DR. O. ILAUNIG: 23 TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. »0, smola,« vzklikne ta prestrašen ter zardi v obrazu, »moja pustna knjižica.« »Z lepimi kiticami, ki pa imajo tako pobožno vsebino, da bi še najhujšega grešnika polila rdeCica, Ce bi jih čital,« reče Ribl ter se porogljivo nasmeje. »Molči, predrznež,« se razjezi grof, »katera nesrečna zvezda me je zapeljala, da sem zamenjal to knjigo, v kateri sem zapisal res prav mastne stvari, z molitvenikom moje soproge. Če je oče Kleinmond pogledal v to knjigo ter spoznal mojo pisavo, sem prišel pri pobožnih očetih ob ves ugled, in če se zve to na pobožnem cesarskem dvoru na Dunaju, je nevarnost, da pridem ob naslov vladnega svetnika. O, ta nesrečna zamenjava, znorel bi človek, tako me to jezi.« »Dosedaj je za to še čas,« reče mali sluga ter se previdno ozre okoli, ali ga kdo posluša, »do»edaj sem vam, milostljivi gospod, kakor se spo- dobi zvestemu slugi, točno vse povedal, kar je vam neprijetnega, imam ^a tudi vesela poročila za vas. Rudolfi je prišel.« »Rudolfi, konjušnik grofice Zrinjske,« vpraša hlastno grof Tatenbah. »In je prinesel to za vas,« poroča Boltažar ter potegne izpod plašča mo Jro zapečateno pismo. Gi^ef seže razburjeno po njem ter vzhičen reče: »Od nje?« »Od nje,« ponovi sluga ter se nasmehne. »In zakaj mi to še le sedaj izročiš,« se razvname grof ter hitro odpre pismo. »Ker sem hotel prihraniti najboljše na zadnje, po grenkih pilulah, ki sem jih moral vam, milostljivi gospod, najprej dati, je sladkor še enkrat tako sladek.« Grof prebere pismo, kolikor je to dopuščala svetilka, nato ga vzame in kakor da bi ne bil nihče pri njem, govori sam s seboj: »Ona pride jutri v Račje, da nadaljuje z menoj razgovor, ki je bil tako neljubo prekinjcn, ter mi sporoči važne novice. Torej jo bom zopet videl. Jutri pa je to žal nemogoče. Še danes moram odpotovati v Konjice, moji prijatelji Nadasdy in obmejnl grof Frankopan me tam pričaku- ,-eta zara(jj važnih pogovorov. Ne morem jih pu- st^^ čakati.«  »v tem slučaju pride vroča liubezen navzkriž S hladno politiko,« pripomni zviti sluga smehljaje se, »če hočete slednji posvetiti svoj dragoceni  ^as> ^0 prva žalovala. Lepa gospa, ki je napravila  vam na ljubo dolgo pot iz Karlovca, bo to smatra- la> kolikor 3° Poznam, kot žalitev ter bo"vam in gradu Račje za vedno obrnila hrbet.« »Ti imaš prav, Boltažar,« odvrne grof in udari z nosro ob tla. »Naimanj jutri ziutraj moram biti v Konjicah. Po kastelanu Fekete sem sporočil, da gotovo pridem; fe bi me ne bilo, bi to sroatrali kot odpoved naše prijateljske zveze in bi takoj odpofovali.« »V tem slučaju ni dru,?e pomoči.« odvrne sluga, »kakor da prosite gospo, da vara sledi v mi dajte pismo za gospo Konjice. V to Zrinjsko.« »Ivan Boltažar,« vrklikne erof vidno vesel, »ti si bistra glava. Tmaš prnv, pišom ii pis^no in ti ji snoroči, r>aj me čal:a iutri zvečer v Konjicah.« »Kaj pa, čo ho va?a PTioštnvan*. in liuba go- spa milostliiva grofica Ana Torer.iia Tatenba'i, katcro pričakujor^o danos, da rs vrno s svoje božje poti v Marijino Celje, kjer ie Ka va3 daro- vala srebrno svetilko v zahvalo, da ste ozdravell imela slučajno iste misli, da potuje tudi v Konjice? Tako bi se lahko zgodilo, da pridete obe gospe skupaj.« »To se ne sme zgoditi,« se vznemiri grof, »to se mora preprečiti.« »In se more le tako preprečiti,« poseže vmes zviti sluga, »če svetla grofica Ana Tatenbahova dobi drugo pismo, da ne zve, da ste šli v Koniice na sestanek.« »Dečko,« vzklikne grof ter prime slugo za obe rameni, »še enkrat ti rečem, ti si res brihtna glava in vreden, da si sluga grofa Tatenbaha.« »Dajte torej,« reSe Boltažar in dvigne svetilko, nrevidno se oziraje, ali ni kje kak poslušalec, »tudi za premilostljivo gospo grofico pismo, v katerem ji sporočite, da ste §11 v Podčetrtek. Č.e potuje gospa grofica tja in vas ne najde, se še vedno lahko dobi izgovor, da sto srečali med potom svoje prijatelie grofa Nadasdyja in Frankopana in ste z njimi odpotovali v Konjice.« »Da, tako se naj zgodi,« reče grof odločno, »zdaj pa mi Ivan Boltažar posveii, stvar hočem takoi urediti.« »Izvrstno.« rr?e zviti slupra tcr svoti naprof, »kdcr zna kazati na ol>e strani isto lice kakor vi, temu se nič ne zgodi in ostati mora zmagovalec na polju ljubezni in tudi visoke politike.« »Naprej predrzni dečko,« reče grof, »je že skrajni čas, ali ne slišiš, da že poje večerni zvon?« Njegove besede se niso več slišale, ker je od juga potegnil rnočen veter, da so zastokale debele veje močnih dreves v vrtu. XII. Kezaželjsn sestanek. On gledal njo, ona pa njega; Z očesom se trne oko. Aškerc. V Račju je v bralcu že znani modrobarvani sobani sredi duhtečih cvetlic čakala na mehkem lo^išču grofica Ana Zrinjska na grofa Tatenbaha. Prišla je kakor je sporočila po Rudolfiju, točno ln šla takoj v sobano, kjer je iraela zadnjikrat Bcstanek z grofom Tatenbahom. Vedela je, da je prof velik omahljivec, zato je bilo treba železo kovati, dokler je bilo še žareče in mehko. Ni smela pustiti Tatenbaha, ne da bi ga vcdno opominjala na to, kar je prisegel storiti. Njegovo moč uporniki na vsak način potrebujejo, zato ie nujno potrebno, da ga obdržijo v zvezi; ča3 je prihajal, da se dejansko nastopi, bližala se je odločitev. A tudi njeno srce je hrepenelo po njem. Saj si je morala reči, da ga ljubi; zakaj tudi ne, ker je grof Tatenbah bil še mlad, krasne postave, finega, kavalirskega obnašanja. Vedela je, da se dolgočasi ob strani svoje soproge, ki je bila mirna in tiha, dočim je on sam bil vibravega in veselega značaja. Ana Katarina Zrinjska pa je tudi sama bila živa, hrepeneča po življenju. Zato je, če tudi ni mislila prvotno na to, čutila vedno bolj, da ji grof Tatenbah ni samo prijatelj, ampak da ga ljubi z vso strastjo razvite ženske, ki hoče še enkrat živeti, predno pride čas, ko ve, da začno propadati njeni vabljivi čari. Že pri zadnjem sestanku je to spoznala, veliko hrepenenje se je nje polastilo, nekaj ji je reklo: Idi, da ga objameš še enkrat, mogoče pozneje ne bo več priložnosti. In tako je bila sedaj tukaj v sobi ter željno pričakovala onega, ki ji je postal drag. Čakala je dolgo, nestrpno, pa ga ni bilo. »O, on ne pride, njegova ljubezen je prazna beseda,« šepeče in &e zopet zlekne na mehko le- žišče, »omahljivi mož je pozabil na svojo prisego in vendar sem mu tako natančno sporočila uro setanka.« Zdajci je odbila v grajskem stolpu deveta ura. Grofica je poslušala z napeto sapo na vsak najmanjši šum; slišalo se je, kakor bl kdo prihajal. »On prihaja, o kako hrepenim po tebi, moj ljubi Erazem!« V tem trenutku se odprejo vrata, Ana Katarina Zrinjska se dvigne ter stopi k durim, da objame ljubljenega. Pred njo pa stoji tiha in bleda — globoko užaljena grofica Tatenbahova. Grofica Zrinjska ostrmi, roke ji padejo ob telo in samega pre&enečenja stopi za korak nazaj. »Ana Tatenbah,« spregovori plašljivo, dalje ni mogla. »Da, jaz sem grofica,« odvrne ta rahlo, »in pridem vas obiskat, ker sem zvedela, da ste v tej ari tukaj.« »Vi ste to vedeli,« reče grofica Zrinjska, ko je pomirila zopet svoje živc«. »Vedela sem za to,« odvrne Ana Terezija Tatenbahova, »in hotela sem vas še danes zvečer obiskati, ker imam vam izročiti nujno pismo, Ker se naši krstni imeni glasita skoraj e:nako, je pismo namesto v vaše prišlo v moje roke*in zato sem ga, ne da bi čitala, natančneje naslov, odprla. Po vsebini sodeč, nisem smela izročiti pisma komu drugemu, tukaj je.« Po teh besedah je položila grofica Tatenbahova pred grofico Zrinjsko na mizo ono pismo, v katerem je rotil grof Tatenbah grofico Zrinjsko sklicevaje se na vročo in večno ljubezen, da mu sledi v Konjice, kamor je moral neodložljivo oditi, da se sestane z zavezniki zaradi nujnega tajnega posvetovanja; tako tudi more biti vsaj nekaj uric v družbi svoje nad vse ljubljene grofice. Grofica Zrinjska je prebledela, pismo, ki ga je prebrala ji je padlo iz rok, obšla jo je slabost, morala se je prijeti za rob mramornate mize. Toda le kratek trenutek je uživala grofica Tatenbahova ta prizor, potem pa stopi bližje. »Grofica,« reče z glasom neskončne miline, »nisem prišla, da bi vam očitala, če tudi mi je spoznanje, da ne posedujem ljubezni svojega »oproga, uničilo celo mojo življenjsko srečo.«