239. številka. V Ljubljeni, t tonih 19. oktobra I9ZO. Lili. iefo Izhaja *s*k dan popoldne, isvmomal nedalte ta praznike, %VH*Xat!8 ^t0f J S**i ^S4 mfm n ma,e °S!a9e d° 27 m!m višin« 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijskf in uradni oglasi 1 mm K 2-— notici poslano, preklici, izjave In reklame 1 m!m K 3'—. Poroke zaroke 80 K Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popast Vprašaniem glede inseratov nai se priloži znamka za odgovor 0pr vnlštvo „Slov. Narod«1* in ,f Narodna TU* ara a" inallova ulica st. 5V pritlično. — Talo'oa št. 304. „Sloreaial Narod' volja v Jugoslaviji: celoletno naprej plačan . K 180*— polletno ...,.«.» 90* — 3 mesečno ........ 45* — 1 - ........15- v Ljabllant ia rpo pošli : V inozemstvo: celoletno...... polletno.......»,120*— 3 mesečno......m 60*— .......20-— Pri morebitnem povišanja se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai poaljeio v prvič naročnino vedno i^fT P° nakaznici. li razvili, rale r**š»?o. Vak^r da bi gradili. V rušenju so mojstri, a kadar je treba delati, se razbeže in razkro-pe, kakor rakovi mladiči. PreČitajte oesem »Zidanje Skadra« in vse vam bo jasno. Kar se podnevi zgradi. t> se poruši ponoč*. Zaman iščeio trije bratje (Mrniavčeviči) leka: njih kot Srbe. Hrvate in Slovence pregama prokletstvo in ne bodo preje zgradili grada (Skadra), dokler v temelje ne zazidajo živo človeško b'tie. Evo, smisel te pesmi ie. da se nekdo mora žrtvovati za dobrobit vseh ostalih, ker samo z žrtvami se gradi in dovršava država. Ni pesmi razen one »o zidanju Skadra«, ki bi bolje karakte-rizovala naš troimenski narod. Z eno besedo: Jugoslovenom nedostaja čuta za odgovornost. Kakor deca so, ki ne misli na jutrišnji dan, in za to so često 7li — ne iz zlobnost\ marveč iz kljubovalno«ti. Sin ne posluša matere, ne za to, ker je nima rad. marveč ker je hudobnež u ver Jen, da mu bo majka vse oprostila: tako tudi oni — naši prvaki — greše proti narodu, ker vedo, da naš divni narod odpušča celo sovražniku, a kamoli ne rodnemu sinu. Vstrpljiv je kakor je potrpežljiva zemlja, po katere ned-rih rujejo oralo, motike ?n drugo orodje, a ona jim za muke vrača z dehtečim hlebom in sladkim ovočjem. Vsemu ternu^ naibržc največ kriva nebrzdana naša čustvenost. Pri nas je čuSl^o močnejše nd razuma. To neravnovesje je vzrok vseh naših napak, a Še bolj vseh naših vrlin. Samo narod z velikimi čustvi je sposoben uIIriti ono, kar so storili Srbi v času voine. .Mi evo$ t« £uw >-vanje je postalo, čim ie končala uso-depolna borba, prokletstvo za nase neurejene razmere. Danes lovorjev venec, jutri vešala: tako govori čustvo, dočim pravi razum: ne slava, ne smrt, marveč dobro, vsakdanje, koristno življenje. Iz čustvenosti bi se naši ljudje najraje spriieli na nože, a iz čustva se zopet objemajo in poljubljajo lice, kakor da se ni prigodilo prav ničesar. To gre često tako daleč, da je padanje iz ene v drugo skrajnost isto kakor brezznaČajnost. Lahko, zelo lahko odpušča samo biezznačajen človek, zato tudi lažje odpuščajo ženske nego moški. Toda to čustvo ima tudi svoje velike vrline. V njem je Širokogrudnost, odpuščanje in volja k tragičnosti. V njem je sila, ki prestavlja gore. Čustvo je življenjetvorno, ono ustvarja in ne miruje, dokler ne najde svojega končnega izraza. In odtod ona nestalnost, neurejenost in nemir v našem troimenskem narodu: on še ni prispel v obljubljeno zemljo, zre jo pred sabo ali kakor da bi se bal prekoračiti njene meje. Pot še ni izhojena, zato nihče ne ve, na katero stran bo krenil. Poedinci se zavedajo svoje veličine: zavedajo se svojega poklica, ali so neodločni v svojih delih, ker jugoslovenska Beseda se le ni vtelesila. Zgradba je tu, toda nimamo še vrhovnega graditelja, čim ga najdemo in čim nas on z dejanjem osvobodi, se bodo tudi naše napake preobrazile v vrline. Gradili bodo tudi oni, ki so preje rušili, in rušitelji postanejo graditelji. Weitl d Koroški. UPRAVA NA KOROŠKEM SE IZROČI PLEBISCITNI KOMISIJI. — d Beograd, 16. okt. (Uradno.) Dne 10. oktobra se je v plebiscitnem ozemlju vršil plebiscit r:a podlagi senžermensks mirovne pogodbe pnd vodstvom plebiscitne komisije, ki je sestavljena iz članov glavnih zavezniških držav. Plebiscit je izpadel v korist avstrijski republiki. V očigled temu le izdala kraljeva vlada naslednji odlok: Plebiscitni komisiji se daje na znanje, da je vkorakala naša vojska v cono A zato. da ščiti pripadnike našega naroda in uradništvo pred partizanskim maščevanjem, da se poda protest proti izvršenim nasil-stvom. in da izroči uprava v coni A plebiscitni komisiji, kakor je ta to zahtevala na podlagi člena 50 senžermenske mirovne pogodbe. NOV NAŠ DELEGAT PRI PLEBISCITNI KOMISIJI. —d Celovec, 17. okt. Namesto odstopi vsega jugoslovenskega delegata pri plebiscitni komisiji, ministra Jovana lovanoviča, je imenovan za delegata dr. Ivo Šubelj. Avstrijski kancelar o koroškem plebiscitu. V svojem govoru v narodni skupščini se je državni kancelar dr. Renner dotaknil tudi koroškega vprašanja in je izvajal: Dejstvo, da se ie ozemlje s slovansko večino Izjavilo za Avstrijo, potrjuje našo trditev, da severno pobočje Karavnk geografično in gospodarsko t?ži k Avstriji. To dejstvo pa je tudi dokaz, da ima naša tako opsovana dr- žava kot mirna reepublika brez militarizma nedvomno privlačno sile*. Kolikor se da stvar pregledati, so delavci v glasovalnem pasu A, posebno v Pliberku, Velikovcu in Borovljah, odločili nam v prid. Delovnemu ljudstvu so republikanske svo~ boščine in socialna zakonodaja seveda najdražji zaklad. Poleg tega je in more biti republika Avstrija v narodnih stvareh potrpežljiva. Vsi imamo pravico, veseliti se nad tem uspehom. Razumemo, da Jugoslavijo in zlasti Ljubljano ta izguba zelo boli. Mi to dobro razumemo, ken smo občutili izgubo Južne Tirolske in Nemcev na Češkem in Morav-skem. V beogradskem parlamentu so se burne interpelacije bavile z glasovanjem na Koroškem, in v teh* interpelacijah so poslanci trdili, da so bila na nemški strani nasilja. V nasprotju s temi interpelacijami pa velijo vsa poročila, da ne more biti govora o kaki fizični ali le moralični sili. S svojimi sosedi na jugu m jugovzhodu bi rad izpregovoril spravljivo besedo. Jugosloveni nam na podlagi plebiscita odstopajo približno 30.0(K) soplemenjakov, mi pa smo brer glasovanja izgubili vse Nemce na Fran Govekar: 113 Suitanle (DaMe.) Pa da bi mogla njega varati? — O. niti ne žaliti! Zvestobo mu je prisegla in zvesta mu ostane, če bi tudi imela poginiti. »Torej res ne marate?« sliši dr. Repiča »Poštenega dela za pošteno plačilo vas prosiva..., ničesar drugega. Pomagati nama v teh dragih časih ..., pomagati in morda življenje rešiti sami sebi! Nihče vas ne pozna v naši ulici..., nihče ne zve vašega pravega imena! In vrhu vsega vam preskrbiva še angela va-riha: dečka —! In vi vendar nočete?« Ozrla se mu je v oči, vztrepetala, a se premagala: »Ne morem... ne smem! Zaradi Toneta. .. zaradi sebe! Ne silite več vame!« In odšla sta. Nema, žalostna... »Oh, če bi mogla, če bi smela! — Tone, Tone, vrni se! Reši me! Reši me same sebe!* In Marijanica je plakala. •. * »Pri treh gavtrožcah« je bilo tistega večera živo in hrupno kakor v panju. Krojač Dominik, rokavičar Kavčič, nekaj kramarjev in drugih obrtnikov je popivalo za najdaljšo mizo, se kričavo razgovarjalo in kro-hotalo* za stranskimi mizicami so sedeli starejši francoski podčastniki, pušil! iz dolgih piplc, po-žirkoma okušali vino, poslušali neznano ln nerazumljivo govorico, mešanico slovenskega, nemškega in laškega jezika, se spogledovali, nasmihali In večinoma molčali; mladi grena-dirjf, šaserjl, mušketirji, huzarji in topničarjl so prihajali v vežo, izpiiali stoje merico, dve ter odhajali dalje, Šaleči se med seboj in popevajoči kratke, ostro ritmiz'rane pesmice. Dve natakarici, rdeči, potni, razoglavi, do pazduhe zavihanih rokavov in kratkih kril. ki so Jedva čez kolena zakrivala bele. debele doma spletene nogavice, sta imeli toVko dela in letanja, da *e nista utejrnfli niti zmeniti, ko so ju obiestneži ščinali v nadlehti. ram°na in izzivajoče okrogle boke. Ali pa sta bil? doi*r:kamn take vrste vajeni, da ga nista niti opazili več' V kotu za posebno okroglo mizico tik peč; ie sedel sam profesor Pelzl. Mižavo je še trme! in buljil predse. Pravkar se je bil izčaimal. Kakor navadno vsak dan, se je bil že po obedu vpijanfl in nato trdo zaspal. Tudi če bi orožili topove tik njega, bi se ne bf! prebudil. Nepremično je sedel, z glavo naslonjen na peč, iedva vidno sopel in spal kakor mrlič. Natančno po treh urah pa je dvignil veki, si naravnal premaknjeno vlasuljo, zabobnal s prsti po mizni pločt, se ozrl po natakarici ter velel: »Polič Vipavca!« Tn srepil Je predse ter molčal. Šele ko je izpraznil prvo kupo, je bil zopet povsem sam svoj, trezen in bister. Tudi zdaj si je natočil pravkar prvo čašo in jo zlil vase na izkap. In takoj ga je minila vsa zaspanost »He, gospa naj pridete je zaklicai natakarici »Ni mogoče. Generali so zgoraj!« je odvrnilo dckl^ in polagalo pred profesorja nož in vilice. »Kaj men? mar generali! Gospo hočem, nc generalov.« se je razhudil profesor. »Če pa ne utegnejo! Ali boste večerjali, gospod profesor?« »Metka naj pride!« »Tudi Metka ne utegne Generali, gospod lesselbrunner...« je začela razlagati natakarica, a že je zarohnel Pelzl: »Hudič vzemi vse skupaj! Talar pa uniforma panata vsako žensko. Pošasti! Izgubi se! \mpak poidi in povej jmta: če ne prideta one-dve k profesorju Pelzlu, tudi profesorja Pelzla ne bo nikoli več k njima! Dixi! Apage!« Rokavičar Kavčič se je oglasil: »Da, da, civilisti smo dandanes vsi na smetišču, gospod profesor! Nobena mrcina nas več ne povoha.« »Dane je resnično zbolel, odkar ga Ver-derberica nič več ne pogleda!« je pravil Dominik. »Tak vam je, kakor stekel pes. Če se ne obesi, znori prav gotovo.« »No, pameti ni imel itak nikoli več kot za ženski naprstnik!« se je regal rokavičar. »Zno-reti mu bo torej prava igrača.« In družba je na bričev rovaš zbijala najslabše dovtipe. Pelzl se ni brigal zanje. Grdo je srepil v mizo in pil duškoma čašo za časa Ne bo večerjal, če ne pride niti Verder-berica niti Metka! Ali se spodobi ravnati tako brezobzirno s stalnim gostom? Francozi so danes tukaj, jutr^ pa morda že čez devet gora in devet voda, a mi ostanemo! In vendar imajo tujci prednost pred domačini. Kajpada, ženska simpatija je kakor val ali veter: za hip te pozna, že drvi dalje ter se te niti ne spomni več. Kakor mesec je ženska: vsak ščip je že v par tednih mlaj! In osel moški je vendar ves blažen, ako prileze njegov ideal zopet počasi do prvega krajca! Čez teden dni pa se že obupno oklepa zadnjega krajca. Večno smešna, zaničevanja vredna igrača je moški že od Evinih časov v ženski roki, in ni je večje, domišljevejše laži, kakor deklamiranje o močenem spolu! Pelzl se je togotil na vse ženstvo in pil, pil... Toda bloelo ga je srce. Metko bi bil rad videl, se razgovoril in pošalil ž njo. Vzljubil je sanjavo dekletce zaradi njene bistrosti, tenkočutnosti, še bolj pa zaradi njene nenavadne lepote in naivne zaupnosti. Navadil se je njenega iskrenega Čebljanja, obstati ni mogel brez njenih globokih črnih oči in rdečkastozlatih las. Najlepše in najboljše, kar je našel nele v tej predmestni krčmi, nego v vsem svojem pustem življenju starega samca, je bila Metka. Pa da bi ga pozabila zaradi tujcev? In da bi ne prišla k njemu vsaj za nekaj trenotkov? — Saj pride! Mora priti! — la Pelzl je čakal, čakal, a ni dočakal... »SLOVENSKI NAROD*, dne 19- oktobra 1920. 239. stev. luafllboislLHii hi crfjsketii iStciRtJn tal Kočevske Nemce, Bilanca se to-nej sklepa z ogromno aktive za Jugoslavijo, Dobili so obljudena prometna mesta, ki so V pretežni večini izjavila, da so nernika; Izgubili pa iso poJoajinov ki je po veliki večini dežela. Tudi gospodarski se bilanca sklepa z našo pasivo. Vem, da jr narodnih stvareh ne smemo šte-& duše; upam pa, da se bo jugoslovanska javnost lažje spoprijazmla z Izidom plebiscita kot mi, ki smo morali sprejeti nasilje, narekovano nam w St Germainu. Ko bodo določene meje na našem jugu, potem bodo izginile vse ovire, ki bi nas utegnile točiti od Jugoslovenov. Potem bomo lahko trajno dobri sosedje hi bomo končno vendarle mogli obnoviti promet v polnem obsegu. »Politiscbe Korrespondenze piše: Na volilnem shodu v Berndorfu Še podal minister za zunanje stvari dr, Renner o glasovanju na Koroškem izjavo, v kateri je pojasnjeval načela, po katerih se je mirovna konferenca dala voditi glede glasovanja v koroški coni A. Izvajal je: Ker vsebuje mirovna pogodba nedvomno določbe, da ostane cona A, ako večina glasuje za Avstrijo, nedelj ena in končnoveljavno pri Avstriji in da glasovanje v coni B potem odpade, je popolnoma izključeno, da bi se mirovna pogodba v tej točki kaj izpreminjala, ter o tem ne more biti govora. Koroška dežela in s tem Avstrija dobi sedaj na grebenu Karavank končno svojo naravno južno mejo. Vsaka druga meja je prometno politično in vojaško neznosna in bi bila samo vir brezkončnih prepirov. Kar pa se tiče slovenske manjšine, ki ostane pri Avstriji, daruje njene pravice senžermenska mirovna pogodba in nimajo Slovenci nobenega povoda za kakršnokoli bojazen. Mi bi bili zelo pomirjeni, ako ili vedeli, da dobijo kočevski Nemci ■enake pravne in praktične garancije, kakor naši slovenski državljani severno od Karavank. Zagotavljamo lahko velesile in svoje sosede že danes in za vselej, da se našim drugo-fezičnrm sodržavljanom nikdar ne bo pripetilo to, kar so zadnje dni pretrpeli mariborski Nemci. Zato smo trdno uverjeni, da bo plebiscitna komisija in poslantška konferenca izid glasovanja izvedla glasom »enostavnega in jasnega besedila mi-TOvne pogodbe. — d. Novo mesto za Koroško. Koroški odbor je poslal deželni vladi v Ljubljani sledečo vlogo: Pod silnim vtiskom iznenadne-ga dogodka na Koroškem se oglaša 33odpisani Koroški odbor v Novem mestu, izvoljen na javnem zborovanju, da izrazi čustva, prepričanje in zahteve, ki prevevajo kakor vso Slovenijo tudi vse zavedno prebivalstvo v Novem mestu in okolišu, in fjfli predlaga naši vladi v nujno vpo-^evanje. Vsi čutimo neizmerno žalost •nad nesrečno usodo, ki se pripravlja |našim koroškim rojakom, in smo na ipodlagi poročil, ki so prišla v jav-Snost o dogodkih pri plebiscitu 10. h. m., prepričani, da so se dogodile nerednosti, zlorabe in nepoštenosti v tolikem obsegu, da se mora smatrati glasovanje 10. t m. za potvor-jeno — torej ne more in ne sme veljati za pravi izraz ljudske volje v Dasu A, ki je lOOOletna slovenska last in ki ga nemška nasilstva vse te dobe in zlasti zadnjih desetletij niso mogla premeni ti v pošteno last nemške pohlepnosti. Zatorej se do dna duše ogorčeni pridružuj emo v vsem resoluciji, ki jo je sprejel protesni shod v Ljubljani 14. t m. m na predlog g. E. Gangla. Iz tega sledi, da nujno pozivlje-mo deželno in osrednjo vlado, da en-tentnim oblastim z vso skrbnostjo dokažeta potvorjenost plebiscita po Nemcih in nepravilno postopanje plebiscitne komisije in njenih članov ter iz vseh treh vzrokov neveljavnost plebiscita. Istotako pozivljemo vlado, da obdrži pas A zaradi varstva življenja in imetja naših rojakov na Koroškem v naših rokah. To zahteva tudi ozir na ogroženo usodo naše Gorenjske in še bolj ogroženo usodo naše Primorske. Tisoč let so se vzdržali naši Korošci (ostanek nekdaj vseskozi slovenske dežele) kot Slovenci pod nemško vladavino kljub nasilni germanizaciji. Ali naj bi bili pa le dve leti vladavine naše Jugoslavije zadostovali, da bi bili ti naši rojaki zaradi nezadostne skrbnosti poklicanih čaniteljev za vedno narodno izgubljeni?! To bi bil neizbrisen madežev zgodovini naše države. Zelo vznemirjeni ponovno nujno pozivljemo deželno vlado za Slovenijo in našo osrednjo vlado, da z ;rsemi pravnimi sredstvi dosežeta, tla ostane naš nazad na Kccoškena nefazSrn^no spojen s svojo pravo materjo Jugoslavijo. Deželno vlado za Slovenijo pro> simo nadalje, da to našo nujno prošnjo in poziv predloži naši osrednji vladi v Beogradu in oboje podpre z vsem svojim ugledom. Novo mesto, 15. oktobra 1920. Koroški odbor. NAŠE ČETE NE OSTANEJO NA KOROŠKEM? —d Beograd, 16. oktobra, »Politika« javlja: Vlada je v teku včerajšnjega dne dobila iz Ljubljane nekoliko poročil o novih nasilstvih Nemcev nad slovenskim prebivalstvom na Koroškem. V tej zadevi je razpravljal tudi ministrski svet na včerajšnji seji. Določeno je, da se odpošlje naša vojska v one kroje, v katerih je po mnenju našega delegata v plebiscitni komisiji, Jovana Jovanovića potrebno, da se ščiti naš živelj. Poveljstvu naše vojske v Sloveniji je zapovedano, da izvrši vse, kar ukrene Jovanović. Po ooročilih iz LJubljane so nato čete fce preatopfla mejo, to pa ne zato, da bi na Koroškem ostale za stalno, ampak zato, da varujejo nas narodni živelj na Koroškem. —d Beograd, 16. oktobra. »Wiener Allgemeine Zeittmgc trdi, da je dr. Tromhtf še odgovoril na protest av-etrijske vlade proti vkorakanju jugoslovanskih čet na Koroško. Ta Ust piše, da bodo italijanske čete takoj zasedle Koroško, če se jugoslovanske čete ne odstranijo iz nje. AVSTRIJSKI PROTEST. —d Beograd, 16. oktobra. (Uradno) Brzojavka iz Dunaja javlja, da je avstrijski opravnik poslov vložil pri beograjski vladi protest radi vkorakanja naše vojske v plebiscitno cono A. Pooblaščeni smo, da izjavimo, da je avstrijski opravnik v resnici vložil protest dne 15. t. m. V protestu se navaja, da je bil ustmen protest sprejet od beograjske vlade kot neumesten, zato, ker vprašanje o plebiscitni coni 6pada v kompetenco mednarodne ustanove, kakor je plebiscitna komisija, ne pa v kompetenco dunajske vlade. Politične msti. = Shod socijalnodemokratske stranke. Socijalnodemokratska stranka je imela včeraj v veliki dvoran; hotela »Union« svoj volilni shod. Shodu je predsedoval so dru p; Iv. K o c m u r. Govoril je Et. Kristan. Navzoči komunisti so s krikom in vikom povzročili, da je moral Etbin Kristan prekiniti svoja izvajanja. Še le, ko je urednik Rudolf Golouli pozval svoje somišljenike, naj mirno poslušajo govornikova izvajanja, je nastal mir, da je mogel Kristan nadaljevati svoj govor. Glavni tenor Kristanovih izvajanj je bil, da proletarijat ne sme rušiti obstoječega, marveč delati in graditi, ne slabšati, marveč izboljševati socijalni položaj proletarijata, da bo le ta sposoben za boj. = Predsedniki volilnih okrožij. Državni odbor je končal določevanje predsednikov volilnih odborov v Vojvodini in na Hrvatskem. Sedaj bodo določevali volilne odbore v Sloveniji in v nekaterih okrožjih v Bosni in Hercegovini- —d = Zakon o naredbah. Na seji ministrskega sveta se je razpravljal predlog o zakonu o naredbah. Minister za konstitua-nto, dr. Laza Markovič je izjavil, da je parlamentarni odbor pripravljen sprejeti ta predlog ped pogojem, da se točno označi, kateri zakoni bodo potom te naredbe izdani. Izgleda, da so vsi politični klubi pristali na to, da se vse prejšnje naredbe potom pooblastila potrdijo. Glede novih naredb bi se imel izdati zakon o draginji, o varnosti v državi ter zakon o svobodi dela in tiska. Demokrati bodo glasovali za ta predlog pod pogojem, da ima samo sedanja vlada tozadevno pooblastilo od parlamenta. Poleg tega zahtevajo, da se to pooblastilo ukine, ako pozneje 75 poslancev izjavi, da je proti nadaljnjemu uporabljanju tega zakona o naredbah. — »Interesantna iznenađenja« pričakujejo nekateri italijanski listi pri zborovanju konstitoaote. Ti listi pri občujejo razgovore »z neko važno politično osebnostjo, ki se je mudila v Jugoslaviji« pa sedaj, po dobljenih informacijah in svojih utisih nasvetnje italijanskim državnikom, naj lepo še po-trpe s pogajanji, češ, konstituanta utegne prinesti interesantna iznenađenja. Italijani so mojstri v izmišljotinah ali mojstri so tudi v intrigah. Brez dvoma bodo poskusili kjer le mogoče pri volitvah v našo ustavotvorno skupščino intrigirati in hujskati ter podpirati elemente, ker hočejo Jugoslavijo razbiti. Zato pa pozor! = Proti korupciji v državni službi. Minister Draškovič predloži v odobritev uredbo, s katero se bodo uvedle najstrožje odredbe proti korupciji v državni službi, ravno tako pa tudi proti nevestnemu izvrševanju državne službe. Krivci ne bodo samo odpuščeni iz državne službe, temveč jih sodilo tudi posebno porotno sodišče. — d = Preiskava zaradi kmetskih nemirov. Parlamentarni odsek za preiskovanje vzrokov zadnjih nemirov na Hrvatskem se je sestavil tako, da je izvolil za predsednika Viljema Bukšega, za poročevalca pa dr. HanŽeka. Prva seja tega odseka bo v ponedeljek 18. t m. v Zagrebu v mali saborski dvorani. — d = S taka uradnikov v Daimariji. Občinski uradniki neokupirauega dela Dalmacije so včeraj pri čeli i stavkati, ker niso zadovoljili njihovim zahtevam glede povišanja plač. Tukajšnji občinski uradniki, katerim je uprava že povišale plače, so iz solidarnosti včeraj zjutraj dve uri stavkali. —d = Sarajevo in koroški dogodki. 15. t m. so dijaki tukajšnjih Šol Imeli demonstrativni obhod po mestu, s katerim so protestirali proti nasilju Nemcev in Italijanov na Koroškem. Neki dijak je imel govor, nakar so se dijaki mirno razšli. = Pogajanja z Italijo. .R^eč' poroča is Beograda, da bo na jutrišnjem ministrskem posvetovanju končana debata glede jadranskega vprašanja. Sklenjeno je, da pojdejo v Italijo dr. Vesnić, dr. Trumbić in Kosta Stojanovič. Kraj pregovorov bo neko mesto v severni Italiji. — d ■ s= Odprto pismo na zunanjega ministra Sformrj priobčnje »Gioraaie Odreči se Dalmaciji, bi snaći k) Ispostaviti se težki notranji krisi. Kako )>a boste najprvo obračunali s D* Annunzijom, ki se je zaklel, da bo do smrti branil ne samo Reko, marveč tudi Dalmacijo, in z Millom, ki se je zaklel D' Annunziju, da ne zapusti Dalmacije t Vsa vojna mornarica je nasprotna opustitvi Dalmacije.c Admiral Millo dobava dan na dan is Italije a—akUa In no za- sedenem ozemlju ee vrši velika italijanska agitacija, ki jo podpirajo italijanski oficirji. = Tudi Giolitti ne bo delal čudežev v jadranskem vprašanju. >Messa-gero« poroča, da jo moralo priti do ločitve nacionalistov iz Giolittijeve večine. Ti so upali, da Giolitti zagotovi Italiji z jadranskim mirom Dalmacijo in Reko. Sedaj pa se je razkrila resnica in vsi vedo, kaj sploh more Sforza v polnem sporazumu z Giolittijem zahtevati in doseči pri bližnjih ali daljnih jugoslo vensko-italijanskih pogajanjih. V polni disiluziji o notranji in zunanji politiki se vračajo nacionalisti k opoziciji proti Gioiittiju. Kaj stori še skupina exfašistov, ali bo sledila Fe-derzoniju na Montecitoriju, kajti tudi ti so se upirali Gioiittiju glede Reke in Šibenika* = Pogajanja se bodo /azbila, tako napoveduje z vso gotovostjo »L1 Idea Nationale«, ki priobčuje članek iz peresa Tamara, kateri trdi, da Giolitti jeva vlada ne more prevzeti glede Reke nikake obveznosti, ker je ne more izvesti, in isto taka ne more ukazati mornarjem pred Dalmacijo, da naj se vrnejo, ker se ti smatrajo za »misijonarje neko velike ideje«. Olanek končuje tako-le: »Pogajanja se bodo razbila ob jugoslo-venski nepopustljivosti. Ako Sforza opusti še one poslednje ostanke sramu, ki jih je imel Nitti, bi vseeno ne rešil ničesar, kajti dva velika Italijana, D* Annunzio in Millo, bi varovala Italijo proti nesposobnežem, ki jo hočejo pustiti tujcem odprto. In ves boljši del dežele bi bil z njima. = Tudi memorandum jim ni v >Tribuna< pravi glede na vest iz Beograda, da je s strani ministrskega odseka za zunanje zadeve sestavljen memorandum z navodili delegatom, da tak memorandum, ako je sploh ona vest resnična, ne more priti v raj pravo pri pogajanjih, ker obe delegaciji morata imeti polna pooblastila, tako da so spomenice izključene, ker te bi le omejevale svobodo razpravljanja in zaključevanja. Vedno očitneje se kaže italijanska resnična, ne more priti v razpravo pri samo na kratek pogovor in brzi podpis italijanskih zahtev glede Jadrana! = Take Jonescu v Beograda. Romunski minister Take Jonescu pride 4. novembra v Beograd. Ostal bo dva dni in se bo razgo-varjal z vsemi odličnejšimi osebnostmi v Beogradu ter bo potem odpotoval v Bukarešto. — Mala ententa. V pogovoru s poročevalcem >Morning Post« je Take Jonescu izrazil upanje, da se bo-sta Grška in Poljska kmalu pridružili mali en-tenti in da bo prišel tudi dan, ko bode mogla pristopiti tudi Avstrija. Bolgarija in Madžarska. > Times« pišejo: Mala ontenta je nastala vsled trgovskih potreb podonavskih dežel in je koristen protiutež proti politiki splendid isola-tion, ki je postala kot posledica novo vzbujenega narodnega čuta nekaterih držav v tem delu kontinenta. Upati je, da bo prijateljski politični sporazum privedel do vrste gospodarskih in trgovsko-po liričnih dogovorov, ki bodo omogočili mednarodni in prekomorski trgovini, posluževati se Donave. S takimi dogovori bi mogle obrežne države najti možnost za trgovsko in interesno skupnost, proti kateri so se morali upirati, dokler so jih Habsburžani poizkušali vsiliti kot simbol političnega obvladovanja. — Wilson ni nič obljubil. >Eve-ning Poste je brzojavno vprašala dr. Vesni da, ali je res Wilson obljubil Srbiji vojaško pomoč. Vesnić je odgovoril: »Trditev o obveznosti, ki jo je bil prevzel Wilson, je popolnoma brez podlage. Ne spominjam se, da bi se bila v tajni seji pariškega kongresa omenila kaka taka obveznost« — »New-York Amerika« pa se je obrnil v isti zadevi do Take Jonesca, ki je odgovoril: »Obnašanje Wilaonova na kongresu v Parizu je bilo obnašanje polboga. Govoril je vedno pa na splošno, nikdar o praktičnih detajlih. Žalo Romunija ni nikdar smatrala sa resne njegove številne obljube, dobro vedoč, da so le izliv sanjale*. Wilson je ves čas kongresa kazal popolno nepoznan je evropskih problemov c = Agrarna reforma v Romuniji Is Bukarešte javljajo: Novi zakon o agrarni reformi se je pričel v Romuniji izvajati. Drsava bo od spahijev pokupila sa dve in pol milijardi zemlje, katero bo razdelila med kmete. V p o štev pridejo kmetje, ki so bili v vojni in vojni obvezane! V okolici Bukarešte so NmLio že Masodli —d a; Borpeviltvo uhfja samo sebe. Na popoldanski seji zborovanja stranke neodvisnih je v Halleinu v imenu ruske socialistične delavske stranke izjavil Marto v, da je napačno, če kdo označi socialistični boj na Ruskem kot boj med revolucionarnim socializmom in reformizmom. Množice evropskega delavstva potrebujejo in stremijo za mednarodnim udruženjem. Stranke posameznih dežel pa odločno odklanjajo moskovsko diktaturo. Mnogo sodrugov iz Rusije je padlo kot žrtev moskovskih tovarišev. Po treh letih krvave revolucije ruski narod umira lakote. Boljševička politika iluzomosti ogroža rusko in sploh mednarodno revolucijo. Tudi stranka, kate- ri pripada govornik, odklanja teror. Martov govor je sprejela desnica z viharnim odobravanjem, levica pa z žvižganjem in topotanjem. Lisowski je trdil, da je napravil Martov iz ruskega delavstva voljno orodje enteute. Nezar -lišano je, če se delavska organizacija obrne na zvezo internacionale ter proei za varstvo proti lastni deželi, a ji tam prošnjo odbijejo. Dittmann je vse to pač ostro kritikoval. vendar pa še vseeno hoče zasledovati to politiko.— Po teh besedah je nastalo med navzočimi veliko vpitje, vpili so tudi na galerij L Med tem sta se sprla tudi predsednika Bass in Dittmann. Telefeiiik; raolEESi^ prosila. NAŠI DELEGATI PRI POGAJANJIH Z ITALIJO. —d Beograd, 17. oktobra. (Uradno) Danes je bila seja ministrskega sveta, na kateri so bili določeni kot polno-močni delegati za podajanja z Italijo ministrski predsednik dr. Milenko Ves-n i Ć, zunanji minister dr. Ante T r u m-b i ć in finančni minister Kosta S t o-j a n o v i ć.. IZMIŠLJEN ATENTAT. —d Beograd, 15- oktobra. Presbiro javlja: Nekateri inozemski listi prinašajo vesti, da je bil izvršen atentat na regenta o priliki njegovega službenega poseta v Sarajevu. Li^ti poročajo, da so atentatorji m-tali bombe in porušili dva voza dvornega vlaka, regent pa da je ostal kljub temu nepoškodovan. Pooblaščeni smo izjaviti, da so vse te vesti popolnoma izmišljene in tendenci-jozne. REZERVISTI IN VOLITVE V KONSTITUANTO. —d Beograd, 17. oktobra. (Uradno) Z ozirom na člen 3 zakona za volitve poslancev v ustavotvorno skupščino ter z ozirom na finančne in druge okolnosti, je odredilo ministrstvo za vojno in mornarico naslednje: L Rezervni častniki in obvezanci se ne pozivljejo več k dvomesečnim vajam. 2. Rezervni častniki in obvezanci, ki so bili nozvani k službovanju, pa še niso nastopili svoje službe, se takoj odpuste in se jih ne bo več klicalo na vaje. 3. Vsi rezervni častniki in obvezanci, ki se v tem tre-notku nahajajo pri vajah, se odpuste v času od 27. oktobra do 3. novembra t. i. ter se jim ne bo treba več vrniti na vaje 4. Vsi rezervni časbiiki, ki pa hočejo prostovoljno še dalje ostati pri vajah, se obdrže v službi, vendar pa se jim da na podlagi člena 3 volilnega zakona v konstituanto primeren dopust ob priliki volitev. 5. Za primer neobhodne potrebe se morejo staviti predlogi za poziv na dvomesečne vaje v zakonitem roku. URADNIŠKO VPRAŠANJE PRED PARLAMENTOM. —d Beograd, 15. oktobra. Danes je bila seja narodnega predstavništva, ki se je pričela ob polušestnajstih. Po običajnih formalnostih je stavil poslanec dr. Gavro Manojlovič vprašanje ministrskemu predsedniku glede plač državnim uradnikom in uslužbencem. 2 lel je, da se izenači in pravilno razdeli plača imenovanim po vsej državi. Ministrski pj^dsednik je izjavil, da bo sam odgovoril na to vprašanje ter zatrdil, da se je vlada zavzela in da se še zavzema za državne uslužbence, da jim omogoči, da jim ne bo treba vsak tre-notek misliti na obstanek svoj in svoje družine z ozirom na to, da vsak dan narašča draginja. S tem vprašanjem se je bavil ministrski svet ne samo na posebnih sejah, nego je odredil rudi posebno število svojih tovarišev, ki so preučevali izključno samo to vprašanje in se uspeh tega preučevanja predloži ministrskemu svetu. Za to vprašanje se bo zavzemala vlada tudi nadalje in se potrudila, da zadovolji vse zahteve, seveda v mejah možnosti. Uradniško vprašanje se ne more urediti na enkrat in v naglici. To vprašanje je smatrati za bistven del splošne državne uredbe in ga je mogoče rešiti racionelnim potom šele tedaj, ko bo postavljena podlaga in osnovni temelj naši državi, ko bo dobila naša država svojo ustavo. Upamo, da se to kmalu zgodi. Treba je uvideti, da se od nase države samo zahteva, daje se ji pa zelo malo. Treba je, da skupno delujemo na to, da bodo take zahteve kolikor mogoče zmerne, da bi bilo državi omogočeno, poleg ogromnih žrtev, ki jih mora nositi naša država* da se te zahteve zadovoljijo. Na drugi 6trani pa je paziti na to, da državljani ne bodo mislili, da skrbimo za en del naših državljanov mnogo bolj, kakor pa za ostale. Vlada bo posvetila t emu vprašanju največjo pozornost z željo, da zadovolji upravičene zahteve uradnikov. Predsednik skupščine je naznanil, da odsek za proučevanje zakonskega načrta glede pooblaščenja vlade za izdajanje uredb in zakonov še ni izvršil svoje naloge. Načrt bo v sredo predložen zbornici. Predsednik zaključi sejo ob šestnajstih. Naslednja seja se vrši v sredo, dne 20. t m. ob 15. Na tej seji bodo določili dnevni red. PAMETEN BOLGARSKI NASVET-—d Sofija, 17. oktobra. »Utro« prinaša brzojavko iz Caribroda, ki se glasi: Dne 11. t m. je dospel v Caribrod sofijski okrožni načelnik. V svojem nagovoru na meščane je izjavil, da je vlada vedno delovala in da še deluje na to, da reši Caribrod. Ako pa kljub temu to ni bilo mogoče, tedaj apelira vlada na prebivalstvo, naj ostane na svojem mestu in naj se organizira propaganda za zbližanje dveh sosednih narodov, kar bo do vedlo do popolnega sporazuma med sosedi in bo popravilo pogreške, ki so bili dosedaj storjeni. BOJI V ITALIJL —d Rim, 16. oktobra. Listi javljajo iz San Giovanni Rotondo pri Foggiji, da so tamkaj poizkusili socialistični delavci razobesiti rdečo zastavo, ko so vdrli v mestno hišo. Prišlo je do spopada s pristaši ljudske stranke, ki so hoteli preprečiti razobesenje rdeče zastave. Manifestanti, ki so bili na trgu zbrani, so streljali na karabinjer je. ki so hoteli vzpostaviti mir. Karabinjerji so otvorili na manifestante ogenj iz pušk. Karabinjerje so podpirali tudi vojaki. Bilo je 14 ljudi usmrćenih, pri-bližo 60 pa ranjenih. Delavci so proglasili splošno stavko. Bologna, 16. oktobra- Pri spopadih sta bila dva stražnika ter en demonstrant usmrčeni, 14 oseb pa ranjenih, od teh tri smrtno nevarno. V Bologni se jutri v znak žalosti še ne bo delala, Zvečer je bil po mestu mir. BES ARABIJA ROMUNSKA. —d Bukarešta. 16. oktobra. Tafea Jonescu je naznanil vladi, da bo izpadlo definitivno rešenje vprašan]a Donave in Besarabije v korist Romunski. ZEDINJENE DRŽAVE RUSKE. — New York, 17. oktobra. .United TeJe-graph" poroča, da nameravajo Bela Rusija, Ukrajina in kozaško ozemlje skleniti zvezo proti sovjetski Rusiji, ki naj bi imela v prvi vrsti defenziven vojaški značaj. Šele v drugI vrsti bi prišli gospodarski interesi teh delov nekdanje Rusije v poštev. Pogajanja so že daleč uspela ter je pričakovati, da se bodo se tekom tega tedna proglasile Zedinjene držav« ruske. Kakor se zatrjuje, je na programu teh držav, da stopijo v čira ožji stik tudi s Poljsko in Litvansko ter da poiščejo gospodarskih in kulturnih stikov in morda tudi vojaških dogovorov z malo Entento. WlLSONOVA BOLEZEN. — New York, 17. oktobra. Odličen ameriški zdravnik je preiskal predsednika Zedinje-nih držav Wilsona ter konstatiral, da se WU-sen ne bo nikdar več popolnoma popravo, ker ima paralizo. AVSTRIJA BO UTONILA V BANKOVCIH. — Dunaj, 17. oktobra. V prvem tedna oktobra je Avsto-ogrska banka izdala zopet za eno milijardo 280,000 milijonov kron. To povišanje Števila bankovcev ima svoj Izvor v tem, da je zaupanje v državne zadolžnice silno padlo in da se skušajo ljudje iznebiti teh papirjev in jih zamenjati za trenutne vred- i note- Iz naše kraljeufEi& — Šolstvo v Srbiji in Čiriigori. Po uradnih statističnih podatkih, ki jih je izdalo ministrstvo prosvete, je bilo v prvem polletju šolskega leta 1920 v Srbiji in Crni gori vseh učencev 19.679, učenk pa 9601. V drugem polletju je bilo 18.012 učencev in 9398 učenk. — Prejemki pravoslavne duhovščine. Odposlanci hierarhijskega zbora z metropolitom Dimitrijem na cehi so pose tili ministrskega predsednika in ministra za uk in bogočastje ter zahtevali, da se uredi vprašanje materijalne nagrade za svečenike. Vlada je obljubila zadovoljiti njihove zahteve. —d Ileodrelena domovina. -— »Živio revolucija, dol s kraljem?« Tako je zakričal v Trstu neki Aristode-zno Cominotti, delavec, in bil radi tega prignan pred sodnijo. On pravi, da ni nič kričal, ali kraljevski stražnik Calo-gero Carmelo je potrdil, da je res izustil omenjene besede. Obtoženec je bil obsojen pogojno na leto dni ječe. — V Podgradu v Istri so čuvali aprovizacijo italijanski vojaki noč in dan. Znano je, kako varni stražniki so itlijanski vojaki, pa je vendarle izginilo iz aprovizacije kave in sladkorja kar cele vreče. Pravijo,, da je škoda takole okoli 23.000 lir. Oblasti so nekaj preiskovale, pa zaprle nekoliko civilnih oseb, potem pa tudi nekoliko berealjer-jev, zvestih čuvajev. — Povratek beguncev. Generalni civilni komisarijat razglaša, da so odslej vojnim beguncem dostopne vse občine »Julijske Benečije«, v katere je bil doslej povratek zabranjen. Izplačevanje podpor neha 81. decembra t L Beguncem se izplača poleg proste vožnje enkratna izredna podpora za dva meseca. — Javna varnost v Pulju je padla pod ničlo. Ni ga dneva, da bi ne bilo surovih napadov in drznih tatvin po dnevu in ponoči. Stražniki so slabo plačani, pa se ne brigajo za službo, vojaštvo je divje in bolj nagnjeno k napadanju prebivalstva kakor pa k varstvu. Sploh je ustvarila italijanska oblast v Pulju skrajno divje razmere in se za javno varnost ne briga prav nič. Čisto po italijansko! 239 štev. »SLOVENSKI NAKULT, <*nc 19, o&obra UMU. 3. 51 ran. Dneune oestl. V LjubtjanU 17. oktobra 1920. — Seja Izvrševahnega odbora JDS se vrši v četrtek, dne 21. oktobra t L ob 10. dopoldne v sejni dvorani na magistratu. Na dnevnem redu so te-le točke: 1. Poročilo o zunanjem in notranjem političnem položaju. 2 Poročilo glavnega volilnega odbora. 3. Razgovor. Radi važnosti poročil in razgovora je polnoštevilna udeležba nujno potrebna. — Predsedniki in člani glavnih volil-n?b odborov za volitve v konstihianto r Sloveniji »Službene Novine« objavljajo razglas državnega odbora, s katerim se imenujejo: za mesto Ljubljano in Spodnjo Šiško za predsednika glavnega volilnega odbora Ivan I v k o v i ć, predsednik apela-cijskega sodišča v Beogradu, za člana pa dr Oton Papež, predsednik deželnega sodišča v Ljubljani; za oblast ljubljanskega deželnega sodišča in novomeškega okrožnega sodišča — okrožno mesto Ljubljana — za predsednika Fran D u k i č, dvorni svetnik pri viš. deželnem sodišču v Ljubi iani, za člana pa dr. Josip Kotnik, predsednik okrožnega sodišča v Celju; za oblast okrožnih sodišč Celje, Maribor s Prekmurjem m z onim delom Koroške, ki pripada naši kraljevini — okrožno mesto Maribor — za predsednika Sava C e r o v i ć, sodnik velikega sodišča v Podgorici v Črni gori, za člana pa Tomaž C a j n k a r, predsednik okrožnega sodišča v Mariboru. — Zmaga samostojne kmetske stranke na Bledu. Podružnica »Slovenske kmetijske družbe« na Bledu je imela včeraj zborova-ale, na katerem so se vršile volitve delegatov za družbin občni zbor. Pri volitvah so zmagali delegati, ki pripadajo »Samostojni kmetski stranki«. — Strahopetci. S Koroškega nam poročajo: Nadučitelj iz Podgorij in učiteljica Cucek Iz Rožeka sta zapustila svoji službeni mesti in zbežala iz Koroške ob prvih neugodnih vesteh, ki so došle iz Celovca. Ta strahopetnost le napravila na vse slovenske kroge na Koroškem skrajno mučen vtisk. Nadejamo se, da jih ostalo slovensko učitelj stvo v strahopetnosti ne bo po-soerrrftlo. — Jesenice In plebiscit na Koroškem. Na Jesenicah je povzroči? nesrečni izid ljudskega glasovanja na Koroškem veliko razburjenje, ki je tembolj n ml i ivo, ker on-dotnl Nemci še vedno nasrbpajo prav tako predrzno, kakor v stari Avstriji Nevolja ljudstva se je obračala predvsem proti številnim nemškim uradnikom, ki so ostenta-tivno kazali svoje veselje radi dogodkov na Koroškem. Z ozirom na to so izdale delavske organizacije lepake, v katerih svare ljudi, naj po krivici ne napadajo raznih uradnikov, zlasti ne knjigovodjo Industrijske družbe Kletna, kateremu se je z raznih strani očitalo, da je hodil na Koroško agi tirat proti Jugoslaviji. — Kdo le poveljeval foflrsverovcem v GVvbasnlcL Pišejo nam: Častnike m moštvo bivšega 17. pp. bo gotovo zanimala vest, da ie v dnevih plebiscita poveljeval foiksverovcem v Globasnici bivši podpolkovnik pL Metnitz. Zeleno oblečenemu gospodu je bilo zelo neljubo, ko je videl v slovenskih vrstah znane obraze. Zato se je iz strahu držal v rezervi (— v kotu), kot tisto noč v Judenburgu. ko le bil še poveljnik stradajočih »trpornikov«. — Večer na čast poljskim gostom. »Društvo ljubiteljev poljskega naroda« priredi danes (v ponedeljek) zvečer ob 8. uri v Srebrni dvorani hotela »Union« prijateljski sestanek, ki se ga udeležita tudi g. na- čelnik niinistrstva za socialno skrbstvo v Varšavi, Stanislav Roszkowski ln poljski generalni konzul v Zagrebu dr. A Szcepanski. Vabijo se s tem na sestanek vsi člani in prijatelji društva. — Za pesnika Jos. Stritarja je daroval: G. J. Grobelnik, veletržec v Ljubljani 600 K, po dr. Fr. Tekavčiču, odvetniku v Ljubljani. Hvala 1 — Poročila sta se g dr. Kozma Ahačič, tovarnar v Tržiču, z gospodično Vero Rekar-jevo, hčerko sodnega svetnika. Mnogo sreče! — Dne 14. t m. se je poročil v Ljubljani g. med. un. dr. Ivo D r o b n i č z gdč. Cilko Sadarjevo, hčerko ravnatelja drž. vzgojev. v Kočevju. Obilo sreče! — Iz Negotina so poslali stepanj-skemn Sokolu slovenski fantje vojaki 120 K obenem s pozdravi in obljubo, da se bodo tudi v bodoče še radi spominjali naših narodnih društev. Vsa čast taki zavednosti! — Metliško in črnomaljsko nfiteljstvo je zborovalo 14. dne t m v Črnomlju in soglasno sklenilo, da ne začne s poukom v obrtni nadaljevalni šoli prej, dokler se mu ne zagotovi 100 odst povišek nagrade za pouk, priznane z naredbo deželne vlade za Slovenijo. — »Akademsko društvo jugoslovanskih tehnikov« ima svoj občni zbor v soboto dne 23. t m. ob 14. na obrtni Šoli dvorana ŠL 5, II. nadstropje. — Umrl je dne 17. oktobra 1920 rad-stražnik drž. varnostne straže Ivan Tičar Služil je čez 25 let v tukajšnjem zboru varnostne straže. Pogreb dne 19. oktobra ob 16. uri iz hiše Hrenova ulica št. 3. — Usposobljenosfne preizkušnje za obče ljudske in za meščanske šole s slovenskim, oziroma s slovenskim in nemškim učnim jezikom >e prično pri podpisani komisiji na državnem moškem učiteljišču v Mariboru v jesenskem roku 1920 dne 8. novembra 1020. Pravilno opremljene prošnje za pripust k preizkušnji naj se po šolskih vodstvih pravočasno predlože okr. šol. svetom, da bo do najkasneje do 31. oktobra t L v rokah izpraševalne komisije. — Profesor Marinov zasebni pouk v Mariboru. Poroča se nam, da otvori s početkom novembra L 1. profesor Marin v Mariboru za probujene, pouka željne in potrebne kmetske, obrtniške in trgovske sinove, hčere in uslužbence šestmesečni slovenski tečaj za popolno in temeljito prončenje 1. gospodarskega, obrtniškega in trgovskega računanja in oblikoslovja; 2. vsestranske korespondence; 3. knjisrovodstva: 4. stenografije; 5. lepopisja in 6. strojepisja. Tečaj se otvori na mnopostranske prošnje in prigovarjanja učencev in staršev za takšne šoli odrasle učence in učenke, ki iz kakršnihkoli vzrokov trgovskih in tem sorodnih šol nikakor ne morejo in ne marajo obiskovati, si pa vendar želijo v kratkem ča^u nabrati za praktično življenje neobhodno potrebnih znanosti in spretnosti. Priporočamo velevažno in koristno podjetje najtopleje. tembolj, ker bodo poučevali samo strokovno naobraženi, starejši profesorji in učitelji. Prijave je treba vposlati pred 3. novembrom t. 1. profo-soriu J. Marinu v Mariboru, Sodna ulica 23/n. — Godbeniku Dravske diviz'Je *e bil ukraden B klarinet rvrdke „Kohlert's Sdhne". Svarimo pred nakupom. Kultura. — Repertoir Narodnega gledališča V Ljubljani. — Opera: 19. oktober, torek: Od bajke do bajke*, red B. 20. oktober, sreda, Rigoletto, red C. 21. oktober, četrtek: Horrmanove pripovedke, red B. 22. oktober, petek: Faust, red A. 23. oktober, sobota: Lepa Vida, red E. 24. oktober, nedelja: Od bajke do bajke, izven. 25. oktober, ponedeljek: zaprto. Drama: 19. oktober, torek: zaprto. 20- oktober, sreda: Pohujšanje v dolini šentflorianski, izven. 2L oktober, četrtek: Pvgmalion, red A. 22. oktober, petek: Anfisa, uradniška Predstava, izven. 23. oktober, sobota: Ljubimkanje, red D. 24. oktober, nedelja: Pohujšanje v dolini šentflorja-nski, izven. 25. oktober, ponedeljek: Ljubimkanje, red C. — V oceni opere »Hoffmannove pripovedke« je pomotoma navedeno, da je pela vlogo matere v tretjem dejanju gdč. Ropasova, v resnici pa je imela to vlogo gdč Š torkova, glede katere velja torej v oceni navedena pohvala. — Na današnjo baletno prireditev v opernem gledališču opozarjamo vnovič uaše občinstvo. Gospa Klavdija Isačen-ko bo nudila s svojim plesom izreden umetniški užitek, za to priporočamo naši publiki, da se tega večera udeleži v eim največjem številu, da pokaže svoje zanimanje za stvar in da izrazi tudi svoje simpatije glasoviti ruski umetnosti. — Dramatično društve v Celja priredi v torek dne 19. oktobra t. L ob 20. uri v mastnem gledališču premijero brke c petjem v treh dejanjih >Rodo-Ijub iz Amerike«, katero je spisal g R. frobovišek. Pevske točke je uglasbil g. Ciril Pregelj, pevovodja Celjskega pevskega društva. Snov igre je vzeta iz življenja našega naroda pred svetovno *ojno ter je prežeta z zdravim ljudskim humorjem. Ker je delo nadvse originalno, opozarjamo vse merodajne kroge na to igro. Igra je zelo pripravna tudi za Vriznritnv, na rp^js**"* odru na oč&vk kar bo prišlo našim društvom zelo v prid. V sredo dne 20. oktobra se igra ponovi. — Kupljene slike. Umetniško ode-lenje ministrstva prosvete je odkupilo iz zadnje umetniške razstave v Ljubljani R. Jakopičevo >Sipino< in Trat-nikovo sliko > Suzana«. — Jugoslov. akad. pevački zbor »Jadran« v Pragi počeo je opet svojim radom i izabrao na prvoj glavnoj skupštini uz ostale funkcionare za predsednika g. Ivana Vargu. cand. med., a za tajnika g. Vladimira Hraniloviča. cand. med. Društveni je zborovodja g. Jovan Srbulj. muzičar iz Beograda. >Jadran« je češkoj publici dobro poznat sa svojih prošlogodišnjih koncerata u Pragi i drugode. I tek što se zbor ponovno okupio, več ima pozive za Pardubiee, Pl-zenj, Jičin i Tarnov. Društvo ima is-klueivo južnoslovenski repertoar. >Ja-đranovo« materijalno stanje je loše. Svi dopisi i podpore neka se šalju na ime društva: Praha II., Stepanska ulica 40. — Pero Slepčevie, O savremenom vaspiianju naroda (O sodobni vzgoji naroda). Sarajevo, 1920. Str. 102. — Nova demokracija daje ljudstvu v roke državno oblast; ako pa naj ljudstvo res sebi v prid vrši to oblast, mora imeti ne le primerno intelektualno, nego tudi socialno-moralno obrazbo. S to upravičeno trditvijo nas uvaja avtor v svoja izvajanja o vzgoji naroda. Nato obširno opisuje nastanek, razvoj in cilj »Ljudskih domove >Ljudskih univerze itd. v drugih evropskih državah; povsod je bila iniciativa najprej privatna, pozneje šele je prestopila z moralno in materialno pomočjo in z zakonitimi odredbami, ki pa so privatni Iniciativi puščale še vedno svobodne roke. Končno razpravlja pisatelj o vzgoji naroda % ozirom na politične struje in o notranji (metodični) organizaciji izobraževalnega dela. Pri tej stvari ne gre toliko za ono izobraževalno delo, ki nadomešča šole (n. pr. borba proti analfabetom), ampak za socialno državljansko vzgojo, ki je tudi izšolanim širokim slojem še posebe potrebna. — Cvjetkovlč Božo dr.: Estetska ocea-HjnMfci ljepota mm i obale Prva knjioa. U Dubrovniku 1920. Komisijska naklada štamparije De Ginlli 1 drug. Str. X -f- 88 velike oblike. Cena 5 dinarjev ali 20 kron. Vsebina: Uvod u ljepotu svjet mora. — More i čovjek u zori, opće povjesnice. — Legende o moru. — Pomorski kapetan i njegov brod. — Coviek u ciklonu na oceanu. — More i život. — Dubrovnik, Grui itd. Morje je izvor polit-gospo-darske moči, narodnega blagostanja in kulture vsake države. Poleg solnca vzdržuje morje vse življenje na zemlji Kar teži za svetovno važnostjo, se brati in veže z morjem. S Cvjet-kovićevim delom stor»a prvič v naše slovstvo estetska oceanogrsfiia. Napisano je na pobudo blagopokojnih prvoboriteljev jugoslovenske misli, Stojana Novakovića in Ivana Skerliča, ter posvečeno .heroju topolskemu, Karagjorgju nesmrtnomu". Krasna knjiga, ki jo bo čital vsakdo, ki je vzljubil morje Adrijansko! — Majnarič Josip: Obnova segregacija. Povijest i rješavanje feudalnih odnosa u Hrvatskoj i Slavoniji s primjerima o segregacijama u Gorskom kotaru. Pučka prosvjetna knjižnica, Zagreb, urednik Juraj Demetrović. Tisak Hrvat štampar, zavoda. Cena 12 K. Aktuvalna brošura. Strokovnjak razlaga načela in prakso v reševanju fevdainih razmer d > takozvanih seereyacij v bivš« Avstro-Ogrski ter pojasnjuje v kratk h obrisih postanek in razvoj fesdaliz-ma na Hrvatskem in v Slavoniji Delo najbolje tolmači današnje duševno razpoloženje kmetstva na Hrvatskem in njegovo reagiranje na novotarije, ki jih smatra kmet le za obnovitev starih krivic. Delo je namenjeno širokim vrstam inteligence, ki ima še smisla in Čuta za resnico in svobodo. POGAJANJA Z ITALIJO. NAŠI IMAJO NEOMEJENA POOBLASTILA. Beograd, 17. okt .Politika' javlja: Včeraj opoldne je preje a vlada obvestiio iz Rimaj da bjdo šli na direktna pogajanja s strani Italije ministrski predsednik Giolitti, minister za zunanje stvari grof Sforza, pomočnik ministra za zunanje stvari Bertolini in pooblaščeni minister Volpi Odsek za zunanje stvari je imel vsled tega včeraj popo! ine sejo, na kateri se je sklenilo, da bodo našo kraljevino na pogajanju zastopali ministrski predsednk dr. Vesnić, minister za zunanje stvari dr TrumMć in finančni minister Kosta Stojanovič. Naša delegacija bo imela neomejeno pooblastilo, da z italijansko delegacijo končno reši jadransko vprašanje. Odpotovali bodo v Italijo v najkrajšem času. Domneva se, da bo prvi sestanek v Benetkah, potem pa se bodo pogajanja nadaljevala v San Paolu pri Rimu. NEMŠKI TEROR NA KOROŠKEM. —d Velikovec, 17. oktobra. Pri Koraku, posestniku v Podgori, so imeli Nemci in nemčurji slavnostno pojedino, na katori se je prečita! zaznamek posestnikov, za katere so se nemčurji odločili, da jih oropajo in izženejo preko meje. Franc Rošer mlajši se je izrazil, da bodo povedali nemški vladi, da je taka ljudska volja in da ljudstvo to odločno zahteva. — Dne 13. tm. ob 19. so streljali civilisti nemškega mišljenja v Gosinjah dve do štiri ure. Istotako so streljali tudi v Malem Št. Vidu. občina Važenberk. — Dne 13. tm. ob 17. so oddali na Slovenca Antona Hariha tri do štiri strele izza ogla >Kolonistenhei-ma<, kjer stanuje nemški agitator Erč-nik. — Dne 13. tm. so nahujskali delavstvo v tovarni, da napade Mali ŠL Vid. Nabili so »Partezettel«, na katerem je stalo, da bodo še isti večer ubili Hariha. Kdor ga ubije, dobi 5000 K nagrade. — Dne 16. tm. je napadlo več civilistov, med njimi Morak in njegovi hlapci, pri Trušn.iah v gostilnici Štorm slovenskega fanta Antona Hariha. Vsi napadalci so bili oboroženi s samokresi. Ko so Hariha napadli, je moral popustiti kolo in teči. Za njim je dospel pomožni orožnik Podričnik iz Malega Št. Vida. Množica ga je od zadaj napadla, pobila na tla in mu s srditimi grožnjami vzela ka-rabinko. Morak in njegovi hlapci so Podričnika s samokresom težko ranili na glavi. — Dne 16. tm. je nemško misleči Hafner napadel Slovenko, vulgo Mlinarjevo. iz Važenberka. — V Tarpe-če k TarpGčniku prihajajo nemčurji in grozijo, da bodo zažgali hišo. Tovarna za klor je odpustila delavstvo slovenske narodnosti. DUNAJSKI ČEHI ZA KOROŠKE SLOVENCE. — Dunaj. 17. oktobra. Dunajski Cehi so priredili velik shod, na katerem eta govorila ee-ki poslanec v nižjeav-strijskem deželnem zboru M a c h a t in K o v a f. Pri tej priliki je prišel na razgovor tudi potvorjeni plebiscit na Koroškem. Na glasalo se je, da Nemci izrabljajo po svoji stari metodi vsa mogoča nedopu.-tna sredstva, samo da fal-sificirrrio svobodno narodno voljo. Poslanec Machat je v svojem govoru po-vdarjal, da se Nemci napram Cehoslova-kora na Dunaju poslužujejo istih sredstev, kakor so jih vpotrebljevaii na Koroškem. Kakor na Koroškem, tako se tudi na Dunaju Nemci trudijo, da pridobe češkoslovaške glasove zase Čehcslovaki na Dunaju odločno prote-srajejo proti temu, da bi se slovenska Koroška priklonila Avstriji. Zato zahtevajo, da ljudsko glasovanje na Koroškem revidira in da se slovenski del Koroške združi z Jugoslavijo. — O plebiscitu na Koroškem piše tudi glasilo čohoslovaske socijalno - demokratske stranke na Dunaju >Delnicke Li?ty< in pravi: »Izdajalci in renegati se lahko vesele nad svojim uspehom. Ako bi pa usoda hotela, da bi se Koroška priklopila Avstriji, potem poživljamo češkoslovaške poslance, da se z vso odločnostjo zavzemo za Koroško in da z združenimi silami store vse, da ne bo v Avstriji nihče mogel zatirati Slovanov.« AMERIKA SE OGLAŠA! — d Pariz, 16. oktobra. Kakor doznava »Chicago Tribune«, Zedinjene države ne bodo priznale pogodbe med Poljsko in Rusijo, ker se je odločalo o ruskem ozemlju brez privolitve prebivalstva. POLJSKA PRISTOPI MALI ANTANTL — d Pariz, 17. oktobra. Po londonskem poročilu lista »Ezcelsior« trdlio v ondotnih političnih krogih, da se je Poljska odločila pristopiti k tnali antanti VOLITVE V AVSTRIJSKI PARLAMENT. — d Dunaj, 17. oktobra ob 22. uri 20 minut Skrutinij še ni končan. Po mestu je povsoda mirno. Od vseh strani prihajajo vesti, da imajo socialni demokrati izgubo na korist krščanskih socialistov, katerih uspeh presega vse pričakovanje. Tudi Ve-lenemci bodo menda nekaj pridobili. Čeho-slovaki bodo prejkone izgubili svoj dunajski mandat, prav tako tudi zionisti. Vprašanje je, ali bodo komunisti dobili mandat; v poštev bi prišel samo Floridsdort Na dunajskih cestah je vse živo ljudi. Množice pričakujejo izid Udeležba pri volitvah je slabša. Mnogo socialn odem okra tskih volil-cev ni volilo. Optimisti med krščanskimi socialisti upajo,' da bodo dobili petnajst mandatov. Bržkone se sestavi koalicijska vlada krščanskih socialistov in Velenem-cev. Izvolitev Czernina je zagotovljena. Gospodarske uesfi. Trošarine prosto kuhanje žganja. V vseh pokrajinah razven Srbije se počenši od 20. septembra ne bo plačevala trošarina od onega žganja, ki ga izdelajo posamezniki iz lastnega pridelka za domačo porabo. Od te ugodnosti so izključeni oni, ki trgujejo z alkoholnimi tekočinami (žganjem, špiritom, vinom in pivom) na debelo ali drobno ln oni, ki take tekočine točijo, ali ki se četudi na tuj račun bavljo s prekuhavanjem žganja aH z izdelovanjem rozolije, likerjev in drugih začinjenih alkoholnih tekočin. Doba za trošarine prosto kuhanje žganja se odmeri, če znaša prostornina žgalnega kotla 80 litrov ali manj, v slučaju da se kuha žganje iz koSčičastega sadja OzvzemSi trnolice), vina, vinskih drož. vinskega aH sadnega mošta, grozdja in medice, ako ne šteje družina več kot 5 Članov, s 24 urami; če šteje družina več kakor 5 a ne čez 10 članov, z 2 dnevoma in če šteje več kakor 10 članov, s 3 dnevi. Pri kuhanju žganja iz drnulj, traoHc, šipkovih Jagod, jabolk, hrušk in ostalega pečkastega sadja, jagod, robidnic malin, murv. koreninic in nestisnjenih vinskih tropin se določi še enkrat tako dolga doba, pri kuhanju žganja iz stisnjenega pečkastega sadja (prešovine) pa trikrat tako dolga doba, kakor če se kuha Žganje iz koščičastega sadja. Ce ima kotel večjo prostornino kakor 80 litrov, se določi sorazmerno krajša doba. Pri določitvi števila družinskih Članov šteiejo le oni rodbinski Slani in posli, ki so nad 12 let stari in se nahajajo pri družinskem glavarju na hrani m v stanovanju. Kdor želi trošarine prosto kuhati žganje za domačo potrebo, si mora nabaviti dva izvoda prijavnega in preglednega lista, jih v stolpcih 1 do 8 izpolniti ter si preskrbeti v rubriki 9 obeh listov potrdilo občinskega pred sto JniStva, da so njegove navedbe resnične In da nI proti dovolitvi trošarine prostega kuhanja žganja nlkake-ga zadržka. S tako potrjenima izvodoma prijavnega ln preglednega tista se trna nato zglasitl pri oddelku finančne straže, v čigar službenem okotila biva, da mu določi dobo, v kateri bo Imel trošarine prosto žganteinho Izvrševati. Odobreno kuhanje žganja se ima vr-m nepretrgano po dnevu ta po noči Kb- | nanje žganja v drugem kakor v prijavljenem in odobrenem času, na drugem kaker na prijavljenem kraju ali na drugi kakor prijavljeni žgalni pripravi je strogo prepovedano. Prepovedano je pa tudi kuhanje žganja iz snovi, ki jih prijavnik ni sam pridelal, ali ki jih je sicer sam pridelal, t jih ni prijavil. Če vrši kdo trošarine prosto žganje-kuho za domačo potrebo z dovoljenjem, ki si ga ie pridobil na podlagi prijave neresničnih podatkov ali če v dobi, za katero mu je to kuhanje dovoljeno, toči alkoholne tekočine ali če z njimi trguje, smatra se kuhanje žganja kot tihotapstvo, ki se kaznuje s 4 do 6kratnim zneskom po predpisih o pavšaliranju pripadajoče trošarine. Pri osebah, ki jim je dovoljeno trošarine prosto kuhanje žganja za domačo potrebo, se ne sme nahajati nobena neprijavljena žgalna priprava, ki hi se morala po obstoječih predpisih prijaviti, in tudi nobena čigaverkoli tuja alkoholna tekočina. Osebe, ki jim je dovoljeno trošarine prosto kuhanje žganja za domačo potrebo, smejo pa razveo tega kuhati žganje rudi proti plačanju trošarine, ako izpolnijo vse v tem oziru obstoječe predpise. Kdor želi prodati gotov del žganja, Id ga je nakuhal trošarine prosto za domačo potrebo, sme to storiti le tedaj, če je to prej prijavil pristojnemu oddelku finančne straže ter plačal pri pristojnem davčnem uradu trošarino za ono količino žganja, k Ho želi prodati. Pri tem se ima plačati trošarina po 5 dinarjev v zlatu od bektotirrske stopnje alkohola. Prekahavanje trošarine prosto nakuhanega žganja ni prepovedano, a se ima prijaviti pristojnemu oddelku finančne straže m izpolni« se morajo vsi glede pre-kuhavanja žganja veljavni predpisi. DosedaJ v Sloveniji veljavni predpisi o davka prosti žganiekuhi se z 20. septembrom L I. razveljavijo, vsled česar izgubijo vse fe odobrene prtjave^ln tudi vsa morebiti le Izdana dovoljenja za davka prosto žganiefcuho, v kolikor se nanašajo na čas po polnoči med 1°. in 20. septembrom t L, veilavnost. Od tega trenutka dalje še imajo Izdajat! dovoljenja za trošarine prosto žganjekuho Izključno le po določi* i h nove naredbe. V slučaju, da Je že bilo kaki stranki izdano dovoljenje za trošarine pro- I sto kuhanje žganja za dobo po 19. septerr-bru t I, všteje se dovoljena doba v on > dobo, ki pritiće stranki po določilih nove naredbe, v kolikor pa morda čez 19. september 1920 dovoljena doba za kuhani žganja presega ono dobo, ki stranki po določilih nove naredbe pritiče, mora stranka presegajoči del dobe naknadno obdavčiti Tiskovine za prijavni in pregledni Hs< se dobe pri oddelkih finančne straže ln p: gospodarskem uradu delegati)* ministr stva financ v Ljubljani. Cena ene pole (2 listov) znaša eno krono. Ker morajo prijavnik! davka proste žganjekuhe prinesti k oddelku finančn straže že deloma izpolnjene in od občinskega predstojništva potrjene prijavne In pregledne liste, bi bilo zelo priporočljivo če naroče županstva za vse svoje občane potrebne tiskovine skupno pri gospodarskem uradu delegacije ministrstva iiranc v Ljubljani. —g Izvozna in uvozna trgovina. Gospodarski svet je imel sejo, na kateri so je razpravljalo o ureditvi naše notranje in zunanje trgovine. Izdan je odlok, ki bo omogočil, da se naši industriji z vsemi sredstvi pomaga in da se našim proizvodom zajamči uspeh v inozemstvu. Radi te^a se je vršila revizija carinskih tarif za predmete, ki so za ia-voz dovoljeni in za predmete, ki so neobhodno potrebni. Na luksusne predmete se bo po odloku gospodarskega sveta naložila visoka carina, vendar pa je uvoz teh predmetov dovoljen, —d — g > Dunav«, narodna zavarovalnica d. d. v Zagrebu. V prostorih banke za trgovino, obrt in industrijo d. d. v Zagrebu se je vršila v petek dne 1. tm. ustanovna glavna skupščina zavarovalne družbe pod imenom >Dunavc, narodno osjeguravajuće d. d. u Zagrebu. Osnovna delniška glavnica znaša doeet milijonov in se bo bavila ta družba s vsemi direktnimi in indirektniml vrstami zavarovalnih poslov. V ravnateljstvo so bili izvoljeni gg.: dr. Adolf Mi-halić, dr. Gustav Biizala, Leo Kronfold, Vilim Kuk, Kamilo Raabe, Adolf Wurm, dr. Gjorgje Vasiljevič, Milenko Gj. Po* povič in Rado Legvart, dočim se je v nadzorstveni svet izvolil gg. Danilo Vojnović, Peroslav Paski vic - Otnara, Svetozar Miiinov in dr. Josip Regali. Z veseljem pozdravljamo to novo narodno podjetje in to tem bolj, ker so v Jugoslaviji poslujoče zavarovalnice po večini podružnice tujih, inozemskih podjetij. V nadi, da se bode vsak v zavarovalnih zadevah obrnil na to narodno podjetje, želimo istemu vsestranskega uspeha in procvit (7854) Borza. —u Beograd. 16. oktobra. Valute« 20 dinarjev v zlatu 23.70—23.90, angleški funti 119—122, francoski franki 234 do 239, ameriški dolarji 35.15—35.25, italijanske lire 138—140, romunski lejl 61.75—62, češkoslovaške krone 45—46, nemške marke 51.75—52.25, bolgarski levi 44—44.50, avstrijske krone 10.15 do 10.25. Deviza Ženeva 570—580, Pari« 235—240, Praga 40.50—42, Milan 140 do 140, Dunaj 9.15—9.75, London 122.50 do 123, Berolin 50.50—52. ----r narodna obrana. ■ — Družba sv. Cirila in Metod* V! Ljubljani je prejela meseca septembra 1920 sledeče prispevke: I. Podružnice: Trbovlje m. 987 KI 97 v.; Borovnica 1000 K; Ptuj m. 1126 K; Stari trg in Lož 4500 K; Vuzenica-Muta 481 K; Ljubljana, šentpeterBka m, 1373 K;; Ljubljana, šentpeterska ž. 70 K; Ljubljana, I. ljublj. m 20 K; Ljubljana, šentjakobsko-trnovska m. 2166 K; Ljubljana, I. m. ženska 156 K; Kamnik m. 600 K; Laško 200 K; Mot-nik 217 K 50 v.; Šmarje ž. 86 K; Krško ž. 770 K; Litija-Smartno 250 K; Brežice 939 K 85 v.; Ljubljana, senrjakob-sko-tmovska ž. 50 K; Sp. Šiška m. 147 K; Gornji grad 412 K;, skupaj 15.551 K 32 vin. II. Nabiralniki: Gostilna pri Ribiču. Ljubljana, 14 K 40 v.; gostilna pri Mraku, Ljubljana, 3 K 60 v.; Kavarna Zvezda, Ljubljana, 65 K 80 v.; skupaj 83 K 80 v. III. Obrambni sklad: Kaz. Bratko-vić, Ptuj, 120 K; dr. Tone Gosak, Ptuj, 200 K; podružnica šentpeterska ž. 370 K 90 v. in 200 K, skupnaj 570 K 90 v.; Marija Kokaljeva, Ljubljana, 200 K; podružnica šentjakobsko-trnovska ž. 200 K; podružnica I. mestna ženska, Ljubljana, 200 K; Josipina Arko 200 K; Milka Mankoč 200 K; M. 9. 200 K; Ljubljanski Zvon 400 K; omizje >Ceho-Slovencic v kavarni Krapš, Ljubljana* 400 K, skupaj 2890 K 90 v. IV. Razni prispevki: Dr. TominŠefcr Ljubljana, kaz. poravnava B. — B. SO K; F. Pirnat, Maribor, 30 K; Benedikt Poniž 100 K; Neimenovan, Ljubljana, 20 K; Pribil Ivan in Erna, Ljubljana, mesto venca pok. I. Supančičevi 100 K j Milavc Antonija, Ljubljana, 40 K; Iv. Rus, Loški potok, 200 K; >Slov. Narode, tu, 2680 K; Jos. Vrhovnik. Ljubljana, 200 K; A. Pernat, Maribor, 2 K; Neimenovana — zgubljena stava 10 K; vesela družba pri Urbančku 130 K; Uprava >Jutra< 1000 K; Josipina Trp in če va, Ljubljana, 200 K-, Mestna hranilnica, Liubljana, mesto venca pok. Iv. Beliča, 300 K; posojilnica Vojnik 20 K; mesto venca pok. ge. Knrli Margreiter darovali: rodbina Bartolova 50 K, rodbina Foerster, Novomesto 100 K in rodbina K. Pertot 50 K, skupaj 5282 K. V. Cisti dobiček od veselice ▼ Ljubljani 19. septembra 1920, skupaj 19.621 K 66 v«_ Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Božidar V ode h. Klavir, skoro nov, se proda radi izselitve. Več se poirve v trgovini Sv. Florijana ul. §t 14. 7873 MMm mehanika »' mojstra, sprejme takoj tvrdka J. Plor-fanćlć, Ljubljani, Šelenbnrgova nI 6. Proda ss lesena prsdsebna stena z ogledalom, dve postelji, umivalnik z ogledalom ter šivalni stroi ,Howe* Križevniška nI. 6, dvorišče. 7353 Jfcmeblovana soba. že prileten gospod išče v sredini mesta nemeblovano sobo s posebnim vhodom •ko mogoče pri kaki vdovi s skupno hrano. Ponudbe pod „A. B. C. 7822" na npravništvo Slov. Naroda. 7822 Zlatar In Juvellr Alojzij Fuchs Selenburgova uliCa 6 priporoča svojo veliko zalogo juvelov, zlatnine in srebrnine. Vsa popravila in nova dela se izvršujejo v lastni delavnici točno in solidno. Kupujem po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. — VIKTOR GLASER, lesna trgovina, Ruše pri Mariboru. 9919 Dražba. Dne 24. t m se bodo na javni dražbi na veleposestvu v M. Soboti gad grofa Szaparvja, prodajale Upičanske kobile v starosti 3 4 let lstoča-no se bode tudi predal vinski most Dražba se prične ob 2. popoldan. 7857 Upravitelfstvo. Večje industrijsko podjetje v Ljubljani išče zanesljivega in energičnega Ponudbe s kratkim opisom življenja in zahtevano plačo pod Vratar 7830* na upravništvo Slov. Naroda. 7830 Hm Hotanke ja kandidata, I!»» bse"*" nod' tudi začetnika, spreime vernik w VnM|ani. ■otir Hndo- 7 859 pisarniška moč se sireme. Ponudbe na postni predal št. 162 7881 Prodajalka starejša, spretna moč, se sorejme takoj v modno trgovino v Ljubljani. Plafa d >bra oz. po zahtevi Ponudbe pod šifro: -Pred* alka 7832' na upravni*tvo 5'ov. Naroda. 7832 Uft se boresponient ra srbohrvaščino, zmožen tudi nemškega iezika 7a dopoldanske a'i popoldanske ure Ponudbe - navedbo zahtev pod ^Postranski zaslužek 7849« na upravništvo Slov. Naroda. 7849 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za nas pretresujočo vest, da je naša preljuba soproga, mama in teta, gospa poseštnlca, gostilničarja ln trgovka v Medvodah danes 17. oktobra ob 3/4 3 uri popoldne, v 56. letu starosti, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice bode v torek, dne 19. oktobra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Preski. Sv. maše zaušnice se bodo brale v farni cerkvi Blago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. Medvode, dne 17. oktobra 1920. Julij Novljan, sin. Julij Novljan, soprog. Mici Dermak roj. Novljan hči. Mana Pipp, sestra. Knllgaaatiis fb^snčnik) z daljšo prakso zmo?ei slov. srbohrv. nemške in italijanske koresp strojep in sfenoer. išče pii-me'ne slu'be za takoi ali pozneje. Gre udi na deželo. Ponudbe pod .Bilančnih 7759" na upravništvo Slovenskega Nareda. 775° prvovrstne kakovosti samo lep^, debe'o, zdravo, hr°zhi-bno blago, oddaja drntt>a .JADRAN* le v večj'h množinah, pri odiemu celih vaconov po izredno n zki ceni. Blas?' dospe v teku 6 dni v Ljubljano Po-znee se b"d • oddajat krompir tudi * maniših množinah od 5 0 kg dalje n primerni ceni iz skladišča. 7781 Za premogovnik v Hrastniku se išče itroinl paznik (Masohlneaanfseher) Reflektanti ki imajo pouvbno strokovno izobrazbo (nbsolventl obrtne šoie^ na i vpošl-fjo s^'oje ponudbe opremljene r snr cevni1 obrtne šole in z navedbo dosed3nifga službovanja na ravnate!j-stvo premogovnika v Hrastniku. Plača in na^to^ službe po dogovoru. 7 79 a ------- Ka»«Jt pa laneno I deteljno seme, ter suhe gobe. in Tnfjj za strope izMiie ii prodaja na debelo in drobno m2 po K 4*80 pri večjih namočil h znaten popust Srtefner Anton, Lfubljftna, Jeranova elloa IS. Trnovo. 4256 Petrolejske kante dve z zabojem plačamo po K 58*—, oosatnezue po K 22-— vsaka felezni ška postaja. Sever & Komp., Lfnbl aaa JVtesto ootnika pri več«' t v r3Vi iščem Govorim ****** 1 IWM i3Uf.HI. nemško, -tal jansko francosko, angleško. Naslov p*"" e upravništvo Slov. Naroda. 7856 Sprejmem mladega in aiileeoa trgovskega pomočnika sSkfu^ stroke in enega uč.nca iz b )ljše hiše ;a takoj-njl nastop. Ponudbe ie poslat na Ladovik Remic, Slo7enji?radec 7847 v kosih m drobno dobavi trg-vino v najem. Ponudbe p-d ,Vešča 7818" na upravništvo S!o en-ikega * a roda 7818 Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornic: nudim elektrotehnični materijal, betonsko železo, različen Železni materija! in motorje. Zahtevajte ponudbe Gjorgje Grujić Beograd piletina uL 15. i- Brez posebnega naznanila. Globoko potrti Javljamo, da je nasa iskreno ljubljena mati, oziroma sestra, tašča in čtara mati, gospa Proda sta se Z motorni Kolesi radi odootovanja po primerni ceni in sicer Puch 4 HP, popolnoma nove nevmatike in dve prestavi in Pigon H P. Oba v porolnoma dobrem stanju Oeledata se pri J. Goreč, Rimska cesta. Natančnejši noja nila daje Jam-lav Rak, Hfl er eva nllca it. 7/9 . 7860 11 n vi« v»v a ■ {e otvori! svojo pisarno v Maribora, Aleksandrova c. 30. Gospodična, vešča strojepisja in vseh plsaniikih del. i5Če «1ažbe. Ponudbe pod .Brezplačno 7876 na upravništvo Slovenskega Naroda. 7867 Knjižnica naprodaj. (BmcKhausov ln M*yerjev konv. leks. nemški klasiki, Brehn in razna znanstvena ter icposlovn« dela. Naslov po' e uprava Slov. Naroda. 7S6^ ^drav, ^uh, na cele vagone franko po* staja Št. Lovrenc. Cena 1^0 kg \b0 K. Ponudre pod »J. G. 7874« na upravo Slov. Naroda. 7874 Kupi se majhna vila ali K- fra 2 v*tom v Ljubi ani. Ponudbe lta pod .Vilica 7867' na upravo Slov. Naroda. 7867 Zvezke za višje šole, crnilo, peresa, radirke m druge Šolske potrebščine na debelo in drobno se dobe pri L Peva-lok, Idnblfana, Židovska nllca 4 1000 K nagrade dobi, kdor preskrbi eno veliko ali dve maniši r emebl rani sobi če tudi obrnjeni ^oti dvorišču, takoj ali pozneje. Ponudbe pod: .Pcseben inod 7878" na upravništvo Slov. Naroda. 7878 Sladkem najfinejši, beli. kristalni v celih vagonih in v manjših množinah razooSilia, dokler traja ato« Gospodarska tveza v Ljubljani. 7864 se išče, ki bi prevzemal ali nabiral obratno vožnjo z avto v smeri Trst (Milan) in ki bi prevzel skrb garaže za avto. Ponudbe pod „Trst 7875" na upravništvo .Slovenskega Naroda*' 7875 Štev. 7790. 78fj4 Ustanove ia VabiBo na Hranilnice in posojilnice v Šmarju pri JelSah, re?i-tr. zadruge z neomejeno zavezo ki se bo<*e vršil v pisarniških prosto rih dne 28. oktobra cb 13. uri s sle dtčlm dnevnim redom: 1. Vl'tev članov naČelstva. 2. Nadomestna volitev načelnika ln njegovega namestnika. 3. S'učaj os'i. V slučaju nesklepčnosti se vrš1 občSii zbor eno uro pozneje, z 1-tim dnevnim redom, ne glede na števiK zadružnikov. Natelstvo. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani razpisuje za leto 1920: a) 18 ustanov (8 po 50 K in 10 po 20 K) za onemogle uboge obrtnike voivodine Kranjske; b) 14 ustanov (4 po 50 K in 10 po 20 K) za onemogle uboge obrtnike in trgovce vojvodine Kranjske; c) 5 ustanov po 40 K za onemogle uboge vdove kranjskih obrtnikov ter d) pet ustanov po 20 K za onemogle uboge vdove kranjskih obrtnikov in trgovcev. Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 15. novembra 1920. Priloži naj se jim od oblinskega In župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovina samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma, da je prositeljica onemogla vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca. Vojaško nastanjevalno društvo mesta Celje, Vsled pravnoveijavnega sklepa občnega zbora tega društva se prodajo prostovoljno sledeči objekti, ki so dru tvena last: 1. zemljišče vi. št. 365 d. o. Mesto Celje, obsegajoče stavbeni prostor v sredini mesta Celje s šemalno vojašnico (dvonadstopno ca 70 mt. dolgo poslopje, ležeče ob prometni cesti, pripravno za industrijo ali tovarno), skupna cenilna vrednost K l.OOO.OoO—. 2. zemljišče vi. št. 249 d. o. Mesto Celje z Jožefovim dvorom, dvoje enonadstropnih stanovanjskih hiš, zraven stavbišče primerno za tovarno oz. industrijo sploh v izmeri 4 ha 13 a 52 m2, ležeče v severnem delu mesta Celje tik državne železnice, cenilna vrednost K 1,250.000-—. 3. zemljišče vi. št. 193 d. o. Spodnja Hudinja, obsegajoče 4 ha 64 a 80 m2 travnikov, primerno za stavbišče oz. industrijsko podjetje, ležeče 12 minut severno mesta Celje, cenilna vrednost K 450.000—. Ponudbe na društvenega predsednika g. dr. Avgust Sdiurbfja, odvetnika v Celju. 786! posest niča po daljši mučni bolezni danes ob 8. uri dopoldne previđena s svetotajstvi za umirajoče mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v ponedeljek, 18. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na Polulah pri Celju na okoliško pokopališče. Maša zadušnica bo v torek, 19. t. m. ob 8. uri dopoldne v župni cerkvi sv. Danijela v Celju. CELJE, dne 16. oktobra 1920. Ana Kukovec, hči. Vinko Krušič, glav. knjigovodja mestne plinarne na Dunaju, brat-Anica Kukovec, vnukinja. Dr. Vekoslav Kukovec, minister za socijalno politiko, zet. „TITANIT", d. d. za kemičku industriju u Zagrebu bskripciju. ^jč? Podpisana tovarna javlja, da je oddala vso svojo letošnjo zimsko produkcijo BS§ svojih različnih suknenih izdelkov ljubljanskim tvrdkam I. C. Maver, Franc Ks. Souvan in Feliks Urbane, kjer so ti i/delki cenienim odjemalcem po izre-bjj^ dno ugodnih cenah na razpolago. ^ ~i si Tovarne sukna Brata Moro, Vetrinje. i- si —-— :s ■ B Z ozirom na gornjo objavo obveščamo svoje odjemalce na debelo in drobno, H£ BtH da smo prevzeli od starorenomirane Vetrinjske tovarne vso letošnjo produkcijo ■ ■ njenih čisto volnenih izdelkov, kakor lodnov, ševijotov, dnblejev v izredno UD ■ ■ bogati izberi. ■■ cene so proti minuli seziji za več kot polovico nižje. 11. L Mu Franc Ks. Mm Feliks Mm. n ^SNsbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb **aaBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBB Na temelju nabavljenih izuma i patenata, te koncesije ministarstva vojnog i mornarice pod brojem AB 678 od 4 kolovoza 1920., ministarstva trgovine i industrije pod bV. V 4841 od 5. decembra 1919., te V. 3962 od 15. juna 1920. ministarstva šume i ruda pod broj B. 4356 od 25. maja 1920. te ministrstva unutarnjih dela pod br. J. B. 17.937 od 18. avgusta 1920. za podignaće 2 tvornica eksploziva sigurnosti (jedne u Hrvatskoj, a druge u Srbiji) zaključilo je potpisano društvo na svojoj izvanrednoj glavnoj skupštini od 17. septembra 1920. povisnosti svoj dionički kapital od K 100.000*—izdanjem novih komada 39.750 dionica, kupon 1921, po nom. K 400-— ili dinarjev 100'— na kruna 16,000.000-- ili dinara 4,000.000-— uz slijedeće uvjete: 1.) U to svrho otvoren sindikat preuzima 24.750 kom. novih dionica po nom. K 400-— ili din. 100-—, t. j. K 9,000.000— ili din. 2,475.000*—. Ostatak od 15 000 komada dionica ukupno nom. K 6,000.000'— ili dinara 1,500.000— stavlja se na javnu subskripciju uz nominalu od K 400'— ili din. 100 — više K 40-— ili din. 10*— po dionici za troškove emisije. 3. ) Upis traje od 16. oktobra do 5. novembra 1920. Prigodom upisa treba uplatiti K 240*— ili din. 60'— po dionici, a nadaljnih K 200*— ili din. 50*— do 5 decembra o. g. Tko ne uplati drugi obrok do ustanovljenog roka, gubi već uplaćeni iznos. 4. ) Dionice će se izdavati i u kumul. komadima od 10, 25 i 100 dionica. 5. ) Pravo reparticije pridržaje si ravnateljstvo u roku od 30 dana nakon zaključene subskripdje. Za ncdodijeljene dionice uplaćeni novac vratiti će se bez kamata. 6. ) Uspjeh emisije ovih na javnu subskripciju izloženih dionica zajamčuje poseban sindikat. - 7.) Dionice se nogu upisivati kod: ISrajTBB i društva samog, Prve hrvatske štedionice i svih podružnica, Jugoslavenske banke i svih podružnica, Narodne banke d. d. i svih podružnica, Banke za trgovinu, obrt i industriju d. d. i svih podružnica. Beofnrad: Prometne banke d. d. i svih podružnica. LjTBbllaaB! Jadranske banke u Ljubljani i svih ostalih podružnica, Ljubljanske kreditne banke i svib podružnica, Slovenske eskomptne banke. 8a\n|6?98 Hrvatske centralne banke za Bosnu i Hercegovinu i svih podružnica, Muslimanske centralne banke d. d. i svih podružnica. Bavoaioljitvo. aaaaa 708^