—¦¦   255   «—
Domovina.
Tslo se nebo r&zpenja.,                         misel nioja ti edina
zvezdic lesketa;                                    Duh. mi z zemlje tujB
isto solnce, vir žioljenja,                     dateč k tebi le potuje:
$ije mi z neba .. .                               čez vrhove brez zaprek,
Ista pomlad, isto cuetje,                     čez vnlooe silnih rek
isto drobnih ptiČic petje —                  orze se z močjo valov,
vendar o srca dnu                               zabuči z mocjo lesov:
sreče ni in tii miru ...                       Zdrauo, zdravo, ti edina,
Domovina, domovina,                          misel misli; domovina!
Fran ŽGUR