List 16. Nekej od sadjoreje z oziram na ptuje dežele. V 13. listu Novic smo v sostavku ;,kmetijstva povzel i g a" veliko prav koristni ga in podučivniga brali, kar je nas zlo veselilo. Dovolite mi, de tudi jez nektere besedice zastran sadjoreje govorim in se prederznem, nekaj vzrokov zaostanja sadjoreje v naših deželah dokazati, in umnim gospodarjem v presojenje spisati. Mi dosihmal nimamo takih postav, ktere bi sadjo-rejo tako podpirale, kakor v drugih deželah. Naša postava ne veleva kmetu ali kakimu drugimu posestniku, de mora svoje travnike, senožeti ali druge ograje in puste kraje s sadnimi drevesi zasaditi i. t. d. Jez sim na svojim popotovanji in prebivanji po mnogih nemških deželah marsiktero koristno reč pri kmetih zapazil, in v serce me je zabolelo, ko sim si mislil: zakaj ni tudi v tvoji domovini tako? Za izgled le hočem Wurtembe&ško in Hesko deželo postaviti, v kterih so ojstre postave za sadjorejo po vladarstvu dane. In čeravno ti deželi veliko žlaht-niga sadja ne pridelujete, vender sadja sredne baze toliko imate, de ga vsaka srenja za več sto, ja tavžent goldinarjev v druge dežele prodaja, in še vsak kmet svojo pijačo celo leto za svojo hišo in družino ima; iz ostanjkov si žganje delajo ali jih pa za pičo živine porabijo. Kako koristno je to za kmeta, kader njegovi posli in najemniki na polji delajo in v vročih dnevih se s tako pijačo, namesti slabe vode, pokrepčajo! In ti ljudje so v napravi tega sadniga soka tako omikani, de se on 10 in še več let dober obderži, čist in z okušam kakor vino ostane* V enim delu francozke dežele, kterimu se Normandija pravi, in kjer vina nimajo, so prebivavci v napravi te pijače tako umetnost dosegli, de jo ptujci za nar žlahtniši vino pijo; in koliko tavžent in tavžent steklenic šampanjarja se po svetu popije, kteri razun ne-kterih dodajkov, nič druziga ni, kakor jabelčni sok! Verjemite mi, de je to gola resnica; — jez sim priložnost imel, se reznice tega v neki taki fabriki šampanjarja na Wurtemberškim prepričati. V zgornji Avstrii, Mizo L in ca, je en kraj, kterimu se Šarden pravi; tu so kmetje, ki v dobrih sadnih letih po 500 in še več vedrov jabelčniga in hruševiga mošta napravijo in ga veliko prodajo. V Lincu znese vžitna štibra samo od te pijače 10 — 20,000 gold. na leto. — Koliko sadja je za to potreba! — Tudi na Štajarskim in Koroškim v nekterih krajih napravijo kmetje veliko taciga mosta, pa ne razumejo povsod ž njim prav ravnati. Na Nemškim se dobiva naj boljši sadni mošt v Frankobrodskim predmestji Saksenhausen, kjer prebivavci njegovo ohranjenje posebno dobro razumejo, pa s tem ravnanjem skrivnost delajo. Tu imajo nar veči kupčijo ž njim; ti ljudje obho- dijo vse bližnje dežele in pokupijo več sto vozov jabelk, obogatijo s svojo umetnostjo in drugim deželam veliko denarja donesejo. Kako je le to, de imajo te dežele toliko obilniga sadja? Od tega, Jjubi bravci! hočem v tem sostavku kaj vec govoriti. VWiirtembergu in bližnjih deželah še stare od vladarjev dane postave za sadjorejo veljajo, in vsaki prestop se ojstro kaznuje. Te postave so: 1) Vsak ženin in vsaka nevesta na kmetih morata 2 sadni drevesi posaditi, in to, če čas pripusti, še pred poroko. 2) Pri vsakim porodu otroka morajo starši eno drevo posaditi. Kdor se pregreši zoper te postave, plača 3 gold. in 15 kraje. Zupani v vaseh so dolžni nad iz-polnjenjem te imenitne postave čuti, in imajo oblast, gori imenovano kazin naložiti, brez de bi prestopnik pravico imel, pri višji gosposki se pritožiti. 3) Na vsih senožetih, travnikih, pustih krajih, na mejah njiv, na obeh straneh velikih in malih cest morajo po razmeri sadne drevesa zasajene biti. — Vsaki posestnik, kteri ima kakšno lastnino pri cesti, ima dolžnost in mora skerbeti, de stare in nič več služivne drevesa z novim in mladim drevjem namestuje, in to vsako leto, predin pomlad nastopi. O velkim travnu pregleduje gosposka , če se je vse v pravim redu postave zgodilo. Kjer se kaka napčnost zapazi, se na stroške posestnika vse popravi in on se še za 10 gold. kaznuje. (Konec sledi.) - 64 - - 68 - Nekej od sadjoreje z oziram na ptuje dežele. 0 (Konec.) Za varstvo sadnih dreves so pa tudi postave dane, in ojstre kazni zadenejo vsakiga brez razločka, kteri drevesa poškoduje; in te so: 1) Kdor iz nevednosti kako drevo poškodje, zapade v kazin 3 gold. in 15 kraje.; če je pa drevo popol-nama pokončano, mora še celo drevo po cenitvi prisežnih mož plačati, ali če denarjev ne more dati, gre na 3—14 dni v ječo. — 2) Kdor iz lahkomiselnosti sadne drevesa poškodje, zapade v kazin ječe za en mesic, tudi po okoli-šinah za 3 mesce v delavnico (Arbeitshaus) in zgubi po tem svoje v o lit ne pravice na 10 let. — 3) Kdoriz škodoželjnosti ali hudobije sadne drevesa poškodje, bo na 1 — 3 leta v težko ječo obsojen, in zgubi svoje volitne pravice celo svoje življenje.— 4) Kdor iz lenobe, lahkomiselnosti ali kakor si bodi, na svojim posestvu do konca sušca sadnih dreves gosenčnih mešičkov ne očisti, zapade za vsako drevo v kazin od 3 gold. 15 kraje; in to ne le zato, de se je prederznil postavo prelomiti, ampak še za to, de je po takim pregrešku še svoj i ga soseda v škodo pripravil: zakaj, kader ti merčesi eno drevo pokončajo, tudi na drugo lezejo, in tako drevesa sosedu poškodvajo. #} Zupani morajo za vsako napčnost odgovor dati, in če so oni vzrok kakšne škode, jih gosposka za 15 gold. kaznuje. — Vse te denarske kazni pa padejo v srejnsko ali soseskino denarnico in so za njene potrebe. — *) Taka postava obcniga otrebovanja sadnih dreves se mora povsod vpeljati, ker posamesno otrebovanje eniga pridniga gospodarja nič ne pomaga, ce njegov sosed tudi tega ne stori. Vredništvo. Na kteri kraj koli drevo visi, ima vselej posestnik pravico do sadja , brez prepira, če je tudi sad na posestvo njegovi ga soseda padel in ga je mogel tam pobirati. Zatorej je prostor med drevesi po postavi odmerjen. V jeseni mora vsaka srejna za svoje čuvaje skerbeti, de se ji škoda ne zgodi; zatorej bo vsaka sadna tatvina ojstro kaznovana, brez razločka osebe, ktera jo stori. Nar nižji kazen je 1 gold.; prisežni možje cenijo tatvino. Naprej so za varstvo sadnih dreve's še naslednje ojstre, pa zlo koristne postave dane: Vsi lovci dobijo vsako leto vradniški ukaz, po kterim se morajo pri lovu in strelanji ravnati, de le nektere ptice smejo tisto leto pokončati, nekterih pa ne. Ptice, ktere od mešičkov in gosenc žive, nikoli ne smejo postreliti ali poloviti; in to je z ojstrimi kazni prepovedano. Lovci in gojzdarji imajo tedej veliko pravico , na obnašanje drugih ljudi v teh rečeh paziti. Zakaj vsakimu človeku je ojstro prepovedano , tiste ptice loviti ali postreliti, ktere so v vladarskim ukazu v tistim letu zaznamovane. Kdor hoče eniga slavčka (Nachtigall) v kletki imeti, mora to gosposki na znanje dati in vsako leto 10 gold. za-nj davka plačati (v Saksonskim je 15 tolarjev zato plačati — v več drugih krajih je še clo lov slavčka ojstro prepovedan). Kdor Šinkovca oslepi, je z ječo od 8 dni do 3 mescov kaznovan. Proti terpinčenju žival je še več drugih dobrih postav in kazin z denarjem in ječo ; ali namen tega so-stavka je le od tega govoriti, kar sadjorejo zadene, in od tega hočem še nekej naprej povedati, kar sim v imenovanih deželah zapazil. Gosp. duhovni in učitelji imajo tu nar veči in lepši polje v božjim vinogradu delati. Veliko število lepih in zlo koristnih bukev, pod imenam 33orbis pictus" ali ;,svet v podobah," in s podobami žival in želiš na-natisnjenih se najde v vsih učilnicah v mestih in na kmetih, iz kterih se mladost že od mladih nog korist in škodo žival in želiš uči, in bo tako k miloserčnosti in poznanju natore napeljana. V lepih dnevih učitelj svoje učence po polji in gojzdih vodi in jim v božjim stvar-jenji lepo pred oči postavi, česar so se iz bukev učili. To vzdiguje mlade serca bolj k spoznanju božje vsiga-mogočnosti in milosti, kakor tisuč bukev, ktere večkrat človeško serce merzlo in prazno puste. Po mojih mislih je to tedej velik pripomočik k sadjoreji. — Marsikterimu mojih bravcov se bojo te postave in kazni preojstre zdele; ali če se vse okoljsine teh dežela, v kterih se prebivavci tako silno množijo , de je vsako leto več sto ljudi persiljenih v Ameriko ali v druge dežele se preseliti, prevdarijo, moramo spoznati, de vladarji tistih dežela le po takih napravah namen kmetijske povzdige dosežejo in kmeta ubožtva branijo. Moj sostavk sklenivši pristavim le to serčno vošilo, de bi se pri nas na Slovenskim marsiktera imenovanih postav vpeljala in tako kmetu k boljšimu stanu pomagalo. Saj je naša ljuba deželica večidel za sadjorejo pripravna in ni tako z ljudmi napolnjena, kakor gori imenovane dežele, in naši kmetje so tudi bistroumni; le pod pasiho se jim mora seči in jim na noge pomagati s podučenjem, koristnimi bukvami in lepimi izgledi. Med našimi gosp. duhovni in učitelji je marsikteri, ki gosp. Pircove bukve „Krajnski ver t nar" dobro rabi — ali častiti gospodje! brez zamere — to je vse premalo, de se pravi namen doseže; mi imamo tudi neprecenljivo gosp. Vertovcovo „kemijo" in bukvice od gosp. Stojana ^Miloserčnost do žival" — ali premalo iztisov jih je za podarjenje mladosti. — Te dajte otro-kam v roke , razlagajte jim nar potrebniši reči iz njih in druzih koristnih bukev, in naš narod bo omikan, njegova natorna sirovost bo odpadla, naša lepa deželica bo lep raj postal in vnuki vam bojo hvaležni. Naša visokospoštovana kmetijska družba, ktera si močno in neutrudljivo prizadeva, svoj visoki namen doseči, bo morebiti v tem sostavku tudi kakšin dober svet našla. B . ... k. - 69 -