Poštnina plačana v gotovini Štev. 45. V Ljubljani, petek 25. februarja 1938. Leto III. Vel!l« govor avstrijskega kanclerja Schuschnfgga: Avstrija bo ostala samostojna in neodvisna! Dunaj, 25. febr. o. Včeraj ob 7 zvečer se je začela v poslopju starega dunajskega parlamenta seja avstrijskega zveznega sveta, kjer je imel kancler dr. Schuschnigg svoj govor, v katerem je označil stališče Avstrije do sporazuma, ki je bil dosežen med njim in med nemškim vodjem Hitlerjem. Ves svet je nestrpno pričakoval ta govor, saj se je povsod, zlasti pa v Avstriji opazila neka negotovost, v kateri je pustil Avstrijo in vso Evro-Pp nedeljski Hitlerjev govor. Schuschniggov veliki govor so prenašale vse avstrijske in češkoslo-vase radijske postaje, nekaj angleških ter nekaj ameriških. Kljub napovedim pa govora niso prekašale niti madžarska, niti nemške, niti italijan-ske postaje. Dvorana dunajskega parlamenta je bila p^lno zasedena. Polne so bile diplomatske lože, kakor tudi galerije. Deset minut po napovedanem času je začel ^vezni kancler govoriti. Najprej je predstavljal svojo novo vlado zveznemu svetu in dejal, da eo se v zadnjem času dogodile zares važne stvari, ki jih je bilo treba razčistiti. Prva zahteva vsega avstrij-skega naroda je, da ostane Avstrija svobodna in neodvisna. Ta zahteva in želja vseh Avstrijcev ni bila nikjer v debati. Nato je kancler govoril P zgodovini Avstrije od vseh početkov do danes In njeni važni vlogi v Evropi. Avstrija je zmeraj strmela za tem, da reši klasično humanistični in krščanski element v državi. Zmcram so se Avstrijci čutiti Nemce, in zmerom so smatrali srečo v veliki nemški državi tudi za svojo srečo. Vendar pa se Avstrija ni pustila od nikogar vplivati in se poslej ne bo pustila. Avstrijska vlada dela v okviru ustave, ki ne pozna strank. Avstrija se ne bo spremenila v strankarsko državo. Zato današnja vlada tudi ni strankarska vlada, temveč koncentracijska. Avstrija ima svojo fronto, namreč fronto lastnega naroda. Zato ji ni treba posnemati oblik tujih front, niti ne oblik tujih režimov. Naslednji del svojega govora je kancler posvetil razmerju med Nemčijo in Avstrijo, to je tistemu vprašanju, zaradi katerega je bil svet na ta govor najbolj pozoren. Kancler Hitler je Schuschnigga povabil na sestanek v Berchtesga-den, zato da se 11. julija 1936 leta sklenjeni sporazum poživi in utrdi ter odstranijo napetosti, ki so se grmadile tudi po tem sporazumu. Schusch-P’gg smatra, da je mirno sožitje med Avstrijo in 'ejnčijo temeljni kamen evropskega miru. To svojo trditev je Schuschnigg podprl s primeri iz zgodovine in navajal večkratne spore med Avstri-1° m Nemčijo v preteklem 6toletju. V starem avstrijskem parlamentu so bila razna trenja poli-lcne in svetovnonazorske narave, vendar so bili d‘ ■ z.as]°l>niki strank v enem edini: vsi so bili g . Avstrijci. Tudi po vojni je Avstrija ohranila °je posebno nemško poslanstvo, ki si ga tudi a.nes v polni meri zaveda. V službi te ideje je '‘ Pokojni Seipel, enako tudi tragično umrli ■yolffu8i ki je ob napovedi nove avstrijske ustave dejal: >Mi Avstrijci smo Nemci in imamo nemško državo k ii Do tukaj in n‘č več dalje I" V naslednjem delu svojega govora 6e je Kancler Schuschnigg bavil z bistveno vsebino berchtesgadenskih razgovorov. Ti razgovori so le izpopolnitev sporazuma iz 11. julija 1936. Takrat je Nemčija priznala in se obvezala spoštovati jx>-polno suverenost in neodvisnost Avstrije. Po tej pogodbi in še bolj z berchtesgadenskimi razgovori se je ugotovilo, da je vprašanje narodnih socialistov v Avstriji zgolj avstrijsko notranje vpra-8anje. Avstrija se je le obvezala, da bo v zunanji Politiki slej ko prej varovala značaj nemške politike. V takem smislu potrjujejo avstrijsko neodvisnost rimski protokoli. Prvi pogoj za pomirjenje Avstrije je, da se Začne pogodba med Avstrijo in Nemčijo dosledno izvajati. Temelj pogodbe je ta, da se prizna avstrijska ustava z dne 1. maja 1934. S tem se priznava domovinska fronta kot edina nositeljica vse politične volje v Avstriji. Domovinska fronta je . Pristopna za vse tiste Avstrijce brez razlike političnega prepričanja, ki 60 vedno in še čutijo avstrijsko. Domovinska fronta bo tndi po berchtesgadenskih dogovorih edina zakonita organizacija, v kateri se lahko politično udejstvujejo Avstrijci. Toliko bolj, ker se je nemška država zavezala, da se ne bo vtikala v avstrijske notranje zadeve. Ce ®e bodo pa kje pojavili rušilci sedanjega reda, pa oo vlada znala najti sredstva, s katerimi bo brez •pilosti zatrla vso jvoskuse. Sklenjeni mir je mo-zen samo kot častni mir. Bilo bi nečastno, če bi Avstrijo vodili prav tisti, ki so govorili, da je majska ustava neveljavna. Častni mir sloni na tem, da vzkliknemo: »Do tukaj in nič več dalje!« Avstrija ostane samostojna Na sestanku Schuschnigga s Hitlerjem je bilo govora o 6red6tvih, s katerimi bi 6e zagotovila trajnost avstrijske samostojnosti. Avstrija 6e bo Pogodbe držala dosledno s prepričanjem, da 6e je 11. februarja uredilo vse, kar bi moglo škodovati avstrijski samostojnosti. V nadaljnjem govoru je Schuschnigg zavračal K,are krilatice o klerikalizmu in antiklerikalizmu, o konservativnosti in o revolucionarnosti in dejal, cla za Avstrijo ne obstojata niti socializem, niti nacionalizem, temveč edino patriotizem. , S številkami je nato kancler podprl svojo ugotovitev, da je Avstrija v zadnjih letih gospedar-®ko tnočno napredovala, dvignila svojo produkcijo ”a vseh poljih ter zmanjšala za polovico svoje zu-nattje dolgove. Govoril je zlasti o uspešnih Kkre-*\lh v korist tujskega prometa in obljubil nove lajšave, ki bodo privabile v številna avstrijska Kuovišča še mogočnejše šterilo tuj-cev, „Avstr jr je krščanska držav* 1 Ko je prešel na oris zunanjepolitične linije avstrijske vlade, je Schuschnigg najprej omenjal izvrstne prijateljske vezi, ki vežejo Avstrijo z Ogrsko. Kot osnova zunanje politike Avstrije veljajo rimski protokoli, ki so se pokazali kot živ organizem ter so prinesli Avstriji mnoge politične in gospodarske koristi. Prijateljstvo z Italijo je ostalo neskaljeno, čeprav se širijo v časopisju najrazlič- nejše vesti o spremembah, odnosno o ohladitvi prijateljstva med Avstrijo in Italijo. Schuschnigg se je zahvalil italijanskemu ministrskemu predsedniku Benitu Mussoliniju za vso dragoceno pomoč, ki jo je izkazoval Avstriji in za razumevanje, ki ga Mussolini še vedno kaže do nje. Avstrija živi v prijateljstvu z vsemi sosedi in z vsemi zapadnimi velesilami. Avstrija ima svojo zunanjo politiko, kakor jo narekujejo potrebe in razmere v mednarodnem svetu. Avstrija ni potegnila političnih meja po vojni, zato tudi ni odgovorna za 6edanjo politično podobo sveta. Zunanja politika ima samo ta cilj, da ohrani svojemu narodu mir in obrani to, kar narod ima. Spet je kancler dr. Schuschnigg z močnim glasom poudaril, da jo v vseh Avstrijcih močna živa ljubezen do svobode. Poudaril je, da je Avstrija krščanska država, svobodna država, vendar pa vseskozi nemška. V svoji zunanji politiki se bo avstrijska vlada držala dosledno tega načela. Pri delu pa jo bodri vera v večnost avstrijske državne tvorbe. Ob zaključku govora je Schuschnigg apeliral na vse Avstrijce, naj ostanejo zvesti svoji domovini in naj jo čuvajo do zadnjega diha. Vabi vse, naj se zbero v okviru domovinske fronte in delajo za še lepšo bodočnost Avstrije. Avstrija ne sme priznati razrednih nasprotstev. Ne sme biti ločenih kast proletarcev in kapitalistov, niti ni treba vsakega delavca psovati z boljševikom. Če bi prišlo v Avstriji do tega, da ee potegne meja med delovnim ljudstvom in med plastjo izobraženstva, potem bo Schuschnigg tisti, ki bo stopil odločno na strani delavstva. Govor pa je zaključil z besedami, da veruje v pomoč Boga, ki pa pomaga samo tistim, ki gredo z navdušenjem v boj za dobro etvar in so pripravljeni žrtvovati 6e za tisto, kar ljubijo. Ker pa je Avstrija trdno odločena žrtvovati vse za svojo neodvisnost, zato bo ta borba tudi zmagovita. w*ad@ je rodilo povsod velike uspehe Govor ministra Cvetkoviča v skupščini Belgrad, 24. februarja. AA. Na današnji seji narodne skupščine je imel minister za socialno politiko in ljudsko zdravje tale govor: Gospodje narodni poslanci! Tudi tokrat je narodna skupščina na široko razpravljala o proračunu za_ bodoče proračunsko leto, tudi tokrat so nastopili številni govorniki, ki so kritizirali delo vlade in iznašali vse, kar je po njihovem mnenju koristno in potrebno in kar je po njihovem mnenju tudi zagrešila sedanja vlada. Gospodje narodni poslanci, moram takoj ugotoviti, da se je gi-bala_ tokrat vsa kritika opozicije v povoljnem ozračju, moram pa dodati, da kljub temu niso bile upravičene vse pripombe, ki jih je naslovila opozicija na sedanjo vlado. Slišali smo vedno eden in isti glas, eden in isti odmev. Niti enega priznanja ni bilo, nihče ni poudarjal zaslug kraljevske vlade; ki si jih je pridobila s svojim delom v preteklem letu. Osti računi v zunanji politiki Gospoda! Slišali ste od predstavnikov prejšnjega političnega režima, da je naša zunanja politika napravila glavno in osnovno napako s tem, da je ohladila prijateljstvo med našo državo in Francijo in da je krenila s poti, na kateri je bila naša sedanja politika ukoreninjena, in ki je bila proizvod preteklosti, delo našega in francoskega naroda. Gospoda, moram ugotoviti s tega mesta, da niti v eni stvari ni naša zunanja politika spremenila svoje smeri in poslabšala odnošajev, ki so prej vladali med Jugoslavijo in Francijo. (Burno ploskanje na desnici.) Nikdar nismo pozabili skupnega dela v preteklosti. Da, gospoda. V naši zunanji politiki nasproti Franciji nismo ničesar odvzeli ali oslabili, iz česar bi se dalo sklepati, da so se naši odnošaji nasproti Franciji spremenili. Če smo kaj dodali, kjer je bilo treba kaj oKrepiti, tedaj sta obe strani, ki sta imeli v ro-nah našo in francosko zunanjo politiko, delali skupno. Naši odnošaji nasproti Franciji so se še okrepili. Gospoda, moram ugotoviti, da so osnovne črte naše zunanje politike ostale iste, in da emo okrepili vse v sporazumu (ploskanje na desnici). Ti odnošaji so od vekomaj čvrsti, dobri, iskreni in prisrčni. Gospodje! S tega mesta govore tudi o razmerju do sosednjih držav in kritizirajo našo zunanjo politiko. Vprašam vas, gospodje, v čem je zgrešena naša zunanja politika. Naša zunanja politika je v tem, da iz sovražnikov ustvarjamo pri-jtelje, da iz sedmih neprijateljskih nam držav ustvarimo prijatelje z vsemi posledicami gospodarskega značaja, ki jih prinaša takšna dobra zunanja politika. Vprašam vas, gospodje, ali je dr. Stojadinovič dobro storil, ko je uredil razmerje z vsemi sosedi. Ko je s pogodbami s temi prijatelji dosegel, da ima od tega prijateljstva v gospodarskem pogledu naša država in naš narod velike gospodarske koristi (dolgotrajno viharno ploskanje večine). Viada Fegotoodarila smotreno Gospodje! Preidemo zdaj na ono drugo področje narodnega življenja, na gospodarsko in finančno politiko, ki jo vodi naša država. Mislim, da je po tako argumentiranem včerajšnjem govoru finančnega ministra moja vloga mnogo lažja. Glavni govornik JNS je rekel govoreč o gospodarskem blagostanju v naši državi, da res obstoji blagostanje, da se razmere gospodarsko popravljajo, da sg življenje boljša, a da to ni y zvezj s politiko vlade, temveč da se to dogaja na vsem svetu in je to rezultat zunanje gospodarske konjunkture. Vprašam vas, gospodje, če ne bi bilo dobre gospodarske in socialne politike, če ne bi bilo dobre notranje politike — vprašam vas, ali bi zunanja svetovna konjunktura vplivala na naše gospodarske razmere? Samo z dobrimi notranjimi in gospodarskimi ukrepi se more izkoristiti svetovna konjunktura, ki je ne tajimo in ki res vlada na vsem svetu. Kajti vprašati se moramo, ali je povečanje konsuma na področju industrije in kmetijstva posledica zunanje gospodarske konjunkture. V Jugoslaviji smo imeli, gospodje, tudi že prej ugodne konjunkture in tudi prej se je moglo bolje živeti in več izdajati, več jesti, bolje se oblačiti itd. Vprašam vas, gospodje, zakaj takrat tega ni bilo. Odkod so danes takšne razmere, da imamo večji konsum v industrijskih izdelkih, v jx>ljskih pridelkih in v blagu vseh panog naše produkcije. To je danes odtod, gospodje, ker imamo povečano konsumno moč pri kmetu, ker imamo dobre gospodarske ukrepe, ker imamo dobro socialno politiko, ker imamo dobro notranjo politiko. Gospodje! Mislijn, da ni boljšega demantija, kakor življenje samo. To življenje je postavilo na laž tiste gospode, ki so prejšnja leta vodili državo, in daje popolnoma prav kraljevski vladi dr. Stoja-dinoviča. Vprašam vas, kakšno zvezo ima z zunanjo konjunkturo črtanje treh milijard kmečkih dolgov. Gospodje, te tri milijarde so storile, da je kupna moč kmetov znatno poskočila. Ugotoviti moram, da so ravno gospodarski ukrepi, ki so ustvarili to blagostanje, pripomogli k boljšemu življenju najsiromašnejših slojev. Nezaposlenost se je v času, odkar se izvaja gospodarska politika kraljevske vlade, znatno zmanjšala in je celo padla pod stanje tistega leta, ki velja za najugodnejše pri nas, to je leta 1929. Številke kažejo tole: avgusta 1937 je število zaposlenih delavcev poskočilo za 20% v primeri z najugodnejšim letom zaposlenosti, to je 1929, in se je število zaposlenih povečalo za 86.000. V primeri z istim mesecem leta 1933 je to število poskočilo za frapantno število 180.000 delavcev. Dosegli smo, da se je s tem kupna moč konsumentov zelo okrepila, da mnogo ljudi more bolje živeti, kakor so živeli. In če ugotovim življenjski standard teh ljudi pred izdajo socialno-gospodarskih reform, moram ugotoviti, da ti ljudje danes delajo v boljših okoliščinah, da več zaslužijo in bolje žive. Nato je govoril o delu kraljevske vlade pri ustvariti zeniških naprav, za ureditev borskega rudnika za baker itd. Ko je prešel na notranjo politiko, je minister Cvetkovič med drugim dejal: Pogosto so nekateri kazali narodno edinstvo kol svoj patent. Dve sta poti za utrditev našega narodnega edinstva, ena je ureditev razmer in ustvaritev znosne atmosfere, druga je pa depor- (Nadaljevanje na drugi strani.) Izid romunskega plebiscita Bukarešta, 25. febr. A A. Havas: Notranje ministrstvo je objavilo naslednje poročilo o včerajšnjem plebiscitu: Glasovalo je 4,298.808 volivcev. Za ustavo je glasovalo 4,283.398, proti pa 5.413 volivcev, V odstotkih je glasovalo za 99,87, proti 0.13% Vesti 25. februarja Dokumente o zločinih GPU v tujini, zlasti pa o zločinih nad ruskimi diplomati, objavlja nemški tisk. Tudi na londonsko borzo je imela vpliv zmaga, ki jo je ministrski predsednik Chamberlain dosegel v parlamentu. Tečaji vseh papirjev so se ustalili. Svetovni prva v boksu črnec Loe Luis je včeraj v tretji rundi podrl na tla svojega tekmeca prav tako črnca Nathana Manna. Ruis ostane še naprej svetovni prvak. Ameriška zunanja politika se z ozirom na preobrat v angleški zunanji politiki ne bo nič spremenila. Za ameriško politiko veljajo načela, ki jih je označil zunanji minister Hull v svojem govoru 16. julija 1937. 200 novih bombnikov je baje v zadnjem času dobil iz tujine general Franco. Ojačen je mu je potrebno, če hoče začeti že dolgo pripravljeno glavno ofenzivo na Madrid. Pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Italijo in Francijo se bodo pričela 8. marca. Trije italijanski letalci so zavzeli prva tri mesta na velikem krožnem poletu preko Sahare. Med ostalimi se tekem udeležujejo še Nemci, Francozi, Poljaki in Angleži. Zdravje ameriškega generala Pershinga, ki je bil med svetovno vojno poveljnik ameriških čet na francoskem bojišču, se je znatno zboljšalo. Nevarnost za življenje pa je še vedno velika, ker ima bolnik silno slabo srce. 2,800.000 brezposelnih je v Združenih državah. Število ee je povečalo za 800.000, povečini sezonskih delavcev. ^ Kitajski poslanik v Berlinu je pri nemški vladi vložil protest proti priznanju Mandžurije s strani Nemčije, kakor je bil to razglasil Hitler v svojem nedeljskem govoru. Sovjetski maršal Jegorov je padel v nemilost pri Stalinu. To sklepajo iz časopisov, ki so za 20. letnico obstanka rdeče vojske prinašali obširne članke in slike vseh za armado zaslužnih generalov, le Jegorova niso omenili z besedico. Proti njemu se bo vršila razprava, kakor 6vojčas proti Tuhačevskemu. Pruski ministrski predsednik general Goring je bil včeraj na Poljskem ne lovu v Bjalovicah. Ustrelil je več volkov in risov. General von Epp, šef kolonija! n ega oddelka hitlerjevske stranke, je odpotoval v Libijo na povabilo maršala Balba, da si ogleda kolonijalno razstavo v Tripolisu. Seja velikega fašističnega sveta bo v torek v Rimu pod predsedstvom Mussolinija. Seje se bo udeležil tudi italijanski poslanik v Londonu Grandi, ki bo predložil svetu angleške predloge za 6klenitev sporazuma v razpravo. V belgijsko mesto Lille je dopotoval bivši ameriški predsednik Hoover. Na vseučilišču mu bodo podelili diplomo častnega doktorja za zasluge, ki si jih je Hoover med svetovno vojno pridobil kot vodja urada za prehrano voskujočih se držav. Potem bo Hoover obiskal Pariz. Oblak se je odtrgal nad braziljsko prestolnico Riom de Janeirom. Vihar je razrušil mnogo hiš, ki so pokopale pod seboj osem ljudi. Poljski sejem je sprejel državni proračun za prihodnje proračunsko leto. Za narodno obrambo je določenih 2475 milijonov zlotov. Zanimivo je, da eo proti proračunu glasovali vsi židovski poslanci. Novo veliko palačo za glavno tajništvo fašistične stranke bodo zgradil v Rimu v bližini Mussolinijevega forma. Palača bo dobila ime »Casa Vittoria«. 11 živinozdravnikov so sovjetske oblasti obsodile in ustrelile v Kavkazu. Obtožnica je imenovala kot njihov greh to, da so namenoma 6 kužnimi bacili zastrupljali živino in s tem ugonobili okrog 90.000 goved. Predsednik češkoslovaške vlade dr. Milan Ho-dža je bil promoviran za častnega doktorja filozofske fakultete na Karlovi univerzi v Pragi. Ob slovesnosti predaje diplome je imel dr. Hodža govor, v katerem je dejal, da je nezlomljiva sila Češkoslovaške v sintezi nacionalizma in demokracije. Znani poljski bogataš knez Dominik Radzi-vil, sin knez Jeroma, se je včeraj v Varšavi zaročil z grško princezo Evgenijo. 0 obisku nizozemske kraljice Viljemine v Rimu so se raznesle razne vesti. Nizozemski tiskovni urad pa pravi, da vladi o tem potovanju ni nič znanega. Pruski ministrski predsednik maršal Goring je včeraj zjutraj prispel v Varšavo. Obiskal ja najprej državnega predsednika, za tem ministrskega predsednika in zunanjega ministra, popoldne pa maršala Ridz Smiglyja. V Ravibenu v Egiptu je predvčerajšnjim izbruhnil strahovit požar, ki je upepelil 300 hiš. Čeprav so bile številne gasilske edinice takoj na mestu, požara ni bilo mogoče udušiti. Do sedaj so ugotovili smrt 15 prebivalcev. Nemški poslanik v Rimu von Hassel se je včeraj poslovil in za to priliko obiskal predsednika vlade Mussolinija. Pri avdienci je bil navzoč tudi zunanji minister Ciano. Rim bo letos obiskalo več vladarjev. Za FFTt-lerjem, ki se za njegov obisk v Rimu vršijo že obsežne priprave, bodo prišli še belgijski kralj, potem siamski kralj, albanski kralj in grški kralj Jurij. Ustanovitev ameriške zveze narodov bo na sestanku vseameriške zveze predlagal zastopnik republike San Domingo. Italijanski prostovoljci se vračajo Pariz 29. februarja, o. Pariški »L'Oeuvre< poroča, da bodo Italijani v kratkem odpeljali 15.000 svojih prostovoljcev iz Španije v domovino. Zadnji uspehi generala Franca pri Teruelu dovoljujejo delni umik italijanskih prostovoljcev. Umaknile se bodo čete pehote, pač pa bodo ostale tehnične čete še v Španiji. List pravi nadalje, da bo ostalo v Španiji še kakih 90.000 Italijanov in 10—20.000 Nemcev. Italijanska vla-da je žc najela tovorne ladje družbe Cosulich in Llpyd Triestino za prevoz čel v Se o zverinskem umoru Preiskava na mestu strašnega umora da sta oba še živa Dolničar sc je dvigal na roke, Gorupova pa je še vzdihovala. Začeli so ju potem neusmiljeno mlatiti s sekirico in železom. Dolničar je dobil vsega 10 ran, še huje pa je bila razmesarjena Gorupova. Imela je vsega skupaj smrtnih ran ter je imela glavo in prsi ter roke popolnoma razsekane. šele ko sc žrtvi nista več gibali, je popustil Trma st vlomov v eni noči Slovenske gorice, 25. februarja. V noči od 22. do 23. t. m. je bilo v okolici Sv. Antona v Slov. goricah vlomljeno na 13 mestih. Vlomilci, ki so gotovo podružnica kakšne sosednje vlomilske družbe, so obiskali najprej posestnika Vogrina Matija v Stanetincih ter v nezaklenjenem svinjaku ubili dve majhni svinji, kateri so nato na 6adnem vrtu očistili drobovja ter odnesli 6amo meso. Pri 6osedu so podavili in odnesli nekaj kokoši. Od tam so se pa podali še v enajst vinskih kleti, ki so kar zaporedoma v Čo-gonskeni vrhu. Povsod so se napili ter odneslj nekaj vina in žganja, dokler jih niso v enajsti kleti prepodili. Domači orožniki so pridno na delu, da tolpo izsledijo. Metul*avost živine ponehava Sv. Anton v Slov. gor., 25. februarja. Občinski odbor pri Sv. Antonu v Slov. goricah si je nadel nalogo, da kolikor mogoče zatre metljavost živine, ki se je zaradi lanskih poplav tako v obilni meri razširila po Slovenskih goricah. Ta je pri prvem pregledu ugotovil 84 odstotkov, pri drugem pa 44 odstotkov metljavosti. Občina je naročila in deloma po znižani ceni razdelila preko 4000 kosov protknentila, katerega so dobili ubogi sloji tudi zastonj. To je gotovo pomagalo, da je metljavost tekom enega meseca padla skoraj za polovico. Maribor 24. februarja. Preiskava o strašnem zločinu pri Sv. Bol-feuku se nadaljuje s polno paro. Ves Maribor jo spremlja z ogromno pozornostjo. Mesto go- I vori samo o tem dogodku. Ko so danes dopoldne i aasliševali dva zločinca na policiji, se je zbrala , pred policijskim komisariatom ogramna množica. Ljudje bi bili zteč nca na cesti linčali če ju ne bi policija zaščitila z močno stražo, ki je vodila šego in Šajtegla na mesto zločina. Ogromno pozornost je vzbujala danes opoldne eskorta orožnikov in kriminalnih uradnikov, ki je vodila šego in Štajtegla 'na mesto zločina. Cela množica je zopet spremljala ta sprevod proti Radvanju, kjer so se zopet zbirali tamošnji domačini, ki zlasti dobro poznajo Bevardija in Šego, ki sta v Radvanju stanovala. Naoad so f>r oravliaH že dolgo Današnje izpovedbe zločincev, zlasti Ivana šajtegla, so spravile na dan nove podrobnosti strašnega zločina. Tako je sedaj znano, da je bil komplot za napad na Dolničarja že pred sobotno razpravo pripravi ien. Po razpravi, pri kateri sta bila tudi sega in Šajtegel, sta se sestala v mestu ■/. Bevardijem. Šega jima je potem povedal, da j ti bo čakal takoj popoldne na Pohorski cesti pri kadetnici. Tam so se vsi trije sešli ter so odšli po Zgornji Radvanjski cesti ter po Pokopališki ulici v Radvanje, kjer so se ustavili v Kevardijevi hiši. Tam so čakali na Dolničarja, da pride mimo. Ker so se pa bali, da bi morda napad izpodletel, so si pripravili maske ter so delali načrte, da bi ga napadli na kaki maškeradi v Mariboru. Ko pa so videli, da prihaja Dolničar v družbi Milke Gorupove, so se odpravili za niiina v hrib. Hodili so naglo ter so oba prehiteli pri kmetu Serenecu. Šli so naprej, malo višje pa so se ustavili ter so čakali, da sta Dolničar in Gorupova prišla mimo. Nato so ju zopet zasledovali ter ju vnovič dohiteli in prehiteli na tako zvanem »prvem razgledu«. Tudi tam so se ustavili, pustili so ju zopet naprej, ker se jim kraj očividno ni zdel primeren za napad. Zopet so ju zasledovali ter so ju pred kapelico sv Antona zopet prehiteli. Šli so potem naglo naprej, dokler niso za kapelico prišli na teren, ki se jim je zdel ugoden za napad Pot vodi tam po globoki zaseki, tako da žrtvi nista mogli uteči iz nje v gozd. Tam so se ustavili. šajtegel, ki je bil oborožen s palico, je počakal skrit za drevesi spodaj, njegova tovariša pa sta šla kakih 30 korakov naprej ter se usedla vsak na svojo stran poti. Bevardi je bil oborožen z malo sekirico, pritrjeno na pol metra dolg ročaj. Šega je imel železno palico z za pest debelo bunko na koncu. Tu so čakali na svoji ž.rtvi, ki sta se približali v zasedo okrog pol 7 zvečer. Šla sta vsa vesela, ker je bilo od tistega mesta še kakih 500 korakov do Sv. Bolfenka, k jer ju je čakalo toplo zavetišče. Morda je Dolničar imel slutnjo, da ga nameravajo napasti, ko je videl, kako ga trije ljudje zasledujejo, prehitevajo ter zopet zaostajajo iza njim. Usodno .je vsekakor, da te slutnje ni razodel tovarišici ter se raje ni vrnil nazaj. napad Ko sta Dolničar in Gorupova prišla do Šege in Bevardija, je prvi vstal lievardi ter je pristopil k Dolničarju in zahteval cigareto. Ta je odvrnil, da cigaret nima, v tem hipu pa je Bevardi zamahnil s sekiro ter ga z ostrino zasekal v lice. Dolničar pa je v istem hipu potegnil nož ter ga zabodel Bevardiju dvakrat v stegno. V tem hipu pa je že priskočil Šega ter ga ja od zadaj udaril po glavi, da se je Dolničar zrušil na tla. Gorupova je takoj pri napadu na Dolničarja vzkliknila ter se je obrnila navzdol po poti v beg. Spodaj pa ji je že zastavil Šajtegel pot. Gorupova je kričala na pomoč, ker je mislila, da je Šategel kak turist, ta pa jo je v odgovor udaril s kolom. Vendar so njene klice sna pomoč* slišali tudi neki drvarji, ki so delali nekaj sto metrov nižje, vendar se zanje niso rmenili, ker imajo turisti itak večkrat navado, da iz neke objestnosti vzklikajo in kriče. Tedaj pa je pritekel Šajteglu na pomoč še Šega ter je pobil Gorupovo na tla. Potem so razbojniki obe žrtvi zavlekli eno za drugim kakih 40 korakov od poti.vstran v gozd. Tam so opazili, ubijalce bes. Od tega klanja pa je bilo drevje yeč_ metrov naokrog pobrizgano s krvjo, kri se je še danes pri preiskavi točno videla. Nato so Ereiskali žepe Dolničarja in Gorupove. Plen je il nekaj denarja in ura. Sezuli so žrtvama tudi čevlje, vzeli nahrbtnik ter smučke in potem odšli, šajtegel se je odpravil po severni poti, Šega in Bevardi pa sta šla po stranski poti v dolino, kjer so se sešli zopet pri Sernecu ter so nadaljevali potem pot skupaj do Bevardije-vega doma. Plen so skrili v sv’rrak Ves plen so potem skrili v svinjaku in sicer pod poduice, katere so nato zopet pribili na tramove. Tam so ga danes našli detektivi mariborske policije šele po dolgotrajni preiskavi. Bile so tam oboje smuči, dva para smuških čevljev, v okrvavljenem nahrbtniku pa pižama, rokavice, nogavice, fotografski aparat, dočim si je uro pridržal Bevardi,denar so si pa razdelili. Sega taft Prvi, ki je priznal, je bil Bevardi. Mislil je pač, da bo s tem priznanjem zmanjšal svojo krivdo ter ga je tndi temu primerno prikrojil. Šajtegel je poprej vse tajil, ko pa so mu povedali, da je Bevardi že priznal, je pobledel ter postal vznemirjen. Posebno dramatično je potem potekla konfrontacija med Bevardijem in Šajteglom. Izvršila se je v policijskem zaporu. Ko je Bevardi šajteglu v obraz vrgel očitek, da je on ubil Dolničarievo in Gorupovo, je v Šajteglu vse zavrelo in toliko, da se ni vrgel na Bevardija. Potem je dejal, da bo sedaj tudi on govoril. Spravili so Bevardija vstran in šajtegel je potem začel pripovedovati ter je tudi Šego izdal, šega pa je dosedaj vse vztrajno tajil. Zatrjeval je, da je bil zvečer že ob šestih doma ter je dela! na vrtu. To je potrdila tudi njegova priležnica. Šega ima na ta način alibi in je mogoče res verjetno, da je on samo zločin izasnoval ter je oba morilca dobil, sam umor pa sta izvršila šajtegel in Bevardi. Čudne razmere na kočevski občini in izpostava OUZD Nagradno žrebanje dnevnega Slovenca" Vsi, ki jim je sreča dodelila eno od razpisanih nagrad, so dobili pismeno obvestilo. Oni, ki morejo, naj se s tem obvestilom oglase v naši upravi »Slovenca«, Kopitarjeva ul. 6, v Ljubljani, kjer bodo dobili posebno »nakazilo«, s katerim bodo nag'rado pri zadevni tvrdki iahko dvignili. Oni ,ki pa ne morejo osebno priti v Ljubljano, naj nam to sporoče in mi jim bomo takoj poslali njihovo nagrado. Pri plugih naj sporoče, za kakšno zemljo ga žele. Pri čevljih pa številko čevljev in ali ženske ali moške. Propagandni oddelek »Slovenca«. Kočevje, 25. februarja. Ker so se v zadnjem času izvršile velike redukcije v eni izmed tukajšnjih tovarn, je bilo vse prizadeto delavstvo prisiljeno prositi za podporo pri »Ljubljanski borzi dela«, kamor delavstvo v času zaposlitve od svojih plač prispeva gotov delež. Te podpore ljubljanska >Borza dela« redno nakazuje mestni občini Kočevje, katera potem od '.Borze dela<- predlaganim osebam nakazuje podpore. Ko se je tako pred dnevi oglasil na tukajšnji občini delavec K. F. in zaprosil za podporo, mu je blagajnik na prav surov način odvrnil, da podpore se niso prišle in da vse to vodi občinski sluga M. Ko se je K. obrnil tudi na slugo in ga vprašal po podpori, mu je ta odvrnil, da je še ni in da je on sploh ne bo dobil. Delavcu K. v danem položaju ni preostajalo nič drugega, kot da se je napotil k okr. načel. g. Brezigarju, kateremu je vse postopanje občine obrazložil. Načelnik je takoj telefoniral na občino in vprašal, kaj je s podporami? Rezultat je bil ta, da je K. takoj dobil izplačano podporo, — blagajnik in neki stražnik sta ga pa opozorila, da mu radi takšne malenkosti pač ne bi bilo treba hoditi k glavarju. Pripominjamo, da je takih primerov glede nekorektnega postopanja s strani tukajšnjih občinskih uslužbencev še več. Vsi prizadeli naj se v takih primerih obračajo naravnost na okr. načelnika g. Brezigarja. Prosimo vse merodajne činitelje, d« temu zapostavljanju slovenskega delavstva s strani tukajšnjih občinskih uslužbencev napravijo enkrat za vselej konec. l)aeirayno imamo v Kočevju že 16 let ekspozituro Okrožnega urada, ta še nikoli ni bila na tako neprikladnem mestu, kot je sedaj. Na čelu te izpostave stoji nekdo, ki se ga stranke naravnost boje. Delavstvo se v pisarniške prostore skoro ne upa. Prosimo ravnateljstvo OUZD v Ljubljani, da se kočevska izpostava preseli na vidnejše mesto in nujno loči od zasebnega stanovanja sedanjega Sefa. Prav tako bi bilo dobro, da se ravnateljstvo samo prepriča, če je delovanje tega gospoda v 6kladu s pravili in določbami OUZD. KIH O UNION Tel. 22-21' Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16. in 19.15, ^zadnja večerna predstava ob 21.15 odpade) Usodno toroditvo Stan laurel in Oliver Hardy Kot dodatek pokažemo še prvi plastični film Vse skupaj mnogo smeha, veselja in zabave Tipi zločincev v moderni kriminologiji Predavanje prof. Maktecova Ljubljana, 25. februarja. V Filharmonični dvorani, ki jo je občinstvo do kraja napolnilo, je v sredo zvečer na Ljudski univerzi predaval vseuč. prof. Maklecov o »tipih zločincev v moderni kriminologiji«. Predavanje ni bilo samo znanstveno, temveč je bilo zanimivo tudi za širše obiinstvo. Predavatelj je v uvodu nanašal, da se za zločin zanimajo znanstveniki-kriminalisti, pa tudi občinstvo, ki pogosto obiskuje sodne obravnave na sodišču. To zanimanje občinstva pa je dostikrat takšno, da meji že na bolni pojav. Pri tem občinstva ne zanimajo takšna vprašan'a: kaj je zločin, kakšni so vzroki zločina, zakaj so kaznilnice? Predavatelj se je omejil samo na vprašanje o tipih zločincev. Zloe nsko de'an:c Zločinsko dejanje je odraz osebnosti, ki živi v takem in takem okolju in je torej odvisno od pogojev kraja in časa. S tem v zvezi je tudi razvrstitev zločincev, zato je proučevanje kriminalitete predvsem pro-učavanje resničnih dejstev zločinstvenosti kot živl;cnj-skih pojavov, a je neodvisno od praktičnih smotrov. Poznavanje tipov zločincev je važno za zakonodajalca kot za varstvene organe. Večina dosedanjih delitev izvira iz obrambne organizacje občestva in je v zvezi z idejo o smotrenih ukrepih za pobijanje zločinstvenosti. Moderni kriminologi izhajajo iz pojma tipa, ki je sintetično edinstvo neke vrste pojava zločinstvenosti. Teorije o tipih zločincev Naravoslovno usmerjeni krimioalasti oznanjajo nauk o rojenem zločincu. Prvi, ki je postavil to teorijo, je bil italijanski kriminalist Lombroso. Zločinec je rojen za zločin tako, kot je bil n. pr. rojen Mozart za glasbo. Ferri mu je očital, da pretirava pomen telesnih znakov, po katerih naj bi spoznali rojenega zločinca. Francoski kriminalist Gabriel 'I ard je postavil nauk o socialnem in poklicnem tipu (kroničnem tipu), ki je rezultat zločinskega udejstvovanja. Ugotovljeno je, da bi po Lombrosu bilo le preveliko število oseb, ki pridejo s paragrafom v navzkriž. Nemška statistika iz 1. 1910,, ki jo je sestavil neki ravnatelj kaznilnice, pravi, da je bil vsaj enkrat kaznovan vsah 12. moški, vsaka 52. ženska in vsak 113. mladoletnik. Ker bi se po tem antropološka teorijo o rojenem zločincu ne obnesla, je postavila teorijo o pravih zločincih in nepravih (kriminoloidih) in o bodočih zločincih. V tem pa je notranja nedoslednost, ker rojeni zločinec po drugi teoriji ne zagreši zločina, če mu življenje poteka ugodno. Antropološka teorija je statična in ne vidi razvoja zločinčevega značaja. Novejša teorija je dinamična in stoji pod vplivom vede o značajih. Tard pravi, da je mogoče, da prinese človek na svet prirojene napake, a zločinec postane v teku življenja. Zločin je individualen pojav in nekaj zgodovinskega v življenju člo- Naša znamenita Halo! pevka in umetnica Erika Druzovii prvič v filmu v Ziehrer-jevi opereti Potepuhi Jutri! KINO UNION veka. Zločinec sam je enkratna, neponavljajoča sc osebnost, pri kateri gre za notranji, dramatični razvoj značaja in za zunanje vzroke, Zunanji vzroki so; nesrečni zakon, udarci usode, brezposelnost, vojna. Ni mogoče ločiti notranjih in zunanjih vzrokov, ki so rezultat medsebojnega vplivanja. Nepravilno je, če se pri uvrstitvi zločinca v to ali ono psihološko vrsto ne upošteva bistva osebnosti. Poklicni zločinec je bil na primer prvotno samo neizkušen novinec, medtem je doživel proces nravnega in razrednega propadanja in je postal šele kot povratnik kroničen zločinec. Sodišče raziskuje pri zločinu predvsem krivdo, značaj in svojstva zločina. Vendar pa ima individualizacija tu svoje meje, kajti ne more biti vsak sodnik Shakespeare ali Dostojevski. Državna sredstva za natančnejše poznavanje posameznega zločina go namreč omejena. Predavatelj sam je razdelil zločince po tipih v akutne in kronične, v poboljšljive in nepoboljšljive. Pri akutnih je zločin le osamljena epizoda, pri kroničnih pa stalno ponavljanje zločina. Oznaka poboljšljivih in ne-poboljšljivih je presplošna in je odvisna od notranjih in zunanjih vzrokov. Pri tem gre predvsem za različnost reakcije pri obeh teh tipih. Predavatelj je naposled označil vrsto zločincev po značaju zločina in naglasil, da ima kriminologija pri raziskovanju zločina tako toretično kot praktično precej zaslug. Cel ski poč tniiki dom pod Tovstom Kuratorij za zgradbo ^Celjskega počit, doma : poroča, da je že pričel z razpošiljanjem položnic za prispevke. Prihajajo že tudi nakazila, kar je dokaz, da je celjsko občinstvo razumelo potrebo te socialne ustanove. Kuratorij se obrača do vseh, ki so že prejeli, odnosno šele bodo prejeli položnice s prošnjo, da jih čim prej izpolnijo ter tako omogočijo, da bo mogel >Počitniški dom< že letošnje poletje sprejeti pod svoj krov prve, okrepitve potrebne mlade letoviščarje. Dvakrat da, kdor hitro da! Vsak, tudi najmanjši prispevek je dobrodošel. Ime- Tujsko prometni tečaj v Ptuju Ptuj, 25. febr. Kraljevska banska uprava dravske banovine je priredila s sodelovanjem Turističnega odbora mestne občine Ptuj, dne 17. februarja zanimiv tujeko-prometni tečaj. Tečaja so se udeležili vsi krogi prebivalstva, posebno močno je bila zastopana okolica predvsem po učiteljstvu. Predavatelji so v besedi in sliki pokazali važnost tujskega prometa za naše kraje ter so bili za svoja poučna predavanja deležni od strani poslušalcev splošne pohvale. Predavanje je otvoril predsednik Turističnega odbora g. Rerlič,- 0 pomenu turizma je tovoril referent za turizem pri banski upravi g. Satler. Posebno^ zanimanje je zbudilo predavanje g. inž. ' Zupančiča o umnem kletarstvu. Interesantna so bila izvajanja ravnatelja mestnih nasadov g. Lapa, 0 poleplanju zunanjega lica turističnih krajev, »plosno pozornost je zbujalo predavanje ravnatelja 1 ujsko-prometna zveza v Mariboru g. Loosa, ki je v. markantnih besedah orisal način in pomen turistične propagande. Na jx»vsem znanstveni podlagi je bilo izvajanje g. dr. Vrtovca, pokazujoč mnogo dobrega m koristnega na polju higiene, z ozirom na postrežbo go9tu. Predavanje je doseglo svoj namen ter bo brezdvomno koristilo nadaljnjemu razvoju tujskega prometa v Ptuju in njegovi divni okolici. Prepričani smo, da bo turistični odbor mestne občine Ptuj, ki jo kljub svojemu kratkemu obstoju pokazal veliko delavnost, dosegel v doglednem času v tujskoprometnib vprašanjih pozitivne uspehe, posebno ako ga bodo vsi krogi pre-bivalstva podpirali v njegovem požrtvovalnem delu, ki je namenjen le razvoju turizma in zboljšani" gospodarskih prilik našega okoliša. Kam dovede brezbrižnost staršev Kamnik, 24. februarja. Razni obrtniki, ki imajo na »Meglerjevi pri-naJemu razne prostore, so opažali že dalj Ifi^tnerJT fgl"J.a °r°dje. — Sum je padel na f-rnhn i!,-- ! stanuje pri svojih starših na Grabnu v bližini omenjene pristave. . 6 ■ zopet dospela ovadba na organe jav- ,, >~,ki so takoj sklenili, da izvedejo hišno 1 reiskavo. Danes je bil ta usodui dan. — čini so orožniki prispeli do hiše in vstopili v vežo, jo je tante kot nalašč primahal z dvorišča v vežo s kosom na hrbtu, v katerem je imel staro železo. Takoj so ga povprašali, kje je dobil železo, nakar je po kratkem oklevanju priznal, da je železo ukradeno. To je dalo povod, da se je pričela temeljita hišna preiskava, ki ni ostala brez uspeha. V kleti so našli večjo množino mizarskega in ključavničarskega brodja. Nepričakovano pa so ti radovedneži naleteli še na okrog 20 litrov vtihotapljenega žganja in nekaj saharina. Poklicali so še starešino tukajšnje fin. kontrole g. Bobnarju, ki je saharin in žganje zaplenil in uvedel tudi on od svoje strani kazensko postopanje. Da je dečko krenil na to pot, leži v glavnem na darovalcev in nakazane zneske bo kuratorij od -- , - — - ft. časa do časa objavljal. Darovalcem, ki so že naka- ! krivda na starših, ki ga niso opozorili na posle Kili prispevke pa zaenkrat najlepša hvala! * dice, če si kdo preveč poželi tujo lastnino. Govor ministra Dragiše Cvetkoviča (Nadaljevanje s prve strani.) tiranje, koncentracijska taborišča, politika čvrste roke, taksna, kakršne so si zamislili na oni strani (dobravanje pri večini, protesti pri poslancih JNS). Glavna odlika naše notranje politike je ravno v tem, da se dogodki niso precenjevali, da smo vsako stvar postavili na svoje mesto. Dr. Korošec je s svojo taktično in pametno politiko preprečil mnogo sporov.^ To je rodilo znosne razmere, pripeljalo je do taksnih okoliščin, v kakršnih danes živimo. (Odobravanje pri večini.) Nato preide Cvetkovič na sporazum in pravi: Gre za razgovore s Hrvati in za notranjo ureditev naše države, da bo naša ureditev takšna, da bo popolnoma ustrezala interesom Srbov, Hrvatov in Slovencev (protesti pri JNS). Gre za to, da bodo vsi Srbi v tej državi popolnoma zadovoljni prav tako, kakor vsi Hrvati in vsi Slovenci. Delati za to ni nobena izdaja nasproti državi. Naš stik z dr. Mačkom je bil v tem duhu. Govorili smo, omogočili smo znosno atmosfero, v kateri se je moči pa- metno razgovarjati. Ce smo prekinili naše razgovore, ni krivda na nas. Ugotoviti moram, da je vlada s svojo dobro notranjo politiko edina omogočila te razgovore in če pride do likvidacije tega vprašanja, do popolnega sporazuma med Srbi in Hrvati, se bo to doseglo edino po zaslugi pametne politike vlade in dr Korošca. Neki poslanec JNS je govoril o popolnem polomu državne avtoritete glede na znano revijo, ki jo je priredil dr. Maček s svojimi pristaši v Zagrebu. Vprašam, ali je notranji minister takrat presodil dogodek, da je dal tistemu dogodku drugi značaj. Vprašam vas, koliko žrtev bi bilo takrat v Zagrebu in koliko po nedolžnem prelite krvi (odobravanje pri večini). Pametna politika kraljevske vlade ie reducirala dogodke na pravi obseg. Rekli smo, da so naš politični program najširše samouprave, spoštovanje vseh krajevnih teženj v kulturnem in gospodarskem pogledu in omogo-čenje, da pridejo vsi kraji do popolnega izraza. Po zaslugi naše notranje politike in našega takta je moglo priti poslednja leta do razgovorov med dr. Mačkom in ZO. Spomnimo se onega terorja, ki je vladal pop.rej, da se niti dva prijatelja nista mogla sestati in govoriti popolnoma o zasebnih prijateljskih rečeh Spomnimo se koncentracijskih taborišč iz tistih časov. Ce primerjamo današnje politične razmere s takratnimi, ko je bila la gospoda na vladi, bi ta gospoda in JNS najbolje storila, če namesto kritiziranja našega dela umolkne in nič vec ne govori o tistem, kar je bilo. Nikoli se ni vršilo več političnih shodov v naši državi, nikoli več političnih konferenc opozicijskih voditeljev, kakor danes. Volitve se bližafo Nekateri govorniki očitajo vladi zastran senatnih volitev, Mi smo te volitve izvedli po tistem sistemu in volilnem zakonu, ki so ga nam zastopniki JNS pripravili in nam ga dali v roke, Ugoto; vili smo dejstvo, da se parlamentarni opoziciji ni posrečilo razen v eni sami banovini jiostaviti svojo listo za senatne volitve, in še v tej banovini je bil* falzificirana. Mislim, da bomo v kratkem dali pri" ložnost nekim gospodom, ki stoje na oni strani JNS, da pokažejo, koliko ljubezni do naroda imajo in koliko jih je, ki uživajo zaupanje med ljudstvom. Upam, da nismo daleč od tega trenutka. Iz navedenih razlogov mislim, da more Narodna skupščina v interesu te države glasovati za ta proračun kraljevse vlade dr. Milana Stojadinovica. (Viharno odobravanje uri večini, protesti pri opoziciji.) 01 tu in tam . *?v senatorski lclnli je bil ustanovljen na včerajšnji seji senata. Imenuje se Jugoslovanski ne-zavisni klub senatorjev. Dozdaj ima le šest elanov, med katerimi je tudi kot tajnik in blagajnik vsaj po vsej Sloveniji dobro znani nezavisnež in bivši sloviti ban dr. Drago Marušič. Predsednik tega nezavisnega kluba je Jovan Aleksič, podpredsednik pa dr. Sava Ulmanski. Na včerajšnji seji je predsednik senata dr. Želimir Mažuranič obvestil senat, da se je omenjeni klub ustanovil in da je odbor tudi že prevzel posle. Cenzuro nad vsemi gledališkimi prireditvami je uvedla, banska uprava dunavske banovine. Odlok pravi, da bodo morala vsa društva in organizacije brez izjeme predložiti krajevnim šolskim oblastem v pregled dramateko delo, ki ga pripravlja za oder. Banska uprava je smatrala tak odlok za potreben iz razloga, da so premnogi igrokazi mladini, zlasti šolski, več škodovali kaikor pa koristili. Prireditev igre bo dovoljena šele takrat, kadar bodo šolske oblasti izrekle o delu povoljno oceno. Nenavaden prizor so opazovali potniki brzo-vl&ka v ponedeljek popoldne v bližini postaje Petrovo selo blisni Slavonskega Broda, Dva mladeniča eta podila tretjega proti železniški progi. Ker je v istem trenutku pridrvel brzovlak, preganjani ni mogel skočiti preko proge, pa je zato potegnil iz žepa samokres in ustrelil nekajkrat proti preganjalcema. Oba sta padla ranjena na zemljo, eden mrtev, drugi pa težko ranjen. Do krvoprelitja je prišlo zaradi nekega spora med fanti. Morilca so zaprli. Uprava združenja sodnikov kraljevine Jugoslavije je poslala ministru pravde spomenico, v kateri še zavzema za poseben zakon o sod-mkilj. Združenje pravi, da je tak zakon za ne-ovirano delo sodnikov nujno potreben,_obenem Pa bi se z njim spet. dokončno uredili uradni Prejemki sodnikov. Uprava združenja je že leta 19% izdelala osnutek zakona in ga predložila niinistru pravde. Sedaj prosijo, da bi minister zakon proučil in ga predložil plenumu skupščine še v tem zasedanju v obravnavo. Divjega vepra, težkega 500 kilogramov, so Po težki borbi ubili lovci iz. Dobrega Sela pri Donjem La peti v Liki. Ljudje tamkaj skoraj ne poznajo te živali, ker se le redkokdaj pojavi. Vendar pa se je pred dnevi sredi belega dneva v vas priklatil silen veper in stikal po hlevih /,a hrano. Ko ga je kmet Luka Medic srečal je ve-'per plani! nani in ga podrl na tla, čeprav se ga je kmet otepal s sekiro, ki jo je nosil s seboj. Na njegove krike na pomoč so prišli še drugi vaščani in začeli s sekirami tolči po vepru. Toda vse skupaj je malo pomagalo, kajti veper je podri vsakega, ki je prišel v njegovo bližino. Sele vaškemu učitelju se je posrečilo vepra ubiti s štirimi streli iz vojaške puške. Ko so vepra stehtali, je iroel nekaj nad 300 kilogramov. Njegovi okli so bili dolgi po 15 centimetrov. Dve hudi nesreči sta se dogodili predvčerajšnjim na Donavi blizu Som bo ra. Dva ribiča sta vzela^ v svoj čoln na baranjski strani dva kmeta. Ko je bil čoln sredi reke, je priplula mimo večja motorna ladja, ki je naredila take valove, da se je čoln prekucnil. Vsi štirje so se nenadoma znašli v valovih, vendar se je le obesna kmetoma posrečilo prijeti se za prevrnjeni <0ln in se s tem rešiti gotove smrti. Oba ribiča Pa nista bila kos valovom in sta našla smrt v reki. — Druga nesreča pa se je pripetila pri Bezdann. Velik tovorni avtomobil ljubljanskega trgovca z vinom Adolfa Simčiča je pripeljal natovorjen do obale Donave, nakar so ga zapeljali na brod, da ga prepelje na drugo stran reke. ?'m je brod odrinil od brega, se je utrgala žica 'n valovje ga je pognalo v smeri toka. Ker je kil avtomobil težko natovorjen s sodi vina, se je brod nagnil, da je avtomobil izdrknil z njega v reko. Lastnik avtomobila in njegov šofer sta imela toliko prisotnosti duha, da sta naglo od-Prla vrata avtomobila in skočila v reko. Le na mo torej priliko videti zlasti v nedeljo v teku skozi vratca, na terenu vse naše najboljše tekmovalce v alpski kombinaciji, ki se bodo borili za ponosni naslov državnega prvaka v tej disciplini. Po zadnjih telefonskih sporočilih, ki jih imamo, je vreme in sneg idealno, kar bo kot vidimo po vremenskih napovedih, držalo še nekaj časa. . Izvedbo državnega prvenstva imajo v rokah odborniki G. K. Š. P., kar nam daje tudi zagotovilo, da se bodo tekme vršile v popolnem redu. Nad smuškimi tekmami v alpski kombinaciji je prevzel pokroviteljstvo ban dr. Marko Natlačen ter s tem poudaril veliko pomembnost teh tekem. Poklonil je tudi lep pokal, ki ga bo dobil prvak v alpski kombinaciji. Tekmam bo, če ga ne bodo zadržali drugi važni posli, tudi sam prisostvoval in sam izročil zmagovalcu pokal. Naročajte in širite Slovenski dom! kakor pri povratku 50% popust od normalne voznine. Za tak popust se dosedanji minimalni čas 7 dni zniža 5 dni, kot najdaljši rok pa ostane dosedanji trimeesčni rok. Toda novo in najvažnejše je to, da potnik iz tujine ni več vezan na posamezne kraje, ki so bili navedeni v sedanjem železniškem seznamu ugodnosmih krajev, temveč mu je odprta vsa naša država, tako da lahko prebiva kjerkoli hoče. Prav tako ni več potrebno, da pride v našo državo zaradi počitka, ali na zdravljenje itd., temveč dobi že samo s prihodom in bivanjem v naši državi, naj pride že zaradi česarkoli, pravico do ugodnosti, ako ostane pri nas najmanj 5 dni. Taiko želi železniška uprava dati tujcem kar največ ugodnosti in jim napraviti potovanja po naši državi kar mikavnejša. Od tega ne bo imela koristi samo železnica, temveč zaradi dotoka tujega denarja tudi vse naše gospodarstvo. Naše ljudi vsekako še bolj zanima, kakšne bodo te ugodnosti v bodočnosti za domače potnike, kadar potujejo za zdravi enfe ali za dopust V tem pogledu ostanejo skoraj vsa dosedanja določila glede višine popusta in formalnosti še nadalje v veljavi, ker bodo domači potniki tudi v bocloče kadar 6e peljejo na zdravljenje ali na dopust, plačali celo voznino, na povratku se jim bo pa vračunala ugodnost. Prav tako se bo v bodoče domačim potnikom potrdilo njihovo bivanje. Toda medtem ko 60 to doslej storile zdraviliške uprave, bodo zdaj to storile občinske uprave tistih krajev, kjer 6e mude. Toda železniška uprava je iz zgoraj navedenih razlogov tudi pri domačih potnikih opustila vsako omejitev glede krajev, kjer se žele zdraviti ali prebiti dopust. Tako bodo tudi naši potniki lahko potovali v katerikoli kraj naše države po znižani ceni. Toda razširjenje ugodnosti je imelo neizogibno posledice v več bistvenih spremembah dosedanjih določil. Da se preprečilo zlorabe je železniška uprava določila, da mora domači potnik v določenem kraju, če se mudi v več krajih, v prvem kraju prebiti najmanj 10 dni, Izjema je dovoljena le za obiskovalce jadranske obale, ki se iz tujsko-prometnih razlogov že odkar obstoji ta ugodnost, smatra v tarifnem pogledu za en sam kraj. Tako bodo tudi po novih določilih domači potniki prvih 10 dni lahko prebili v raznih krajih jadranske obale ali njenih otokov. Razen navedenih 6prememb je važna tudi ta, da mora, če naj velja ugodnost v bodoče, kupiti potnik pri odhodu vozni listek za najmanj 200 km, to pa zato, da se zavarujejo železniški dohodki. Sicer pa ta omejitev v praksi ne bo posebnega pomena, če pomislimo, da je normalna voznina za razdalje izpod 200 km, kjer popust ne velja, tako nizka, da je potnik spričo svojih ostalih stroškov, ki jih bo imel pri bivanju v teh krajih, z lahkoto prenesel. Veljava ugodnosti znaša tudi pri domačih potnikih 3 mesece, to se pravi, da lahko potnik kakor doslej izrabi kupljeni vozni listek za povratek v roku 3 mesecev. Razen tega velja vozni listek pri povratku 10 dni in sme s tem listkom prekiniti potovanje kolikorkrat hoče, ne da bi moral dati to na postaji potrditi, kakor je treba sicer storiti pri vseh drngih potovanjih. Vse gori navedene ukrepe bo železniška uprava uvedla 1. aprila t. 1. Potreba po vodovodu v Kontnem Slov. Konjice, 21. febr. Vas Koritno leži na strmem bregu, ki se polagoma spušča proti oplotnici Zaradi strmine in zaradi grebena vas ni prav sklenjena, ampak 60 kmetije bolj razstresene. Ljudje na tem pobočju pri obdelovanju zemlje dosli trpe. še bolj pa zaradi slabih vremenskih razmer. Posebno pa so prebivalci prmdeti zaradi pomanjkanja voče Spričo strmega pobočja ni pravih studencev, ker se voda naglo odteče v dolino. Zasilni studenci pa ne (zadostujejo potrebam. V deževnih dneh poleti in ob južnem vremenu pozimi, ko se sneg tali, sicer premine ta skrb za nekaj dni. Ko pa vode v zasilnih studencih in zbiralnikih zmanjka, jo je pa treba zopet voziti iz nižje ležečih studencev. Tudi tukaj imajo — kakor še marsikje drugod — navado, da pozimi sneg »kuhajo« v kotlih in imajo potem približno slično vodo kot je kapnica ali kraška deževnica. Drva pa tudi niso zastonj. Vsled tega se je med prebivalci zbudila želja I«) zgraditvi vodovoda, ki bi ljudem zelo olajšal življenje ter jih rešil trpljenja, ki je v zvezi z vodno preskrbo iz doline. Z ozirom na lego bi bila gradnja še precej lahka. Stroški, ki bi jih bilo treba investirati, bi se bogato izplačali. Mi moramo željo vaščanov Koritnega samo podpirati. Celjski šport Smučarski klub Celje razpisuje za nedeljo, 27. t. m., na svoji skakalnici v Liscah pri Lelj" medklubske skakalne tekme za prvenstvo Celja. Skakalnica dovoljuje skoke do 42 m. Tekmuje se po pravilih JZSS. Pričetek tekmovanja točno ob pol 3 popoldne. Pravico tekmovan ja ima vsak verificirani član J7/SS ter juniorji, člani kakega kluba, ki je včlanjen v JZSS. Prijavnina za se-njorje 10 din, za juniorje 5 din. Prijave sprejema do 26. t. m. Smučarski klub Celje, poznejše prijave na dan tekiue v restavraciji Petriček v Liscah do pol 2 popoldne. Prvi štirje tekmovalci prejmejo lep diplome, zmagovalec pa krasno spominsko darilo. Tudi prvi trije juniorji bodo dobili nagrade. Razdelitev daril in objava rezultatov bo po tekmi v restavraciji Petriček. ★ Koliko je veljalo svetovno prvenstvu v lednem hockeju. Z Mednarodnim turnirjem v lednem hockeju, ki se je vršil v Pragi in ki se je ves teden odigraval pred polnim zimskim stadionom, so imeli prireditelji okoli 2 milijona češkoslovaških kron (okoli 8 rnilij. din) prometa. Stroški za 13 moštev, ki so se udeležili turnirja so bili 80.000 K5. Preureditev zimskega stadiona je veljajo 200.000 Kč; najemnina za 11 dni pa 80.000 Kč. Četrt milijona Kč je stalo ameriško moštvo; cenejši so bili Kanadčani, ki so prireditelje veljali samo -10.000 Kč. 600.000 Kč pa so morali prireditelji zastaviti kot garancijo, da bodo plačali vse Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer- H sko stanje a Tempe- ratura v G® a ► .£« s * * 5^ 3- O' Veter (smer, in kost) Pada vine • «« "k 5 K ~£~S C 5 E S 03 (J) b Ljubljana 779 5 52 -5 0 82 0 NE, . Maribor 778-6 5-2 -4-0 80 0 0 Zagreb 775-6 7-0 -311 90 3 N Es — Belgrad 775-1 4-0 -8-0 95 0 SSW, — Sarajevo 775-2 40 -6-C 80 7 0 — Sušak 773-5 8-0 1-0 60 2 N, — Split 772-3 8-0 2-0 40 0 NE, — Kurabor 770-1 8-0 2-0 35 0 NE, Rab 773-6 6-0 1-0 40 0 NNEj — — . iviiuu v l'UV, jaSUU, AUltU- no mrzlo vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo iz noči do 8.45 popolnoma oblačno, od 8.50 do 9.50 deloma oblačno, ostali čas dopoldne pa večinoma jasno. Od 12.40 dalje ves popoldne pa jasno in sončno, le tu in tam so se pojavili lahki cirusi. Ponoči jasno, proti jutru pa nekoliko oblačno. Temperatura na aerodromu -8-9 C. Ljubljana danes Koledar Danes, petek, 25. februarja: Valburga. Sobota, 26. februarja: Gabrijel. Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 43; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gar-tue, Moste, Zaloška cesta. ITA RINA in SVETISLAV PETROVIČ v filmu prirodnih krasot iz naše solnčne Dalmacije Princeza koral Premiera danes v KINU SLOOA Tel. 27-30 Dravski banovinski odbor Rdečega križa kraljevine Jugoslavije bo imel v nedeljo, 6. marca 1938., ob 10 uri svojo redno letno skupščino v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Frančiškanska prosveta M. 0. v Ljubljani bo priredila za svoje člane in prijatelje na pustno nedeljo, dne 27. t. ni. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani veselo predpustno zabavo s pestrim sporedom. Na programu je predvsem izborna burka v treh dejanjih^ »Trojčki«, pri kateri se boste smejali, kakor še nikoli. Razen tega bo nastopil nepozabni dr. Morello s svojimi novimi šalami pod starim naslovom: »Visoko plemstvo:. In šaljivi kupleti, vesela muzika, z eno besedo: kolo-salno! Ce hočete ugodno sedeti, si rezervirajte vstopnice po 6, 4, 3 in 2 din v pisarni »Pax et bonum« v franc, pasaži. Obiščite naš teater, ki ga vodi strokovni režiser! Pri prevozu gledaliških rekvizit z gostovanja v Celju, dne 22. t. m. sta se izgubili s tovornega avtomobila 2 blazini z rdeče-rumeno prevleko. Domneva se, da sta padli s tovornega- avtomobila med Celjem in Vranskim. Poštenega najditelja prosimo, naj jili odda na najbližjo žandarmerijsko postajo. — Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Prosvetno društvo Trnovo pripravlja za Člane in prijatelje za pustno nedeljo 27. t. m. veseii večer. Člani igralske družine bodo v režiji g. C. Pov-šeta uprizorili Hi reto vo burko v 3 dejan jih »Teta na konju«. Ker je za uprizoritev te veseloigre veliko zanimanje, priporočamo vsem, da si vstopnice preskrbe v predprodaji v nedeljo od 10 do 12 dopoldne. Trpljenju naših mož in fantov med svetovno vojno velja nocojšnji prosvetni večer, ki bo ob 8 uri v beli- dvorani Uniona. Na sporedu je deklamacija »Padlim junakom«, oktet bojevnikov zapoje »Oj ta soldaški boben«, »Oblaki so rit-deči«, »Oj Doberdob!«. Nato sledi predavanje o bojih, pri katerih je sodeloval zlasti 17. pešpolk, torej slovenski lantje in možje. Njegov bivši vojni duhovnik minister gosp. dr. Fr. Kulovec, ki je sam spremljal vojake po Galiciji, Tirolah in drugih bojiščih, bo predava! o njihovem trpljenju ter o grozotah, ki so jih doživeli slovenski možje in fantje na raznih bojiščih. Njegove besede bodo pojasnjevale številne skiopti-čne slike. Opazili bomo lahko, kako drugi narodi postavljajo na bojnih poljanah krasne spomenike padlim žrtvam. Ob 20letnici teh bojev je naša dolžnost, da postavimo tudi slovenskim junakom dostojen spomenik na naših Brezjah. Na ta prosvetni večer se vljudno vabijo vsi bojevniki, ki so sami doživljali te sirahote, in pri peljejo s seboj tudi člane svojih družin. Predprodaj vstopnic: Prosvetna zveza, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. Predavanje o hudournikih. Danes predava v radiu g. inž. Štrancar o hudournikih, ne g. inž. Tavčar, kakor je bilo pomotoma objavljeno. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20 uri. Petek, 25. februarja: zaprto. Sobota, 26. februarja: »Rdeče rože«. Red A. Nedelja, 27. februarja ob pol 11 dopoldne: »Sneguljčica«. Mladinska predstava. Matineja po globok znižanih cenah od 14 din navzdol. — Ob 20: »Firma«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opera. — Začetek ob 20 uri. Pelek, 25. februarja: zaprto. Sobota, 26. februarja: »Don Juan«. Premierski abonma. Nedelja, 27. febr. ob 15: »Mala Florauiy«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — Ob 20: »Pod to goro zeleno«.^ Izven. Cene od 30 din navzdol. Gostovanje gdč. Zupevceve. Nedelja v operi. Popoldne se poje popularna Tijardovieeva opereta »Mala >Floramy« z go. Ribičevo v naslovni partiji in običajni izvrstni zasedbi, po globoko znižanih cenah od 24 din navzdol. — Zvečer se ponovi Beneševa opereta >Pod to goro zeleno« z gdč. Župevčevo v glavni partiji. Cene znižane. davke. Vkljub vsem teni izdatkom pa se češkoslovaška zveza v lednem hoekuje prav uič ne pritožuje, da bi imela izgubo- ROBERT LORD POD CRNO KRINKO »Kaj se je pripetilo, fantje?« je vprašal mirno. »Stroji ga nekam lomijo,« je odgovoril Cliff. »Vsi so pokvarjeni.« »Dajte, dajte, popravite jih, pa se lotite dela...« je odvrnil Dombrowski in pazljivo opazoval trojico: Franka, Eda in Cliffa. »Preskrbi nam druge svedre, potem bomo delali takoj naprej,« se je oglasil Frank, »To je draga stvari Moral bi bil malo bolj paziti,« ga je opomnil Dombrowski. »Rekli ste nam, da bi delali hitreje. Toda, s temi stroji je nemogoče,« je oporekal Cliff. »Tudi s temi je mogoče, seveda, če človek malo bolj pazi.« »Bi ti to mogel?« se je spet oglasil Frank. »Kako, da ne. Tudi ti lahko! No, da vidim, kaj je stroju?« Joe Dombrowski je pristopil k Frankovemu stroju in ga začel pregledovati. »Vidiš, tu je napaka. Ti, Frank, si preveč dober delavec, da bi delal take napake. Malo bolj pazi. Ne bo ti škodovalo ...« 1 Po teh besedah je Dombrowski odšel naprej mimo drugih strojev, ki so po vrsti stali v tovarniškem prostoru. Frank je raztogoten vrgel neko cunjo na tla. Najrajši bi ^ bi bil odšel z dela. Ed je potrepljal Franka po rami, mu dejal še nekaj besed, nato pa se vrnil k svojemu stroju. Cliff je ostal pri Franku in ga začel ščuvati: »Hu ... Ta tujec se bo spodtikal nad tvojim delom!« »Tega ne bom trpel!« se je še bolj razkačil Frank. »Kaj hočeš? Če z njim obračunaš, zgubiš službo.« »Da, prav si povedal. Udaril ga bom, da se bo vse življenje spominjal na ta trenutek, nato pa bom poiskal drugo službo! Dovolj mi je že vsega tega... Ne dovolim, da bi mi kdo kaj ukazoval.« »E, dragi moj, predolgo si čakal na to zaposlitev, da bi jo zdaj na tako neumen način moral spet izgubiti.« »2e vem, kaj je moj posel.« »Le pogum! Tebi ni treba, da bi ti ukazoval tujec...« je polglasno nagovarjal Cliff. Frank se je spomnil včerajšnjega govora po radiu. »Amerika Američanom.. .« je še vedno bučalo v njegovih ušesih. »Da, prav imaš. Tako misli tudi še mnogo drugih v našem mestu.« »Frank, ti si pameten in naprednjaški človek... Vem za ljudi, ki bi ti mogli o tem povedati še marsikaj ... Dali ti bodo navodila, kako se moraš braniti... Hočeš, da te z njimi seznanim?« »Cliff, ti veš zanje?... Povej... Kje so? Kako bi prišel do njih?... govori!« »Le pomiri se, Frank. To j® velika tajnost. Poslušaj. Zapomni si dobro vsako besedo, ki ti jo bom povedal. Toda, bodi previden in ne zgubi glave, preden ne dosežeš svojega cilja.« Cliff je prišel čisto blizu k Franku in mu potiho nekaj Zašepetal na uho. Ob bučanju strojev ni mogel nihče slišati teh besed. Mogel bi opaziti le to, kako je Frank verno poslušal Cliffa in pazil na vsako besedo.. Prikimaval je in pritrjeval, češ da razume vse natančno. Stroji so peli svojo veličastno pesem. Delavci so mirno delali naprej. Tudi Frank je že bil popravil svoj stroj. Bil je zdaj nekoliko bolj vedrega obraza. Nihče od teh ljudi ni videl, kako je neka pošast pod črno krinko stegnila svoje kremplje, da zgrabi enega njihovih tovarišev... In še nad druge je vrgla svojo senco. Nihče ni mogel tega niti opaziti, ker je bila črna pošast pod krinko nevidna ... Ku-Klux-Klan je stegoval kremplje nad delavci »Hendon-Worksa«. * »Drogerija »Jones« je bila v glavni ulici mesta Pine-Lakea. Tu je človek mogel kupiti vse mogoče stvari. Drogerija je bila velika in dobro urejena. Njen lastnik je bil Jones, ki je imel v prodajalni še nekega Osgoodea. Bil je to visok, suh človek, varljivega pogleda. V drogeriji je bilo zaposlenih še | nekaj drugih nameščencev. Zadnje čase trgovina ni bila bogve « < rt lf n Ir a i. — 1 u J ! __1 ~ 1 _ - * .1 __ M £ - — —- a kako dobra, toda vendar je ostalo vse pri starem. Nameščenci niso izgubili svoje službe, čeprav so čez dan imeli bore malo posla. Osgoode se je sprehajal po trgovini in žvižgal melodijo neke plesne glasbe. Čeprav je včasih imel tudi dosti skrbi, tega ni nikdar izdajal nikomur. Lastnik drogerije pa je navadno po ves dan presedel v bližnjem nočnem zabavišču in miril svoje živce s pijačo in črno kavo... Nekoliko nižje v mestu je bila Mollyneusova drogerija. Ta je dajala Jonesu precej skrbi, Tam je bilo vse boljše in ceneje, zato je bilo tudi čisto razumljivo, da je tja prihajalo več kupcev. Osgoode se je sprehajal po svoji drogeriji in razmišljal o Jonesu. Bilo je okoli sedmih zvečer. V drogerijo je prišel Frank po mažo za britje. Osgoode mu je uslužno pokazal nekaj različnih vrst te maže. Frank je izbiral, Osgoode pa ga je ves čas izpod čela opazoval, Frank je že izbral, kar se mu je dopadlo. »Petdeset centov,.. Želite še kaj drugega?« je prijazno spraševal Osgoode. »Petdeset centov za tole bore škatlico?« se je začudil Frank. »Prav takšna stane pri Mollyneusu le sedemintrideset!« »Potem kupujte tam,« mu je hladno odvrnil Osgoode. Medtem ko se je Frank tako prepiral z Osgoodeom, je prišla v trgovino Pearl Danwers. Ljubeznivo se je nasmehnila Osgoodeu, pozdravila pa je tudi Franka, ki ga je poznala. »Dragi gospod Osgoode, rada bi parfum »Milady Beau-tiful!« . • • »Draga gospodična, takoj prosim!« ji je skoraj nič manj ljubeznivo odvrnil Osgoode in ji takoj ponudil tisti parfum. »Pa še zavojček »Henna«, prosim.« Medtem, ko ji je Osgoode zavijal, kar je kupila, se je ona priliznjeno približala Franku in ga vprašala: »Ali si kaj videl Eda? Ali on res misli vzeti ono Gro-ganovo za ženo?« »Pa zakaj je ne bi smel? Tu je vendar svobodna zemlja, draga mala Pearl... Ti menda vendar razumeš, kaj je to svoboda? ...« je odvrnil na pol za šalo, na pol zares, pri tem p* meril na toliko svobodno življenje, ki ga je živela Pearl. »Slovenski dom« izhaia rsak delavnik ob >2 Mesefna naročnina ti D«n eh j* Oin (lr»*dni«vo Kopitarjeve allc« 4/111 lelelon 4001 do 4005. Uprava* Kopitarjeva ulica 6. Za Jugoslovansko tiskarno l Ljubljani) K, Cc£. Izdajatelji Ivan Rakovec Urednik; Jože Košiče k. Mož. ki je dvakrat rešil Hitlerla in ki odgovarja za Dva dneva sta, ki imata največji pomen za Hitlerja in njegovo vlado: 10. junij 1934 in 1. februar 1938. Vsa Evropa se je zdrznila ob nenavadnih dogodkih teh dni, pa le malokdo ve, da je prišlo do teh velikih čiščenj v nemški vladi in armadi po zaslugi skrivnostnega Himmlerja, neverjetno vdanega svojemu vodji in neizprosnega sovražnika nemške vojaške aristokracije, v kateri je vedno slutil nevarnost za Hitlerja, jo tudi dokazal in končno brezobzirno ukrotil. Heinrieh Himmler je bil rojen šele 1. 1900 v Monakovem ter je kot 18-letni fant preživel zadnje leto svetovne vojske v ognju. Po premirju se je vrnil v svoje rodno mesto, delal kot navaden delavec v tovarni in bil obenem vpisan na vseučilišču za agronomijo. Grozovitosti vojne so fanta zelo izmo-dri,le, postal je zaprt sam vase, miren, hladen, ni se navduševal za nobeno stvar, toda v njem se je nekaj kuhalo. Tedaj je začel v Monakovem zbirati svoje redke pristaše majhen, suh, nervozen podčastnik v ponošeni in oguljeni uniformi. Na prvem sestanku v neki zakotni gostilni jih je bilo sedem, med njimi tudi hladni Himmler. Strastne besede Adolfa Hitlerja — on sam je bil tisti oguljeni podčastnik — so vse navzoče navdale z ognjem in navdušenjem, samo Himmler je ostal miren na zunaj, v srcu pa je prisegel »ubogemu fanatiku« večno zvestobo. Mirno in hladno je pristopil k bodočemu diktatorju in rekel: »Moje ime je Heinrieh Himmler. Če me hočete sam Vaš.« Že takrat je začel igrati vlogo prisluškovalca in bistrega opazovalca. Pristopal je k V6em političnim strankam in sam zase ocenjeval njihovo vrednost. Med tem ko se tvorijo v Berlinu najrazličnejša domoljubna društva med propadlimi aristokrati, zagrenjenimi generali brez armade, ko vrhovno poveljstvo brez moči čaka, da se pojavi kaka odrešilna in drzna osebnost, se Hitlerjevi pristaši mno-že in poskusijo 9. novembra 1923. e 6ilo osvojiti oblast v državi. Poskus se je sicer ponesrečil, Hitler je bil zaprt, toda prav ta ponesrečeni poskus in Hitlerjevo »mučeništvo« eta do dna razgibala Nemčijo in pridobila Hitlerju več pripadnikov kot največja propaganda. Ko je prišel iz ječe, se je znašel na čelu ene najmočnejših strank. Armada je našla človeka, na katerega je čakala, previdno je začela ponujati neznatnemu, toda drznemu »pritepencu« svojo pomoč in se mu prilizovati. Če se je marsikdo dal zapeljati temu prilizovanju, je eden vendarle ohranil mirno glavo, ni se navduševal za armadino pomoč, ampak jo začel hladno in podrobno opazovati. Bil je Himmler. Spoznal je, da vojaški baroni in vse armadno plemstvo v svoji ponižnosti napram Hitlerju niso pristni, da Hitlerja, navadnega pomožnega pod- smrt Tuhačcvskcga častnika prezirajo. Ker pa je edini človek, za katerega se ljudstvo vedno bolj navdušuje, kot za človeka iz njihovih vrst, zato je vzvišenemu plemstvu potreben vsaj toliko časa, da sami pridejo do položajev, iz katerih bi jih nihče ne mogel vreči. Toda zmotili so se. Niso samo med plemiči bistre glave in vešči spletkarji. Prezrli so skromnega moža v senci, ki se je zaklel, da jim bo njihove podle račune izdelane po obrazcu, ti delaj, mi bomo pa uživali, prekrižal — namreč Himmlerja. Da bi svoje delo usipešno opravljal, je 1. 1929 predlagal tedaj že dokaj mogočnemu Hitlerju, da bi ustanovil »Specialne sekcije« (SS), nekako vojaško policijo, skupine posebno vnetih in dobro iz-vežbanih ter discipliniranih hitlerjevcev, ki bi nosili posebno uniformo in nadziral Roehmove napadalne oddelke, tvorili nekako telesno stražo Hitlerjevo. Hitler je predlog sprejel. Ko je 1. 1933. prišel Hitler na vlado, je Himmler postal policijski nadzornik v Monakovem. Sklenil je popolnoma zatreti komunizem in judovstvo V svojem načinu zatiranja 6e je tako odlikoval, da 60 ga postavili že čez 6 mesecev za policijskega nadzornika za celo Bavarsko in kmalu 60 hodila vsa nemška policijska sodišča k njemu v »šolo«, tako da je bil dejansko že vrhovni šef policije. Zato ga je Hitler poklical v Berlin in ga postavil na čelo vrhovnega urada državne tajne policije, ki se v okrajšavi imenuje Gesta po. Komaj je bil nekaj mesecev na tem mestu, je že vse prevohal in zavohal veliko zaroto proti Hitlerju. Reichswehr ni spustil izpred oči, odkar jo je začel sumiti njenih slabih namenov s Hitlerjem. Ko je torej prišel na višjo razgledno točko, odkoder je imel še boljši pogled v armado, je po natančni skrivni preisikavi osuplemu Hitlerju izdal imena zarotnikov, med katerimi so bili Hitlerjevi najboljši prijatelji. Tedaj je napočil znameniti 10. junij 1934., ko je skoro ves generalni štab udarnikov padel pod kroglami Him-mlerjevih črnih straž, začenši z Roehmom in generalom Schleicherjem. S tem je postal H mmler na^mogočne ši človek poleg Hitieria v Nemčiji in njegov najzaupnejši svetovalec. Reiclis-wehr je zgubila prvi del svojega načrta, sedaj je bilo treba še bolj paziti nanjo. Zagrizeno jo je Himmler opazoval leta in leta, zbiral zapisnike proti njenemu prevratnemu podtalnemu delovanju in pred letom odkril njene zveze z ruskimi zarotniki: roti Stalinu v Rusiji, proti Hitlerju v Nemčiji, poročil je svoje odkritje svoji ruski »službeni to- Ob angleški obali so zadnjič divjali siloviti morskiviharji, ki so naredili tudi tale visok vodni zid. Francoskemu narodu je udarila ura ... Odločen nastop bivšega francoskega min. predsednika F«and*na proti Itudski fronti Bivši francoski ministrski predsednik Flan-din je zadnjič imel velik govor, v katerem je opozarjal evropske demokratske države, da je mnogo bolj koristno, če se sporazumejo z »novimi državami«, kakor pa, da neprestano sklepajo najraznovrstnejše pakte in pogodbe. Posebno pa je poudaril, da po njegovem mnenju ni večje nevarnosti, kakor pa bi za Francijo bila, če bi jo vladali komunistični tirani. Ni še tako dolgo , je dejal Flandin, ko so komunisti in socialisti skušali velike vsote, ki so bile določene za vojni proračun, uporabiti za izvršitev socialnih nalog Danes pa so ti ljudje čisto drugačnega mišljenja. Niti ena vlada v Evropi ni danes odobrila toliko denarja za nabavo vojnega materiala, kakor prav francoska, ko ji je predsedoval komunist Leon Blum, za njim pa njegovi zvesti somišljeniki. Vojna industrija je danes v Franciji edina, ki cvete. To pa samo zato, ker obroževanje Francije čisto ustreza nameram komunistov, ki jim je prvi cilj vojna. Iz razlogov, ki so vsem dobro znani, je komunistična stranka podvojila svojo propagando v Španiji, na Kitajskem in drugod S takšnim početjem in oboroževanjem si pač ne bo Francija ustvarila ugodnega zunanjepolitičnega položaja s svojimi sosedami. Vsa voda teče na komunistične mline. Zelo malo je verjetno — je nadaljeval Flandin — da bi bile tudi ostale države v Lvropi tako nespametne, da bi sledile zgledu Francije, ki more dovesti samo do vojne. Rešitev je samo v tem, da se izenačijo ali vsaj približajo težnje demokratskih in nedemokrat-skih držav. Kakor je nekoč Clemenceau vzkliknil * Jaz bom vodil ta boj!«, tako bi morala biti tudi danes v Franciji močna vlada, ki bi lahko rekla: »Mi smo tisti, ki delamo za mil !« in ki bi istočasno znala preprečiti tudi uničujoče delo kominterne. Medtem ko je ljudska fronta — je nadaljeval Flandin — nesposobna prinesti svetu mir, tako so tudi ničevi vsi njeni odloki v naši zunanji politiki. Blumov poskus, ki ni zmogel vsaj malo omiliti niti brezposelnosti in tako vsaj v neki meri pomagati malemu francoskemu človeku, je dovolj zgovoren dokaz za to. Ali ste že poravnali naročnino? Francija - mrtva ffgura na šahovsk» deski Kaj so naredili iz slavne Francije, se sprašuje Flandin. Francoska danes ni nič drugega več kot mrtva figura na šahovski deski, na kateri se tuje roke poigravajo z njeno usodo. Francija ne sme dovoliti, da bi jo kdo pošiljal v kakršenkoli boj. Danes ni več časa za hujskanje med strankami ali za zakulisne spletke, pač pa je že udarila ura tudi za francoski narod..« Radio Programi Radio Ljubljana Petek. 25. febr.: 11 Šolska ura: Iz življenja gluhoneme mladine na ljubljanskem zavoda (g. Vinko Rupnik) — 12 Slovenski biseri (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Koncertni plesi (plošče) — 14 Napovedi — IS Zenska ura: žena v slikarstvu in njeno stremljenje (ga. Elda Piščanec) — 18.20 Kitristi (plošče) — 1S.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 10 Napovedi, poročila — 13.30 Nac. ura — 10.50 Zanimivosti — 20 Narodni napevi: Kmečki trio, g. Mirko Premelč, ga. Olga Kolarjeva — 20.50 Plošče — 21 Rondo - III. ura: Predavanje: g. Srečko Koporc, klavir! gdč. Herta Seifert: Mozart, Beethoven, Hummei i» Weber — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške pl* Drugi programi Petek, 25. februarja: Belgrad: 20 Dunaj, 21 Narodne pesmi, 22.10 Plošče — Zagreb: 20 Dunaj, 22.30 Plesna na glasba — Dunaj: 20 Lebarjeve skladbe, 22.20 Kvar-tet — Budimpešta: 19.30 Opera, 23.20 Jazz — Bim-Bari: 16 \okaini konc. iz akademije 6V. Cecilije, 21 Operetna glasba — / raga: 21.30 Orkestr in violinski koncert — Faršava: 20 Filh. koncert — Sofija: 20 Klavir, 20.45 Beethovnove skladbe, 21.15 Vokalni konc., 22.30 Plesua glasba — Hamburg: 19,10 Orkester in solisti. 21 Orkester in zbor — Koln: 20 Pustni program — Frankfurt: 22.30 Plesua gl. — Slrassbourg: 21.30 Ork. koncert. V šoli so obravnavali kroženje krvi. Učitelj: »Če se postavim na glavo, ali se mi potem vsa kri prelije v glavo?« Učenec: >Da.« Učitelj: »Zakaj pa se mi vsa kri ne odteče v noge, kadar stojim na njih?« Učenec: »Ker niso votle.« Novo letališče v Singapoor-u na južnem koncu Azije. varišici« GPU, kar je imelo za posledico čiščenje ruske armade (usmrtitev v Tuhačevskega itd.). Za čiščenje nemške armade mu je bilo treba le še nekaj dokazov. Vedel je, da je general von Fritsch vodja monarhističnega gibanja, ki hoče postaviti na prestol cesarjevega vnuka princa Ferdinanda, češ, Hitler je svojo vlogo že opravil, Nemčija je nova, pozabljen je velikanski poraz v svetovni vojni in sovraštvo na tiste, ki so pokolje povzročili: torej zasedimo zopet naše vojaško-ple- miške stolčke in začnimo zopet igrati svetovni šah. — Zato je von Fritschu nastavil past: razširil j® govorico, da bo Hitler v svojem januarskem voru ukinil Reichsvvehr. Von Fritsch se je ujel* prosil je Hitlerja, da bi zasedel Berlin z vojaštvon). Hotel se je torej pripraviti na upor. Seznam doka* zov je bil popoln. Izvršilo se je drugo veliko čiščenje nemške armade, ki je končno le padla na k0" lena. 1. februar t. 1. 6icer ni bil krvav, toda u2if' kovit in je drugič rešil Hitlerja samo s pomoli® jeklenega, hladnega in nepopustljivega Himmlerjk