srednjega ušesa ter poslabšanje kroničnih obolenj, kot sta recimo astma in srčno popuščanje. Pred gripo se zaščitimo podobno kot pred prehladom. Izogibamo se zaprtim prostorom z mnogo ljudmi, ko smo v prostoru, kjer je lahko bil oboleli, si pogosto umivamo in razkužujemo roke, ob stiku z bolnikom si nadenemo masko. Proti gripi obstaja cepivo, ki se vsako leto pripravi na osnovi predvidevanja o spremembah virusa gripe A. V nekaterih sezonah, ko epidemiologi pričakujejo verjetnost epidemije gripe zaradi virusov tipa B, sta v cepivu oba tipa. Cepljenje se priporoča vsem starejšim od 65 let, bolnikom s kroničnimi obolenji ali pomanjkljivo imunostjo in osebam, ki so poklicno izpostavljene okužbi. Zdravnika je ob prehladu ali gripi treba obiskati: 39 Naš kraj ■ februar 2019 • kadar traja prehlad dlje kot sedem dni; • pri povišani telesni temperaturi, ki traja dlje kot tri dni; • kadar težko dihamo ali nas kašelj duši; • pri bolečinah v žrelu, ki trajajo dlje kot tri dni, ali kadar težko požiramo; • pri kašlju, ki traja dlje kot sedem dni; • ob glavobolu, bolečinah v ušesih ali bolečini v sinusih. UKREPI OB POVEČANEM ŠTEVILU PREHLADNIH OBOLENJ IN GRIPE Kako se bolezen širi? Bolezen se širi preko rok in predmetov v bolnikovi okolici ter s kapljicami po zraku. Kaj storiti, če zbolimo? Priporočamo: • počitek; • zadosten vnos tekočine; • higieno kašlja (kašljamo v robec ali rokav); • čim pogostejše umivanje ali razkuževanje rok, še zlasti pa po kašljanju ali Igor Ahačevčič, župan, in Štefka Zaviršek, dr. med Za zdaj bo ambulanta obratovala ob petkih dopoldne, jeseni 2019 pa, če bo dovolj zanimanja oz. potrebe, tudi ob torkih. V ambulanti Videm bo delala Štefka Zaviršek, dr. med. Izvajali bomo preventivne in kurativne preglede otrok in šolarjev. Šolski sistematski pregledi so organizirani preko šole, opravljajo pa se v ambulanti na Vidmu. Otroci dobijo v šoli en teden pred pregledom pisno obvestilo z obrazcem za soglasje staršev. Otroke na pregled spremljajo učitelji. Otroci, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika v ZD Grosuplje, bodo prav tako pregledani, naprošeni pa boste, da posredujete kihanju; • če je prisotna visoka telesna temperatura, jo znižujemo z različnimi ukrepi ali zdravili. Kdo je bolj ogrožen? Dojenčki, otroci, starejše osebe in bolniki z nekaterimi kroničnimi obolenji. Kaj lahko storite, da se zavarujete pred okužbo? Svetujemo vam: • ne prihajajte po nepotrebnem v ambulanto po recepte, napotnice in redne kontrole, če ni nujno; zdravstveni karton ali izpis pomembnih podatkov o boleznih in zdravljenju, ki ga dobite pri osebnem zdravniku otroka. Preventivne preglede predšolskih otrok bomo izvajali v ambulanti Videm za otroke, ki imajo katero koli izbrano zdravnico v ZD Grosuplje, če boste to želeli. Lahko pa vse preglede za vaše otroke opravljate tako kot doslej, pri otrokovi izbrani pediatrinji v ambulanti ZD Grosuplje. Za preventivne preglede tri- in petletnih otrok prejmete vabilo po pošti, za mlajše pa se je treba naročiti po telefonu (kličete otroški dispanzer Grosuplje - tudi če želite opraviti pregled v ambulanti na Vidmu) ali pa dobite datum ob prejšnjem pregledu. Za informacije ali želene spremembe terminov kličite sestro otrokove izbrane zdravnice. • ob obisku ambulante upoštevajte navodila zaposlenih in navodila za higieno kašlja in higieno rok; • izogibajte se prostorov, kjer je veliko ljudi (gledališča, trgovski centri, avtobusi ...). Če opazite znake bolezni, podobne gripi, z mrazenjem, visoko vročino, bolečinami v mišicah in kosteh, dražečim kašljem, bolečinami v žrelu, ali ste bili pred kratkim na potovanju in ste zboleli, pokličite v ambulanto osebnega zdravnika, kjer boste dobili nadaljnja navodila. ■ Kurativne preglede vseh otrok lahko opravite ob petkih v ambulanti Videm (zaradi zdr. dokumentacije priporočamo, da se naročite), druge dneve pa v ZD Grosuplje pri otrokovi izbrani zdravnici. Vse potrebne informacije lahko dobite v otroškem dispanzerju Grosuplje na tel. št. 01 781 84 00, na spletni strani ZD Grosuplje, po e-pošti na naslovu otr.amb. zavirsek@zd-grosuplje.si ali osebno. ■ URNIK otroške ambulante Videm (petek) 7.00-8.00: kurativa - bolni; 8.00-10.00: sistematski pregledi, posvetovalnica; 10.30-13.00: kurativa - bolni. Primerjava znakov prehlada in gripe Znak Prehlad Gripa telesna temperatura običajna ali blago povišana nad 38 °C glavobol neznačilen, blag izrazit bolečine v mišicah, sklepih niso značilne hude izcedek iz nosu značilen redek kihanje značilno neznačilno kašelj neznačilen trdovraten suh kašelj oči solzenje bolečine, neprenašanje svetlobe žrelo boleče boleče počutje utrujenost izčrpanost, onemoglost Obvestilo o delovanju otroške ambulante na zdravstveni postaji Videm 18. januarja 2019 bo ponovno začela redno delo otroška ambulanta na zdravstveni postaji Videm. 40 Naš kraj ■ februar 2019 48 novih gasilskih pripravnikov V Gasilski zvezi Dobrepolje, ki skupno združuje čez 1000 članov, smo v letu 2019 aktivno pristopili k izobraževanju. V Vulkanu smo odprli dva tečaja za gasilca pripravnika, na katera se je skupno prijavilo 54 tečajnikov. Uroš Gačnik Veseli nas dejstvo, da se je za tečaj odločilo ogromno mladih od 16. leta dalje (ter tudi nekaj izkušenejših), ki so se odločili, da postanejo operativni gasilci. Da je izobraževanje nuja in potreba operativne enote, priča dejstvo, da smo leto 2018 in začetek 2019 že končali in začeli s tremi intervencijami, na katerih smo reševali onemoglo osebo, gasili goreč gospodarski objekt ter iskali pogrešano osebo. Skratka, zanimivo in raznoliko delo, ki privabi mlade. Gasilec pripravnik je član prostovoljnega gasilskega društva, ko dopolni starost najmanj 16 let in ima opravljen tečaj za gasilskega pripravnika v trajanju 34 ur. Po zaključenem tečaju za gasilskega pripravnika lahko pripravnik prostovoljno sodeluje na intervencijah pri nalogah, ki so v skladu s programom pripravništva ter niso nevarne za zdravje in življenje. Dela pripravnik opravlja pod nadzorom gasilskega vodje. Mladoletnik lahko opravlja naloge gasilca pripravnika le po predhodnem pisnem dovoljenju staršev ali skrbnikov. Tečaj je bil skrbno pripravljen in razdeljen na tri delovne dni. Z delitvijo ur na teoretični in praktični del smo poskušali razbremeniti tečajnike, saj je celodnevno sedenje v učilnici mučno. Tako so se spopadli z gašenjem začetnih požarov, spoznavali so gasilsko tehniko in opremo, se učili prve pomoči ... Da naši želodčki pri tem niso bili preveč lačni, je poskrbela GZ Dobrepolje, en dan pa je malico podarilo podjetje Pečjak d.o.o., za kar se jim najlepše zahvaljujemo. V izobraževalni proces smo poleg nosilcev tečaja tokrat vključili nove obraze predavateljev in inštruktorjev, ki so aktivno pristopili k izobraževalnemu procesu, se pripravili in mladim gasilcem kakovostno podali snov. Hvala vsem, ki ste se odzvali povabilu. Vsekakor velja zahvala tečajnikom, ki so odgovorno pristopili k izobraževanju in s svojim delom in 41 Naš kraj ■ februar 2019 usvojenim znanjem dosegli čin gasilca pripravnika. Čestitam! Postavili smo temelje za dobro delo operative v prihodnje, kar sta naša obveza in poslanstvo. Na koncu tečaja sem poprosil tečajnici, da strneta in zapišeta nekaj misli. Na Vidmu v gasilskem domu je od 4. do 6. januarja 2019 potekal tečaj za gasilca pripravnika. Na tečaju smo slišali zelo veliko koristnih stvari, spoznali smo osnove gasilstva, kako poteka razvrščanje, organizacijo gasilstva, sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, se seznanili z informatiko v gasilstvu, prvo pomočjo, osebnostjo gasilca in eni tudi prvič sami pogasili ogenj. Meni osebno je bil najbolj všeč tečaj prve pomoči, ki ga je predavala Nina Kastelic, ker je minilo že kar nekaj let, odkar sem delala tečaj prve pomoči za vozniški izpit. Izvedela sem veliko koristnega, kar bom lahko uporabila v praksi kot tudi v svojem privatnem življenju. Prvič sem se tudi srečala z defi-brilatorjem in se naučila, kako pomagaš nezavestnemu človeku. Tečaj je obiskovalo veliko udeležencev iz več gasilskih društev iz občine Videm - Dobrepolje. Upam, da je vsak udeleženec odnesel nekaj koristnega, da bo lahko uporabil znanje kot gasilec in v privatnem življenju. Hvala vsem predavateljem gasilcem, ki so si vzeli tri dni časa in nam povedali veliko novih in koristnih stvari. Alenka Šporar Sem človek, ki ga zanima veliko stvari, poleg tega pa zelo rada pomagam sočloveku, ko je to v mojih zmožnostih. Imela sem že čudovito izkušnjo kot prostovoljka za pomoč otrokom s posebnimi potrebami, zato vem, da je največje plačilo topel občutek v duši, ko veš, da si nekomu pomagal, mu polepšal dan ali pa si mu vsaj skušal pomagati. Nemalokrat se mi je zgodilo, da je pri možu »kričal« gasilski pozivnik, jaz pa sem bila v krču, ker nisem smela pomagati zaradi svojega neznanja in neizkušenosti. Zato sem se odločila, da stopim na prve korake gasilstva. Moje znanje o gasilskih zadevah je bilo do prvega tečaja zelo revno. Nikoli si ni- sem predstavljala, koliko znanja je zares potrebnega za opravljanje tega častnega poklica. Toliko pozitivnih nabojev, kot sem jih na tem izčrpnem tečaju v tako zelo kratkem času, prej še nisem prejela. Toliko informacij o razvrščanju, korakanju, zakonih, odnosih, organizaciji, kraticah, o orodju in opremi, o vozilih, o prvi pomoči in še in še ... Neverjetno, kaj vse gasilstvo zaobjame. Izredno zanimiva in posebne pohvale vredna predaja znanja je bila s strani U. Gačnika in M. Kastelica. Človek bi ju lahko poslušal ure in ure. Na praktičnem delu je bilo zame ogromno novega. Tudi to področje je bilo izvedeno zelo dovršeno in strokovno. Vsi smo se lahko preizkusili prav v vseh točkah, ki so bile predstavljene, in se soočili s tem, da niti voditi enote ali korakati ni tako preprosto, kljub temu da je videti nekaj najlažjega. Hvala vsem predavateljem za čudovito prvo izkušnjo. Z gasilskim pozdravom »NA POMOČ!«. Nina Novak Operativne vaje in sprejem novih gasilcev v PGD Videm -Dobrepolje 12. januarja smo gasilci PGD Videm - Dobrepolje izvedli novo operativno vajo, kjer smo ponovno obnovili svoje praktično znanje iz prve pomoči. Zelo smo bili veseli, da se je vabilu odzval tudi Robi Golob iz zdravstvenega doma na Vidmu, ki je izrazil veselje nad usposobljenostjo gasilcev, na katere se lahko vedno zanese. Miha Kuplenk Usposabljanja se je skupaj udeležilo 25 slušateljev, znanje pa so nam podajali naši člani - certificirani prvi posredovalci. Zelo veseli smo, da so se v delo društva aktivno vključili gasilci pripravniki, ki so se že kot ekipa prijavili na izobraževanje in bodo tako v mesecu marcu postali operativni gasilci. Po zaključenem usposabljanju smo se tako zbrali v garaži, kjer je namestnik poveljnika pozdravil nove pripravnike, jim razložil najosnovnejša pravila in izrekel dobrodošlico. Pripravniki so se opremili z zaščitno obleko, ki jo bodo potrebovali pri usposabljanju. Ponovno smo ugotovili, da nujno potrebujemo zaščitno opremo za nove operativce. Gasilci redno obnavljamo in izpopolnjujemo znanje iz prve pomoči, da bi bili izidi naših intervencij čim uspešnejši. Ponovno pa poudarjamo, da je za uspeh oživljanja, kamor smo največkrat pozvani, ključna TAKOJŠNJA POMOČ obnemogli osebi. Zato bi bilo prav, da bi vsi krajani poznali temeljne postopke oživljanja in znali uporabiti avtomatski eksterni defibri- lator. Gasilci imamo to znanje in ga z veseljem delimo naprej, če je za to interes. ■ 42 Naš kraj ■ februar 2019 Gasilsko obarvani prazniki Državni praznik samostojnosti in enotnosti gasilci PGD Videm - Dobrepolje izkoristimo za raznos setvenih koledarjev in vam ob tej priložnosti tudi zaželimo vse dobro v novem letu. Na ta dan pa nas vsako leto obiščejo tudi člani konjeniškega društva, ki organizirajo pri gasilskem domu na Vidmu že tradicionalno žegnanje konj. Tako smo mislili, da bo tudi letos ta dan potekal po ustaljenih smernicah, a ni bilo tako. Uroš Gačnik Gasilci PGD Videm - Dobrepolje si bomo 26. december 2018 še posebej vtisnili v spomin, saj smo bili pozvani kar na dva dogodka oz. intervenciji. Prva se je pripetila ob 13.55, ko so nas iz centra za obveščanje (112) pozvali in napotili na pomoč k neodzivni osebi. Odpeljali smo se v Kolenčo vas, kjer smo z gasilci PGD Struge nudili pomoč onemogli osebi v obliki reanimacije, pri kateri smo uporabili AED in druge pripomočke. Kasneje so na kraj dogodka prišli še reševalci iz NMP Ivančna Gorica ter policisti iz PP Grosuplje. Kljub hitri po- moči je bila reanimacija žal neuspešna. Štiri ure po zaključku prvega dogodka so pozivniki ob 19.58 ponovno zapiska-li. Tokrat smo bili aktivirani, da skupaj s policisti in gasilci PGD Zdenska vas poiščemo pogrešano osebo iz DVZ Ponikve. Zbrali smo se v Zdenski vasi, kjer smo naredili načrt iskanja pogrešane osebe. Območje so najprej preiskovali policijski helikopter in več policijskih vozil. Gasilci smo preiskovali območje med Zdensko vasjo in Malo Ilovo Goro. Zaradi nizkih temperatur je obstajal sum, da je pogrešana oseba podhlajena in onemogla, zato smo preiskovali sistematično in natančno. Dodatno sta se aktivirali enoti iz Male in Velike Ilove Gore, ki sta nam pomagali pri iskanju. Teren smo preiskovali vse do 3. ure zjutraj, vendar brez uspeha. Premraženi in utrujeni smo se vrnili v svoje domove, kjer nas je v jutranjih urah presenetila in razveselila novica, da se je pogrešana oseba našla na območju Male Ilove Gore. Lahko bi rekli, da smo imeli srečo v nesreči in se je vsaj en dogodek v tem dnevu srečno končal. Da nesreča nikoli ne počiva, smo okusili 5. januarja 2019, ko nas je pozivnik v sobotno jutro prebudil ob 4.48. Napis »GORI HIŠA ALI SILOS« nam je dal slutiti, da se bomo spopadli z ognjenimi zublji. V komaj treh minutah od prejema poziva se nas je v gasilskem domu zbralo kar 15 operativcev in že smo hiteli na pomoč. V silosu je prišlo do eksplozije, po- sledično se je porušil del nosilca in vnelo se je ostrešje. Ogenj smo gasili skupaj z gasilci PGD Kompolje. Požar je bil hitro lokaliziran in omejen, iznesli smo tudi gorljivo snov in prezračili prostor. Na lokaciji je ostalo domače PGD Kompolje, ki je nadalje izvajalo gasilsko stražo. ■ Zahvala gasilcev PGD Videm - Dobrepolje Spoštovane občanke, spoštovani občani. V letu, ki se je pravkar izteklo, smo vas obiskali tudi člani PGD Videm - Dobrepolje, da vam zaželimo vse dobro v novem letu. Tradicionalno smo ob tem prinesli tudi setveni koledar. Verjamemo, da vidite naše delo in trud, kar nam vsakokrat potrdite tudi s prostovoljnimi prispevki, ki nam jih namenite. Zato bi se vam radi še enkrat od srca zahvalili za vsak darovani evro, ki nam bo v pomoč ob našem delu, izobraževanju, nakupu opreme in, upamo, da čim manjkrat, ob pravih intervencijah. Z gasilskim pozdravom -Na pomoč! 43 Naš kraj ■ februar 2019 44 Naš kraj ■ februar 2019 25. tradicionalni »Pohod z baklami na Kamen vrh« Člani Turističnega društva Podgora smo skupaj s Planinskim društvom Dobrepolje v torek, 25. decembra, organizirali 25. tradicionalni pohod z baklami na Kamen vrh. Andrej Strnad, TD Podgora Na dnevnem pohodu iz Podgore smo s pohodniki imeli občutek, kot da se odpravljamo na pot zgodaj pomladi ali pozno jeseni, saj je bila narava zelena. Sonce nas je tisti dan močno grelo, vse do Kamen vrha, kot da bi nam dalo vedeti, da se je odpravilo na pohod skupaj z nami. Dnevni pohod smo začeli ob 14. uri z vzponom izpred cerkve sv. Nikolaja in do vrha nismo potrebovali veliko, kakšno urico, saj je bila družba generacijsko raznovrstna in tudi prijetno družabna. Na nočni pohod pa smo se s pohodni-ki opravili na Kamen vrh s prvim odhodom ob 18. uri in nato na vsakih 15 min, vse do 19. ure. Vse odprave z vodjami pohoda so se končale dobro in brez večjih zapletov ali nezgod. Seveda je koga kdaj kakšen kamen presenetil ali listje popeljalo v drugo smer, pa vendarle so bili pohodniki, ki so se pohoda udeležili iz Podgore, planinsko ozaveščeni, z ustreznimi svetili, primernimi oblačili in obutvijo. Okvirno smo našteli več kot 250 poho-dnikov, skupaj z dnevnim in nočnim pohodom. Zaradi naklonjenosti vremena je na Kamen vrh iz vseh smeri priromalo veliko pohodnikov iz Kompolj, Podpeči, Predstrug, Ponikev, Velikih Lašč in okoliških krajev, vse do Grosuplja, Krke, Ljubljane, Domžal in tudi iz Maribora, vseh skupaj naj bi bilo več kot 700. Na Kamen vrhu so jih pričakali člani Planinskega društva Dobrepolje, ki so jih postregli s čajem in kuhanim vinom, da so se naši pohodniki malce spočili in nabrali dovolj moči za vrnitev v dolino. Nočni pohod smo zaključili v Naravovarstvenem rekreacijskem centru koča pri Koritu, kjer smo ob ritmih harmonik Žiga Kastelica in Janija Žnidaršiča v prijetnem vzdušju nadaljevali srečevanja ljudi z vseh vetrov pozno v noč. Sodeč po obrazih udeležencev sta jim bila pohoda všeč; prav številna udeležba pa je tista, ki spodbuja tudi nas vodnike in organizatorje pohoda, da z večjim veseljem pripravljamo in organiziramo tradicionalni pohod na Kamen vrh z baklami. Marsikdo izmed vas mi je omenil, da mu bo bakla - ogenj, luč - simbol življenja, moči in upanja, ki jo je prižgal na božični dan in predvečer samostojnosti naše države, še dolgo svetila v prijeten in topel spomin. Tudi meni, verjemite mi. Hvala vsem, ki ste v dnevih priprav in v času pohoda ustvarjali dobro vzdušje, verjeli v uspeh našega tradicionalnega projekta in si medsebojno pomagali, da se je na koncu vse srečno izšlo. Hvala tudi Bogu, da nas vedno znova združuje v raznih preizkušnjah in nas varuje. Čas res hitro beži in kaj kmalu bo leto naokoli, ko se bomo, upam, v še večjem številu zopet odpravili proti Kamen vrhu iz Podgore. Na koncu bi se rad zahvalil vsem po-hodnikom za lep in prijeten dan ter vsem članom TD Podgora in PD Dobrepolje, ki ste pripomogli, da smo uspešno izvedli tradicionalno prireditev, 25. pohod z baklami. Se vidimo, kmalu! ■ 45 Naš kraj ■ februar 2019 Tradicionalni novoletni pohod do gobarskega doma na Šentrumarju Člani Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje že tradicionalno prvo soboto v novem letu organiziramo pohod do gobarskega doma na Šentrumarju. Gerta Gregorka Po božičnih in novoletnih praznikih so sprehodi v naravi pravi balzam za telo in dušo. V soboto, 5. januarja 2019, smo člani Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje za vse ljubitelje pohodništva in prijetne rekreacije organizirali nezahteven pohod do gobarskega doma na Šen-trumarju. Šentrumar je dobro viden iz vasi Hočevje, gobarski dom na njem leži malo po vrhom na nadmorski višini 642 m. Pričakovali smo mraz, kot se za mesec januar spodobi. Pa ni bilo tako. V suho in prijetno hladno jutro smo se prebudili. Pohodnikom ni škripalo pod nogami. Zagrizenih pohodnikov vreme nikoli ne ustavi, pa kakršno koli že je. Zbor udeležencev pohoda na hrib Šentrumar z našim vodičem je bil ob 9. uri na treh zbirnih mestih. Pri trgovini Krka na Krki je zbrane pohodnike po gozdni poti proti Šentrumarju popeljal Milan. Slabi dve uri prijetne hoje mimo kotov nista bili za nikogar prenaporni. Pri Jakličevem domu na Vidmu je pohodnike počakal Jože in prej kot v dveh urah so prispeli do gobarskega doma. Izpred gasilskega doma v Hočevju, mimo cerkve sv. Jožefa, ste se na Šentrumar lahko odpravili v družbi Gerte. Iz Hočevja mimo kotov je pot do Šentrumarja najkrajša in nezahtevna. Pohodniki, ki jih je bilo približno toliko kot pretekla leta, so se pri gobarskem domu okrepčali, se odpočili, pokramljali v prijetni družbi in se zadovoljni vrnili v dolino proti domu. Zelo nas veseli, da so se letošnjega pohoda ponovno udeležili nekateri po-hodniki, ki smo jih nekaj let pogrešali. Ko bo leto naokoli in če vas bo zamikalo, da naredite nekaj zase in dobro počutje, se nam pridružite na enemu izmed zbirnih mest. Tisti, ki vam je pot do Šentrumarja že dobro poznana, pridite po svoji poti, ne bo vam žal. Nasvidenje prvo soboto v letu 2020 pri gobarskem domu na Šentrumarju. ■ Če je po zaslugi nekega človeka na svetu nekoliko več ljubezni in dobrote, nekoliko več svetlobe in resnice, je njegovo življenje imelo smisel. (Alfred Delp) 46 Naš kraj ■ februar 2019 IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Božično-novoletni prazniki so za nami in že se spopadamo z letom 2019. Kakšno bo, se sprašujemo. Mogoče dobro, zdravo in mirno. Kolikor je bilo izrečenih dobrih želja, nekaj od tega pa morda že bo. Marija Tegel Na Štefanov dan je praznoval svoj visoki jubilej 90 let naš član, g. Janez Vidmar iz Ponikev. Obiskali smo ga predstavniki društva upokojencev, Karitas in krajevne organizacije Rdečega križa. Pričakal nas je nasmejan, urejen, kar pa je najpomembnejše: čil in zdrav. G. Janez se je k Vidmarjevim priženil in s pokojno ženo imata hčerko Marijo. Živi z njeno družino in mislim, da mu njegove vnukinje in vnuki dajejo še posebno energijo. Ja, ata še vedno redno kontrolira dogajanje v hlevu, daje mladim napotke za dobro kmetovanje in kaj še, še vsak dan jim skuha kosilo. »Pa še dobro,« doda vnukinja. Še posebej dober je njegov ričet. Na sprehode ne hodi več, je pa nekaj posebnega, pravi soseda Jana. Vsak dan si še vedno veselo zažvižga, ko ima obhod ob gospodarskem poslopju, in lepo mu je prisluhniti. Na sv. tri kralje je v Zavodu sv. Terezije praznovala svojih 90 let ga. Tončka Zev- nik, Krajčkova Tončka z Vidma. Po smrti moža Milana je odšla v dom na Videm, kjer je zanjo lepo poskrbljeno. Tudi njo so obiskali predstavniki vseh treh organizacij in čestitk je bila zelo vesela. Gospe Tončke se spomnim po njeni skromnosti, marljivosti in tudi njenem službovanju v trafiki na Vidmu. Za vsakega je imela prijazen pozdrav in lepo besedo. Spomnim se tudi njenega »štopanja nogavic«, vedno si jo dobil s šivanko in jurč-kom v roki. Kaj bomo delali v prihodnje? Poverjeniki so bili v januarju zelo delavni in pobrali že vso članarino za leto 2019 in akontacijo za letovanje, ki bo letos od 23. do 30. marca. Naj se jim na tem mestu zahvalim za njihov trud in čas. V februarju ne predvidevamo nič posebnega, razen redne seje upravnega odbora društva. Na tej seji bomo že kakšno rekli o pripravah na občni zbor. V letu 2018 so se od nas poslovili naslednji člani: 1. LUZAR, Franc, Kompolje; 2. STRNAD, Malči, Kompolje; 3. SEVER, Rezka, Bruhanja vas; 4. GLAČ, Kristina, Bruhanja vas; 5. NOVAK, Janez, Predstruge; 6. GLAČ, Slavka, Cesta; 7. SMRKE, Antonija, Videm; 8. MLAKAR, Kristina, Zagorica; 9. KRIŽMAN, Ivan, Struge; 10. TISELJ, Anica, Videm; 11. STRNAD, Milan, Cesta; 12. BABIČ, Ana, Podgora; 13. NOVAK, Vinko, Zagorica. Ne biti nič za nikogar: to je ena najostrejših bolečin. (Mati Terezija) Kdor se sprašuje o smislu življenja, je slabo postavil vprašanje. Življenje nam postavlja vprašanja; mi smo nagovorjenci, ki moramo odgovoriti. (Viktor E. Frankl) 47 Naš kraj ■ februar 2019 Silvestrovanje v Prizmi Ponikve Leto 2018 smo zavod in bivalne enote zaključili z živo glasbo, smehom in plesom. Diujiii pi.mjiki H