Tovarniški odbori v Franciji
Prvi tovarniški odbori so ])ili ustanov-ljenii v Franoiji 1. 1919 v času velikih stavk. Po drugi svetovni vojrai je bilo v 1. 1945 in 1946 uveljavljenih več zakonov. ki urcjajo ustanavljanje tovarniških od-borov. V zaeetku, posdbno pa pred sprc-jetjem zakonov, so pojmovali tovarniške odbore kot srecLstvo za uresničitcv globo-kih sprernerab ekonotnsko socialnc struk-ture države, zafconi, posebno pa kasnejši politični razvoj diiaTC, pa so hili usmer-jeni v zmanjševanje takega pomena io-varni&kAh odljorov.
Po zakonu se tovaroiški odbori ustano-vijo v vseb. ipodjetjih, ki iinajo več kakor 50 delavcev. To so mešani organi, ki jih sestavljajo delodajalec ali njegov pred-sednik in dva do osem zastopniikov delav-cev in uslužbencev. Zastopnikedelavcev in uslužbencev volijo s tajnim glasovanjem po sindikalnih Iistah in po sistemoi pto-porcionalnega zastopstva. VoJitve so v dveh kolepijili: prvega tvorijo delavoi in namešcenci, drugega pa tehnikd m vodilno osebje po-dje-tja. Delodajalec ali njegov zast-opnik  je  predscdnik odbora.
Pristojnosti tovarniSkih odlx>rov so prcdvsetu posveiovalne narave. Razdelimo jih lah-ko na dve skupirM:
1.  V   okonotnsko    teliničnih   vprašanjih ima odbor pravioo dajati sugestije gledc povefanja proizvodnje in storilnosti dela. fflede organizacije proizvodnjc in tržišra, lefcnih  proizvodnih  planov  in   drugo.  T<>-varniškcmu odboru ic treba pred.ložiiii, da pove svoje mnenje, letuo poroči.lo podjet-ja s podatki o obsegu proizvoclnjc, forrai-ranju   cen.   doseženih   profitih   in   drugo. Mnenje orlbora pa lastnika in upravo p<>d-jetja  no  obvozuje.   Le   v  primeru.  če  se tovarniški ©dbor ne sfrinja z lotnim poro-čiJom ali s ka^kšnim druprim iikrcpom de-lodajalca, se spor predloži oblastni upravi 7A delovno  sporo, ki najpo^ostoje odobri ukrcpe dciodajalcev. V podjetjiii, ki pri-padajo delniškim dru/bain, pošlje tovar-niški odbor dva svoja člana v upra-vni od-bor pofljetja, vendar ima tam njihova in-iervencija spet le posveiovalno vlogo. Ti delegati  tovarniškc^a <x1lM>ra  imajo  pra-vico prisostvovaii letnim skupščinam del-ničarjev, v anoninmih druž!>ah pa so gle-de pravic izcnačoni 7. njirni.
2.  V socialnih vprašanjih so pristojnosti nekaj  šir.še,  ker  razpolaga <x!dot  7, last-nimi skladi  (ti se fonnirajo z vplačili do-lodajalcev)  za organizira.nje raznih oblik socialae    zaščite    in    kulturno    vzgojaih inštHuoij. o čomer odloča odbor suvereno. Razen tega sodeluje <xlbor z upravo pod-jelja pri i7.boljšanju zaščite dcla in kon-trolira  delo socialnog« zavaroranja.
Tovarniški odibori so torej v Franciji v osnovij posvetovalnj »rgani, ki so daloč od tega, kar raznmcmo pod »sanioupravlja-njem«. Kljub temu pa je dclo tovarniških odborov vedno naletelo na <xlpor delo-dajalcev, kar je razcn že tako omcjenih zakonskih pri^tojnosti šo bolj otežkočalo njihovo delo. Računajo, da je danes 10.000 teh orlborov, med katerirni so mnogi samo na papirju, medtera ko bi jih po za>kon-skih tnožnostih moralo biti 20.000.
Razcn tcfja je treba iskafi vzrokc za ta-ko sianje v nepraviilnem odnosu sindika-tov do tovarniškib odborov, ki so z orga-nizacijo in ideološko razdvojetio®tjo pri-spevali k slaibitvi odljorov kot celote pred enotnim   staJiščem   odpora   delodajalcev.
V žadnjem času se občuti pri sindikal-nili organizacija-h dolocena težnja po po-živitvi dela tovaruiških odborov, ker je raogcR-e ceniti njihovo koristnost s stališča iskanja poti ik naprednemu razvoju Fran-cije samrio v njihovd aktivnosti.        N. P.