. lou Wits, alias Louis Bi-Bpliobetti, (ki je pre>tečeno sredo Hfeooti umoril v Clevelandu I lepo pouoično lahfltoživko Eli-Wbcth Myer, alis Dolores By-
jEa,- j£ bil prijet od newyorekih
Hletriktivov v soboto zvečer na ■■ErajtU) senzacijonaleoi način. Hpkoj ko je bil prijet, je pri-ffpnal svojo 'krivdo in mirno pri-Krtvedoval, da je zadavil lepo Sbolores, in ko je pripovedoval I -yieckrat zafctevai' cigareto. I Aretacija Biamchettitja se je Hfeila na skrajno zanimiv na-
| Policijski mtfiekiik (Rowe je i§Ktflal dva brttxjava v New IS&k in naznanil tamošnji po-I Uciji, da se Bianchetti naihaja K New Yortcu. Zdelo se je, d!a Kppje skril pri svoji sestri na W$m W. 35'th St.. Policij sika olb-I'fist je takoj odposlala dva de-K&ktiva, dva Italijanat na lice K|esta« ker je tudi morilec Italijan. Oba deteletiva sta ve« dam postopala okoli hiše, ne da pbi kaj sumljivega opazila. Pro-mki večeru pa sta se preoblekLa I za delavca. Detektiv G-unita je lisičk vratdm stanovanja, kjer je (bivala Bianchettijeva sestra i in se z njo spustil v pogovor, fi fleoneono pa v prepir. Drugi de-I teleti v Rtllo, pa se je medtem fiifjbltžat sestri morilca in se nategnil za njo. Oba detektiva Id se na to stepi a pred sestro HIT m metala po liodniku pred Kanovanjem. »Na hrusč in kri-Rtftnje sestre pride vem — Lo-i uis Biawdhetti, in v trenutku EjU ga deteletiva spoznala, po-
HbJ odide z'njima. Bianchetti §«e je takoj mdal. Na policijsttci Ipbostaji je Biandietta povedal: Mwz nisem nameraval' umoriti pbblores Evans, amipak jo sa-I|»0 kaznovati. Spoznal sem jo ■Bphttsburgu, in bila sva skoro IgŽfcdtio skupaj. Nekega dine sem Hp spoznal, da mi krade zlatni-m moj denar. Potem pa je raginUa. Dobil sem jo zopet v ifelevelandu v n^kem restavran-(tu na H. 9th St., kjer je opazi-I|a» da nosim pri sebi večjo svo-gto denarja. Silila je, da gre z Epenoj, in konečno sem se udal. I Prišla sva v hotel Perry, tu sem ■Mfc vlegel k počitku in sem sko-zaspal. Toda napol mize sem H*opa*zil, kako je položila svo-B^uro in zapestnico v. mojo Iptjo, in kako je potem iz molji hlač potegnila $250. Takoj Km videl, da me hoče okrasti, Ipe pa razglasiti za tatu. Ta-Kh sem spoznal nevarnost, v IpEeri se Jiajhajam. Skočim k ||p]ej in jo primem, nakar ona Gpčne na vse grk> (kričati: Na HKninr. policija! 'Ker sem se Bi, da njeni klici ne vzbudijo Ktov. sem vzel obrisačo, jo Bttlycil njej v usta m jo eave-El zadaj. Tako sem jo pustil Km pa odšel iz hotela in hodil Hgp noč po cfcvelandskih uli-Kjffi (Menil sem, da je samo v HEotki. Z jo* raj, ko sem kupil gpopis, sem šele spoznal, da je Hltva in v kaki nevarnosti se Hfabajam. Takoj sem dklenil po-B&beti vse za mojo varnost. Hgril sem velik, rumen kovček ■pozni listek za Los Angeles, ■Hnakar sem kovček poslal Hbrej, v ovadi, da Ibo radi svo-Hmarve in obsega gotovo vzbu-BBfsumnjo in obrnil pozornost Hfcije na sebe, ki pride na ta ^K;na napačen sled. Sani i HBpa kupil drugi vožnji listek
Hppotoval proti New Yorku.
Hfolicija je pri njem dobila Hpiand&e časopise in krvavo penlo ter dekličjo zapestni-K uro. V pond^ljek pride
H&ietti pred newyorskega ■b, kjer bo obtožen, da je ■Krnil sodniji v Clevelandiu, pridejo iz Clevelanda de-Hp#vi, ki ga pripeljejo sem. Korilec pa ima pravico apelira-I i|||f)d in t wyor i^kc ^in trncrjSj
da ostane v New Yorku in da ne !bo izročen dtžavi Ohio. Najbrž se pa to ne bo zgodilo.
Lov za morilcem Bianchet-tijem je bil eden najbolj senza-cijonelnih v zgodovini deve-landske kriminalistike. Policiji je bila umorjenja deklica, kakor tudi morilec jako dobro znam, pa kljub temu se je morilec mudil skoro poldrugi dan v Cle-velandhi po mmoru, ne da bi ga policija mogla prijeti. Potem, je policija dognala, da se je odpeljal v Chicago, in da je na potu v Los lAmgeles. Zvedeli so za vlak št. ,9. Santa Fe Limited, nakar so »brzojavili na vse postaje, mimo katerih je ta vlak vozil, d<a policija vlak ustavi in preišče potnike. Vlak so ustavili v Newton in Dodge City, Kans. kjer so dobili veliki rumeni kovček, toda noben izmed potnikov ni hotel priznati, da pripada njemu. Konečno se je skazalo, da -Bianchetti sploh ni šel v Californijo, an.-pak v New"York. ;X(ewyorški de tektivi so ga pa potem takoj dobili. Zupan Davis je bil silno razjarjen nad elevelandsko policijo, ker je toliko časa morilca iskala, in izjavil se je, da bo spodil vse od prvega do zadnjega detektiva, če »ne dobijo morilca. Dal jim je časa do nedelje zvečer, a morilec je !>:1 najden v soboto zvečer.
•—'Sledeči Slovenci so dobili v petek na sodniji Zjed. držav državljanske papirje: Anton Petemel; Mihael Gregorič; A. »Naclut i gaj; Frank Ule; Marko Kasivnič; Anton Krasna: An-IWanrtT Totffal jrtis+otniki Karl1 Kokalj; Pet^er Gostiša. Joihn Maizele; Josip Ozimek; Matija Turk; Loui? Hočevar; Joihn Bradač; Jurij Pečovnik, skupaj 16 novih državljano/ in z onimi, ki so dobili papirje na Common Pleas sodniji, 45 Slovencev v enem tednu. Nase časti tke vsemi
—Hripa šc vedno razsaja v Clevelandu. INiad 150 učiteljic je še vedno bolnih. 17 -.»seb je umrlo pretekli teden za hripo.
—25 vozaiikov od The Independent Towel Supply Co., je zaštrajkalo. Zahtevajo boljše plače in krajše delavne ure.
—V kongresu pripravlja Overmmyer iz Ohio zakonski načrt, glasom' katerega bi morali vsi oni, ki prodajajo vino, plačati na leto $300 davka. Kot se čuje, je prišla na -to idejo najprvo "Sweet Valley Wine Co." v Sandusky, ki namerava najbrž -spraviti pod svojo kontrolo pridelek vina v severni Ohio, male prekupce pa uničiti. Kongres je dobil na tisoče protestov proti temu davku, in kot 9e ■zagotavlja, najbrž iz tega davka ne bo «96.
—Clevelandski miličarji, ki so odšli pred tednom v Youpi£-stown, so se vrnili. Prinesli «0 bridke puške nazaj, ne da bi imeli priliko pokazati svoje ""junaštvo". V Youngstowtiu je sedaj vse mirno.
—The Babcok-iWilcox Co. v Barbertonu, kjer je zaposllje-nib tudi več Slovencev, je dobila ogromno vojno nafločilb od Anglije. Tovarna mora izdelati do 1. julija 300.000 težkih nabojev za velike topove, kateri naboji bojo veljali $20.000,000 ali sto dolarjev vsak. Tovarna jih bo naredila na dan približno 1500.
—$1000 odškodnine zahteva Louis Stevens od družbe pocestne železnice, ker ga je Icon-duktor kare peljal dva bloka dklj kot je Stevens želel;
-—Sodnik Phillips od mestne sodnije je v petek odločil, da je plačevanje na številko obleke nepostavno. Dva moža sta se pritožila, ker «ta morala predolgo čakati na wvojo št vijjko* in sodnik ic
obema T^ri**
t1 ^TT-rr
sodil, da dobitk nazaj $10, katere sta že plačala >za dbleko.
—Po postavi, ki je stopila z novim letom v veljavo, dobijo mestni sodmiki $1000 več plače na leto. Vrhovni sodnik mestne sodnije, William H. McGannon ima sedaj $5000 letne plače in po novi postavi doibi $6000, ostali sodniki imajo po $4500 na leto, in bodejo dcfoili $5500. Od te svote more county plačati vsakemu sodniku na leto $2500, ostalo pa mesto. Councilman Daram iz 23. varde, ki je predsednik mestnega finančnega odbora, pa se je izjavil, da mesto 'ne bo plačalo sodnikom večje plače, ker je že sedaj dovolj velika,
—'loo čistilcev okenj, o katerih smo poročali^da so šli pretekli teden na štjfajk, se je vr^ nilo na delo, ker so jim delodajalci ipovečali plačo od $2.00 na $2.75 na dan. Posredovala je olevelkndska delavska zveza.
—iMyron T. Herrick, bivši guverner države Ohio, pozneje poslanik Zjed. držav v Parizu, namerava kandidirati za senatorja države Ohio, namesto dosedanjega senatorja Atlee Po-merene, ki je demokrat, dočim je Herrick republikanec.
—»Mrs. Luella iMoCarthy, 139 let stara, je v soboto uistrelila svojega molža z revolverjem. Ko se je prepričala, da je mož mrtev, je hitela na \nlico in se izročila policiji. Oba zakonska sta živela že dalj časa ločena^ Žena je sedaj v ječi, dva otroka pa v sirotišnici, oče pa v grobu. —»Zastopniki ohij&ih pre-ogarjev ■seHaj zborujejo in se pripravljajo za predloge, katere bodejo predložili konvenciji premogarjev, ki se kmalu prične v InddanaJpolisu. Premo-garji zahtevajo, da se jim tona premoga računa na podlagi ne-presejaneiga premoga, in zahtevajo od tone 51 centov mesto 47 kot dosed'aj.
— 21. junija se vrši republikanska državna konvencija, kjer (bo treba postaviti kandidata za gu/vertnerja, (katerega bodemo letos volifi. Republikanski delegatje niso nič kaj zadovoljnih sedajnim guvernerjem Willisom. Kakor znano je Willis pristaš suhih, in je mnogo kje povzročil velik pritisk na gostilničarje.
—82 letna starka Mrs. Nettie Strach, -stanujoča na K. 86. cesti, se je v soboto obesila v kleti svojega stanovanja za neko vodovodno* cev. Njena hči ja odkrila mrtvo truplo, ko je prišla v klet. Bolezen je starko pognala v smrt.
—'Po svojih trgovskih poslih •se mudi v naši naselbini gospod Komel Gorup, potnik za Tri-nerjevo vino. Tu ostane kakih 14 dnij.
—Da ne bodejo ljudje po nepotrebnem hodili povpraševati v naše uredništvo radi pratik, naznanjamo, da letos nimamo pratik naprodaj, ker jih tudi nismo prejeli vsfed nerednosti prekmorske pošte, radi vojne.
—Dosti naših cenjenih naročnikov se je pritožilo zadnje čase, čefc, da ne prejemajo lista. Ker pa naš raznašalec dostav. 1 ja list redno in točno, smo pro-našli, da gotovi in nepoklicani ljudje, list, ali kradejo ali skrivajo, kar je nelepo in kaznjivo dejanje. Opozarjamo torej vse one, kateri se Čutijo s tem prizadete, da to opustijo* kajti drugače bodejo imeli s sodni jo opraviti. Prizadete naročnike pa prosimo, da tudi sami malo pazijo, in naj nam take slučaje nemudoma naznanijo*
—Telovadno druStvo "Jugoslovanski Sokol", prične z rednim podHikom naraščaja. Deški naraščaj podučuje g. V. Pri-stov, a	pa Jakob Na-
rr/A/til Ct f\mjj.	if^rttvArA
gUviv* Olo* Javili lypiv ipi ipi/J U*
Wilson se je odločil, da predlaga spremenitev zvt zrnih davkov, ki bi zadeli le bogatine.
IWashington, 16. j an. Dognalo se je, da je Wilson ova uprava sklenila, da popohioma spremeni novo obdavčenje naroda, katero je potrebno, če hoče vlada plačati stroške in nabaviti večjo armado in več bojniih ladij. Prvojtmo se je odločilo, da bo Wilspnova uprava zahtevala davek en cent na vsa!« ček, dalje e^i cent davka na galono gasolina in davek na eksplozivne stroje. Vse to bo sedaj Wilsonova administracija opustfla in uvedla davek, ki bo zadel večinoma samo bogate ljudi, ki lahko plačajo te davike. Delavski in farmarski Djudje bodejo popolnoma prosti novega davka, razven v e-nem slučaju. Novi davčni predlogi so sledeči: . iDavki na osebne letne dohodke se povečajo. Nadalje se ivvede nov zvezini davek na dedščine. Davek na sladkor se bo ohranil. Na žganje se bo na-jbžilo novega davka 40 centov od galona, ali skupaj $1.50 centov od galone. Nov davek na smodke, ki veljajo deset centov ali več, povečan davek na pivo 50 centov pri barelnu. (Kakor jtnano so ta davek že lansko leto povečali za $1.50 pri barelnu, in sedaj zopet za 50c.)
Ko je Wilsonova vlada naznanila, da bo nameravala upe-ljati davek na gMolin ki na bančne čeke, tedaj se je dvignil velikanski protest po celi deželi, posebno med vrstami demokratov, in Wilson se je [prepričal, da se v teh časih ne sme spreti z voditelji strank. Zato je spremenil mačin kolek-te novih davkov. Proti davku en cent na ga'lbno gasolina so posebno protestirali farmarji, kti imajo mnogo strojev, in katere bi novi davek precej zadel. Kakor imajo sedaj urejen novi davčni načrt, dobijo Zjed. države $150.000.000 na leto tega novega davka, in vlada je prepričana, da se z novim obdavčenjem ne bo nikomur zamerila. Kar se tiče dedhega davka, bodejo morali plačevati ta davek oni, ki podedujejo več kot $10.000,> ddčirn bodejo plačali dohodninski daveik vsi oni, ki zaslutžijo več kakor $3000 na leto. Demokratje so kolikor toliko zadovoljni s temi predlogi, toda republikanci nasprotujejo, ker bi radi imeli, da vlada -zopet uvede visoko oolnino namesto novih davkov. Od tega, ali bo sprejel kongres nove davke in kako bodejo ti prizadeli ljudstvo, je odvisno, če bo predsednik Wilson .zopet zvoljen ali ne.
čamo, da- pošiljajo svoj« otroke redno k telovadbi, da postanejo zavedni Slove noj duševno umni, in telesno krepki Sokoli. Natančnejše v oglasu.
—Kakih 15.000 oseb je obiskalo mrtvo truplo umorjene Elisabeth Myers v county mrtvašnici. Oblasti pripustijo Pjudi do trupla v nadi, da spozna kaka oseba dekle in poda o njej natančnejše podatke.
—iVeč kot $500 se je nabralo za ptjgreb umorjene Elisabeth Myers. Silno mnogo cvetlic je dospelo rz vseh krajev.
—V soboto zvečer je povozil vlak, Tom. Shimraka, uslužbenca New York Central proge v Colfinwoodu.. Včeraj v nedefljo, je* našel 1 čistilec strojev njegovo glavo med kolesjem stroja, v <Arline Junction pri Toledo. Shimrak je stanoval na 134)6 E. 26th St.
Cetinje v avstrijskih rokah.
Rim, 16. jan. 1% Cetinja ,so pobegnili vsi zastopniki zavezniških vlad zajedlo s čnnogor-sko vlado. Preselili so se v Ska-der v Albaniji, ki je bil zadnje čase v črnogorskih rokah. Avstrijci so zavzeli Cetinje, glavno črnogorsko mesto včteraj. Črnogorska armada, kar jo je še ostalo teh junakov, se je umaknila preko meje Albanije. Skrivnost je, kam se je umaknil črnogorski kralj in glavni del črnogorske armade.
Cetinje prvič v rokah sovražnika.
Nikdar v svetovni zgodovini, odkar obstoji mala črnogorska država, ni bilo glavno mesto še osvojeno. Na stotine sovražnikov je ob tem krsnem mestu razbilo svoje armade. Avstrijcem in Nemcem se je posrečilo priti v Cetinje le, ker je od Srbije in iz Albanije bila prosta pot, in ker so se morali Črnogorci boriti z dvajsetkrat bolj močnim sovražnikom, črnogorska armada, ki je ob začetku ofenzive štela kakih 25. 000 mož, se je skrčila na 12.000 mož, in to armado je napadalo kakih 250.000 Avstrijcev. Le po silno krvavem trimesečnem boju se je Avstrijcem posrečilo dospeti v Cetinje.
Nemški dinamitardi.
iLondon, 16. jan. Angleška vlada je danes izročila ameriškemu posilaniku v tem mestu dokaze, da je nemški vojaški ataše v Zjed. državah, kapitan Franz von Papero, plačeval nemške požigalce, dinamitarde in špijone v Ameriki, da so rušili ameriško lastnino. (Sledeči ^o dokazi: Kapitan von Pa-pen je plačeval' denar nemške vlade osebam v Zjed. državah, ki so -rusi'le ameriške tovarne. En ček, katerega so zaplenili Angleži pri Papenu kaže, da je Papen plačal $700 nekemu Werner Hornu. ki je bil prijet od' Zjed. držav in obdolžen, da je htotel porušiti važen železniški most v St. Croix, Me. En dan poprej, predno je Papen dal ta ček dinamitardu Hornu, je dobil' Papen $2000 od nemškega posl'amiika.
številni dokazi.
Drugi ček kaže, da je kapitan Papen poslal 2 tedna, predno se je v Seattle Wash, pripetila razstrelba v neki tovarni, $500 na nemškega konzula v Seattle. Januarija meseca, 1915 je plačal kapitan Papen, $1300 nekemu Kupferletu, katerega so pozneje Angleži ujeli, in ko je prizuval, da je hotel požgati več tovaren v Ameriki, se je sam umoril. Kapitan je samo januarija meseca lanskega leta dobil $64000 od nemške vlade, in gotovo je, da njegova plača niti stotino tega nj mogla znašati, vse drugo je porabil, da je plačeval nemške anarhiste v A-mertki. 'Poleg tega vsega so zaplenili pri kapitana* Papenu mnogo pisem, iz katerih se razvidi, da je imel von Pa/pen> zveze v Ameriki z raznimi nemški: mi špijoni. V uradnih pismih je Papen ostro kritiziral ameriško vlado rad'i njenega nastopa napram iNemcem. Iz vsega se razvidi, da je imela ameriška vlada prav, ko je zapodila Pape-na iz svojega ozemlja.
Poseben mir?
Rim, 16/jan. Govori se, da so Črnogorci sklenili poseben mir z Avstrijci, in da bodejo v najkrajšem času baje Črnogorci sklenili konečen mir z Avstrijci. če so te vesti resnične ali ne, se ne more trditi. Na vsak način bi bil to prvi "mir", ki bi bil sklenjen za časa te vojske.
Italijani igrajo svojo politiko.
London-, 16. jan. V tukajšnfh krogih so jako začudeni, zakaj Italijani niso poslali pomoči Črnogorcem, kajti Italijani bodejo imeli relativno največ škode od tega, ker je gora Lovčen prišla v avstrijsko posest. Avstrijci so na ta način gospodarji Jadranskega morja, in laška mornarica je jako ogrožena. Tudi če Lahi zavzamejo Trst, nima to za Italijane toliko pomena, kot če Ibi Črnogorci mogli obdržati goro iLovčen. Avstrijska kriiarka potopljena.
iRirn, 16. jan. Iz Rima se u-ra<lno brzojavlja francoski vladi, da je francoski submarm 'Fiucauilt potopil avstrijsko krf-žarko iMavarro. 'Koliko mornarjev je pri tem utonilo, se ne ve. Križarka je bila potopljena prav pred Kotorskim zalivom, kjer se nahaja sed'aj oddelek avstrijskega brodovja, kj je Obstreljevalo (goro Lovčen. Turški submarin potopljen. iLondon, 16. jan. Ruski vojni urad naznanfja: V Črnem morju je naše b rodov je torpedovk potopilo veliki tawr&ki submarin. Istočasno smo potopili dve turški ladiji naloženi s premogom. * Promet v Vladi vostoku. Washington, 16. jan. Tekom
Srbi v Afriki.	,,,m
Rim, 16. jan. Oddelek srbske vojske je dospel v Bizerto, Afrika, kjer so sprejeli Srbi od p i Francozov navdušen sprejem. Moštvo je dobilo posebne barake, in častniki so gostje fran- gol coskega admirala.
Tri bojiiča v Evropi* London, 17. jan. Glavno bo- M jišče se nahaja trenutno v Azi- i ji, kjer se vršijo boji na treh velikih frontah. V .Kavkazu napada veliki knez NikolajeviČ v M si?nem poskusu, da pobi je turško vojsko in pride skozi Me- ^ zopotamijo. Ta fronta je več kakor sto milj dolga. Pri Ha-madams v Perziji, se borijo Rusi s Turki in Nemci. V Mezopotamiji so Tutki dolživeli poraz, ko so se okušali približati armadi generala Aylmerja, -ki Ihiti na pomoč oni angleški -armadi, katero so Turki obkolili pri Kut-el Amara. Središče bojev v Kavkaziji je ob gorovju Karajah Dagh, in iz ruskega uradnega poročila se prvič posnema, da se Nemci že nahajajo v Perziji na svojem o- 3J svojevalnem potu na Orient. . Na francoskem bojišču. 'London, 17. jan. Angleška artilerija je pričela obstreljer i vati važno nemško točko pri Lille, in angleške bombe so le-osern mesecev zadnjega leta se | tele v prve vrste nemške utrd-B je izvozilo iz Zjed. držav v be. Nemci poročajo, da so Fran Vladivostok za rusko armado cozi in Angleži pričeli na celi za $33.000.000 vrednostij voj- (fronti z živahnim artilerijskim |
bojem.
Lahi na pomoč.
Iz Rima prihaja brzojavka, ki pravi, da je laaki kralj 1
naglo sklicail ministersko sejo, m pri kateri naj se sklene, da se | pomaga Črnogorcem in Srbom v boju proti Nemcem in Avstrijcem. Kako (hočejo Lahi pomagati sedaj, ko je Srbija in Črnagora zasedena, brzojavka ne pove.
Nikšič in Podgorica. Iz Dunaja se poroča, da so črnogorske čete 'zapustile važ- ■ na črnogorska mesta (Nikšič iitl Podgorico. črnogorska vlada se nahaja sedaj v Skadru. Vse važne črnogorske arhive so Tm prepeljali v Pariz.
KAKO JE NAJBOQLJ VARČNO KUHATI KROMPIR.
Najprvo naj se krompir skuha dO polovice ter nato olupi. Potem se ol/upljeni da zopet kuhat v slano .vodo, da se popolnoma razkuha. Pri takem postopanju se ničesar ne vzgubi na olupkih, kar znači velik prihranek v gospodinjstvu. Ni se bati, da bf pri takem ravnanju krompir izgledal neokusno. Le starejši krompir, katerega se deloma že prijemlje gnjiloba, n{. za tako porabo.
•-O—'	vv;|l
—<Louis Bianchetti, morilec deklice Dolores Evans, alias I Elisabeth Nfyers, se je skušal f v nedeljo v newyonški ječi obe- J siti. Strah pred električnim stolom ga je tako prevzel, da hodi neprestano nemirno po svo- | ji ječi gori in doli. 'Policija mu je odvzela robec in naramnike, d'a se ne bi teh- priprav znova | posluižil za samomor. Ko je prišel v ječo, je najprvo vprašal nekega detektiva, kaj se bo zgodilo z njim, in detektiv je odgovoril, da pride fethko na električni stol. To ga je upla- || šilo, da je mislil na samomor. Bianchetti -se je v ječi še enkrat izjavil, da ni hotel deklice umoriti, in da je hotel takoj po pretepu z deklico se izročiti policiji, pa mu je prijatelj odsvetoval, ker pride lahko na elektri#j čen stol. Zato je odpotoval v New York k sestri. In tnikdar ga ne bi našli, da ni v svoji sobi pustil staro kuverto, na kateri je bil naslov njegove sestre v New Yorfctt.	§1
nega blaga. Sibirske železnice delujejo noč in dan, da spravijo vse to ogromno blago na bojišče. Vlaki vozijo redno vsake pol ure.
Bulgari rekrutirajo Srbe.
Pariz, 16. jan. Brzojavke iz Aten naznanjajo, da so Bulgari v onem kraju Srbije, katerega so se polastili 'začeli loviti orožja zmožne Srbe in jih uvr-ščevati v svojo armado. To postopanje BuVgarov je vzibudilo velikansko ne voljo med narodom.
Nemci so odpeljali Srbe.
London, 16. jan. Iz Aten se poroča, da so Nemci odpeljali iz Srbije vse otroke od 12 let naprej, delavne ženske in moške, kj niso še 60 let stari ter jih odlpeljali v Nemčijo, kjer so jih razdelili po tovarnah za mu-nicijo. TaJko so Srbi prisiljeni izdelbvati orožje, ki bo pustošilo njih -zemljo.
Angleške zgube na Galipolis.
Berolin, 16. jan. Turško u-radno poročilo pravi, da ko so se Angleži umikali iz Galipolis S, ,jan. da se je dvignila cela turška fronta in napadla umikajoče se Angleže. Angleži so bili varovani od vojnih ladij na morju, ki so streljale na turške pozicije. Toda beg Angležev je bil tako hiter, da so pustili Angleži za seboj velikanske množine vojnega mate-rijala.
Avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 16. jan. Bitka v vzhodni Galiciji in na besarabski meji se nadaljuje. Boji vzhodno od Toporevca in; Rerenžie so »bolj budi kot kdaj poprej. R*v-si so napadfcH z ogromnimi množinami »moštva, po štirinajst vrst na debelo, toda vsak njih napad je bil odbit. Boji so se večinoma vršili z bajonetom, mož z možem. Ruske zgube so velike. Več Ikot en tisoč mrtvih smo dobili pred fronto ene brigade. Vjeli smo 10 častnikov in 240 mož. iMI smo obdržali naše postojanke. Na Balkanu so avstrijske čfcte pri preganjanju sovražnika, ddbile mesto Spic v svojo oblast. V Ce-tinju smo dobili 164 topov, 10. 000 pušk, deset strojnih pušk in množino vojnega materijala. Na gori Lovčen smo dobili 42 topov. Več Črnogorcev smo zajeli.

jj	''	^fj^^j^	Official Oigi« efSS Stei! || ^
—" 1	"	s==	s-sas^asas	s ^
Morilec Louis Bianchetti prijet Spr8mefl,ll8 tla,lloy Črnagora zasedena od Avstrijcev.
ilu . ravno aa4o ®e t veto nič cf&neg* «e 1
sliši skoraj v vsaki slovenj
' hiši govoriti čez N. V., da jj to list avstrijskega slcrica, stri
>	ca "Smolarja"
Pa tucffi inič čudnega in noivej ga se nam ne !bo videlo, ko bw bomo enkrat slišali, da so i pri N. V. siti njegovih blajma!* in da je bilo potrebno za lastj ništvo N. V., da njihov list nj bi vsled teh bfemaiž, gospodi "Smolarja", zgubil popolno ve ljavo pri njihovih častitih na 1 ročnikih, da je bilo prisiljen« vsled tega lastništvo N. V. <M 1 temu "iSmolarju" brco v po
In to bod>e tudi retina goto va, kajlti če danes pogl-edam< v N. V. zdi se nam, da bere«u list, -ki ga urejuje "Vodiik* hanca". Niti najinanjie sluti« clbvek nima, da zamore kaj ti kega bilježiti en mož ckiečen i s-večeniški suikirji. —
Temu častitemu "Smo^a^jtl, (ci je v zadnjih utrinkih god!J< nekaj smešil neke organizaciji gl. tajnika, in, pa M. Kompa, 1: La Salle, lil. kateri ga je ne «kaj obsojal, radi njegove neuan ne avstrijske škricarije, ta Smo /ar hoče smešiti druge, pa pre< svojim lastnim pragom ne po meta smeti. — Prej -hočem pa vas cenjen
>	"Smolar" še nekaj vprašati, Jcf< - si vi jemljete pravico psov*!
■	"Slov. Ligo" za zloglasno. -Ali vi morate govoriti, da j' 'kdaj "Slav. Liga"-še 'komu ka
■	zalega storila?
■	Vi kričite v N. V: "Pustinj I razne lige in skrbite za svoj 1 starost". Ali mi vi morete po
vedati le en slučaj, da se i kdaj v kakem glasilu "Slov Lj ge" kričalo ali koga celo pso valo, kakor pri vas psujete vflj druge organizacije?
Da li ni vas sram, toHko 8« blaimirati? Prepričan sem dj
Dalje na tretji strani.
Žavedne Slovence, zlasti pa ^olcolMco telovadno društvo "Jugoslcuvan", prav vljudno vabimo, da ob tej priliki posetijo iorvne brate Hrvate na njih zabavi, katera se vrši dne 23. jan. vi Grdim©vi dvorani, 6025 St. Clair ave, da se bolje spoznamo in d'okazemo da je: Slovenec, Srb, Hrvat, Za uvjefcbrat i beat I S. Mance, tajnik Hrv. Sokola.
La Salle, IU. Prva številka "Nar. Vestnika" je prinesla v ibeli dan članek "Naše misli ob rojstvu noveiga leta!" —
/Sicer mi je znano, da gji je namazala do kraja nespretna roka dotič«ega urednika. — Prepričan sem pa tudi v njegovi podkupljeni lojalnosti, napram naši največji sovražnici Avstriji, za katere grose si je t* urednik naročil lansko leto «112 palcev visoke in 6 palcev široke črke, s katerimi je on hvalil pruske krvoločne junker-je, kateri so hujši in krvoločnej-ši od turških, zato je on naročil te črke, s katerimi je jairiial po L\l V. za njih krvoločno junaštvo, ko so klali uboge starčke, ufboge starke in uboge o-trcrfke ter uboge zapuščene srbske žene in o^knmjevali srb-slke devojke. Za nje je jurišal, za razkolniške protestantovske mesarje pod plaščem katoliškega duhovnika. —
Ne bom se trudil izpreobr-niti njegovo iškarjotako prepričanje, fnapram svojemu lastnemu narodu. Ker vem, da imel bi tak uspeh, kot če bi se lotil žabe z orehi pitat. —
Ta častiti "Smolar" vseh smolarjev,, hvali celo tudi Zot-tijevo cunjo iz New Yorka. — Pa kaj bom od' njegovega nas-protstva, napram "Slov. Ligi" govoril častitim bralcem, ker on se je že tako pravzaprav sam pokazal v svoji vedino <me-
Za AmeriKo - J2J0 £,a	po po*H$3X>0
Za Evrope - f3JO f*aiam€»na JtMlKfi - Je
Tm iiirn, (topili 1« dnir mJ m pciiljn m: "CfcvsUnddsn A»«rlkn",
•11» ST. CLAIR AVE. N. K., CLEVELAND, OHIO_
EDWARD KAUSH. PMkher.	L0VIS /• mu"-
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
»tad by 25.OOO Slovenians IKrainen) in the City 0/Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign m language only.
----TIUPHONE CUV PRINCETON 18»__
Entered at second-class matter January 5th 1909, at the poet office at Cleveland, Ofcfe under tke Act of March 3rd. 1879.	_
xWr» narodov takoj. Edino I-talija^ »e je ^av^al^ rn^lta-
talija začelo vojno tedaj, ko
so bili Ruai v Kanpatih, tedaj bi iWla Avstrija prisiljena od-poslati kakih pol milijona vojakov na italijansko mejo, in nastaTa bi velika odprtina v Karpatih, skozi katero *bi Rusi zlahka prodrli. Zato se še danes očita Italijanom od zaveznikov, da so za en mesec prepozno začeli z vojsko.
Se nekaj enace,ga imamo v današnji vojni kot smo imeli v preteklosti. Ko so se razni evropski narodi •združili proti Francozom, so v iChaumontu naredili slovesno prisego, da ne odnehajo prej od vojne, dokler Francija tie too poražena m dokler jti ne bodejo odvzeta vsa posestva, ki jih je dobila od drugihV»|(irodk)v. Ravlno taka slovesni^prisega se je tudi danes položila od strani zaveznikov. Vse štiri velesile so slovesno prisegle, da nobena ne sklene miru za sebe in ne neha prej z vojsko, dokler nemška sila ni zrušena.
Po sedemnajstih mesecih vojne pa so tudi Nemci docela prepričani, da zavezniki nimajo najmanjše volje, da bi sedaj govorilj o miru. Nihče tega bolje ne ve, kakor nemški kancler Hohlweg, ki je enako poročal v državnem zboru. Nemški idealni juna'k, 'Hhrcfeniburg, se je sam izrazil; Naši sovražniki še miso tepeni! Torej vojska naj se nadljuje. O tem so v Nemčiji prav dobro prepričani, da zavetniki ne bodejo odnehali zlepa.
Kakšen (bo konec te vojske, in kdaj bo konec vojake, to je stvar, katere danes noben človek ne more pogodiitti, niti najbolj pobrisan in kurjen ^državnik ne. Toda jasno je, da Nemčija (lb danes še ni dosegla tega, kar je najbolj želela, jispo je, da so zavezniki še silno »močni, za 6o% močnejši kot Nemčija. Ostale nevtralne države v Evropi so tudi dovolj sprevi-dile, če Nemčija obvlada, tedaj pomenK to smrt manjšim državam, ker. nemška ekspan-zivnost. in brutalnost ne bo dopustila drugemu. narodu kak večji dobiček "ali trgovsko u-godnost.
Evropo je vzelo štirideset let, da se je ohranila francoske nevarnosti, oziroma nevarnosti, katero je prinesel francoski kralj Ludovik XIV. nad Evropo. Francija je tekom teh štirideset let postala večja za mino-go provinci j v raznih drugih državah, toda notranje je po-staFa jako slalba. Francija si je priborila -t upat am kako državo, t upa tam je razširila svoje meje, toda prosperiteta, katero je v okrožju Francije organiziral spretni Colbert, je popolnoma zginila, in že oil) dnevih, ko je se živel Ludovik XT V. so se oglaševali prvii glasovi francoske revolucije. V krafkili besedah : Francija je propadla radii tega, ker se je preveč vojskovala.
Napoleonova dolba je bite še veliko bolj kratka. Od sklenitve miru v Amienu do Napoleonovega odstopa od cesarstva v Fontanebleati je minilo komaj dobrih deset let, toda kljub temu je Francija tekom teh deset let doživela največjo slavo in največji ugled celega sveta. Za-jedlno si je pa s svojimi osva-jaPnimi zmagami nakopala sovraštvo močnih držav. Iz Napoleonovih vojsk je prišla Francija sicer ravno taka, kakor je bila pred vojskami, toda streznila se je in spoznala, da ŽTt vovanje tolikih milijonov žrtev hi vredno relativno malega prostora, katerega je dobila Francija.
.Docim so (bile francoske zmage v letih, ko se je Francija podala na osvojevanje tujih dežel, briljantne, popolne in vedno odločilne, pa (Niemčija tega ije .more trditi o svojih •današnjih „ zmagah". Kjer je Nemčija zmagala, je povsod naletela na sovražnika, ki je ustavil neimške vojske, da niso mogle nikakor več naprej. Tako, se je ugodilo v Franciji, tako se je zgodilo v Rusiji. Je Nemčija sicer osvojila nekaj Francije, je oivojUa nekaj Ru-
No. 6. Monday, Jan. 17th 119x5
miru, ko ima pred seboj to sijajno cesarstvo na tre|h svetovnih delih, ko ifma še vedno svoje armade, ki se lahko borijo. Nemčija se bori naprej, da se ji v Dardanelah in na Balkanu ne postavijo taki mejiniki, ki bi iMenucijo za vedno rzofirali na lasnta .tla in ji zalbranili vsako napredovanje in širjenje.
,In nič manj jasno vam mora biti, zakaj zavezniki nočejo okleniti sedaj miru, ker so namreč trdno prepričani, da vs^ka sklenitev miru v današnjih časih bi (bilo le premirje, in da bi tekom nekaj let iz)brUhnila še silnej.ša vojska, ki bi stala še več žirtev kot je stala današnja vojsika, Nemčiji se mora zapreti pot v Azijo in Afriko, in za nobeno drugo ceno ne bodejo zavezniki sklenili miru1. Če se danes vzame Egipt, bi morali Angleži že jutri začeti vojsko za Egipt, Iker narod, ki ima v (jiblastj Sirijo, je tudi gospodar Egipta. Francozi, Italijani kot Angleži imajo svoje naselbine v severni Afriki, francoske, angleške ruske provincije ob Črnem morju, vse bi bilo v nevarr-nosti.
Nemčija je vegla bojno rokavico vsem evropskim oblastem, in v mnogih ozirih so postale nemšlke grožnje bridka resnica. Nemčija je položila temelj najbolj silnemu cesarstvu, kar gaje svet videl' od nekdanjega rimskega cesarstva, ki je obsegalo skoro ves tedanji poznani svet. Berolin je danes >že dober in upoštevanja vreden nasprotnik nekdanjega Rima, in Nemčija Ibo vse to ddbila, dtobila bo v roke najvišjo olblast, moč in silo tnad svetom, če zavezniki pdločno ne zmagajo in ne treščijo tega vojaškega moloha za vedno qI) tla. Poteiu bodejo zavezniki lahko diktirali Nemčiji take .mirovne psgoje, kot so jih diktirale nekdaj evropske driave Franciji na Dunaju, riritovne pogoje, iki so sicer pustili Francijo, kakor je, toda ki so odvzeli Franciji vse, kar je »mefti d'rugje, in ki so pustili Francijo silo tretje vrste, namesto gospodujoče države na sveta *
Na horizontu ev ropske vojne.
(Pile Ftank H. Simon da.)
SILEN OBpEG BOJIŠČA.
Ker smo v tem članku napisali, pa se je pisalo tudi drugod, da Nemčija nikjer ni mogla dobiti odločikie bitke, rxzr ven na Balkama, kar je pa le manjšega pomena, pa se ne smemo toliko motiti, <fa bi o-malovaževali nemško imoč in silnost tega cesarstva, nad katerim nemški kajzer vlada alb-sohvtno. Dandanes oibsega Nemčija po prebivalstvu in površju zemlje rimsko cesarstvo, ki je vladalo celemu svetu.
Mogoče bo čez nekaj mesecev potovati od1 bregov Schel-de pri Antwerpu do Bagdada in Tigrisa na želeaniških via- 1 kih, ki bodejo pod vodstvom nemškega vojaškega poveljstva. Sa«tt pri Bosporu in pri Tau-rijskiti gorah !bo ta vožnja pre- J kinjena, in sicer se bodejo mo-raK voziti s parnikom ali pa ra- 1 biti kočije po goraih. Od Kiela do iMeke bodejo vozili železniški vlaki z majJvnimi presledki, i In v očigled nemške žilavo- 1 sti in industrije, ki pomandra vse drugo, kar je njej na potu, I se nc bo nihče čudil, čc poštar j ji n$ Nemčija prva in največja 1 1 država na wvetu. Ko so enkrat \ te silne mase v omenjenih te-ritorijah vojaškd organizirane, i kdo se bo mo^el njim ustaviti. 1 Ali bodejo mogli Francozi, Ru- < si, Angleži in Italijani skupno 4 napasti to silto, katerih vsaka 1
I je od1 druge na tisoče milj od» < dal j ona?	<
Nemška pomorska oblast bi se potem preselila iz Baltika v Sredozemsko morje^ Za ( dardanelsikkni forti bj nemško brodovje ležalo na varnem, do-čim hi gospodovali nemški sub-marini v Siriji in Anatoliji. Turške težnje bi se morale po- ' drediti nemškim zahtevam. 1 fcg'ipt osvojen, kmalu pade tudi potem vsa Afrika. Nemčija 1 tudi ne bi potrebovala toKlko hrotJovja, ker bi (bila v nepre-, stani zvezi z ostalim svetom po suihem. Postavili ibi lahko ogromne tovarne za smodnik • in streljivo, doin««-ali bi lahko prevažanje živil iz Icaterokolih krajev.
In nekaj malega je Nemčija) v tem pogledu že dosegla. Jaz to omenjam, ker želim, da se čitatelji popolnoma jasno zavedajo, zakaj je sedaj neumnost govoriti o miru. Kajti danes niti glavna vprašanja še niso rešena na bojišču, in poleg glaunih vprašanj je toliko manjših, da lahko vzame še leta in leta, predno se bo sploh mislilo na mir. Zato priporočam čitateljem, da vzamejo mapo Evrope in Azije in s svinčnikom iščejo sedanje meje centralnih oblastij, in pri tem se morajo vedno spominjati, da z imenom "centralne o/b!astiM' se meni pravzaprav samo Neimčijo, ki je postala mojster v vsem. Avstrija, Bulgaria in Turčija morajo (brezpogojno ubogati Nemčijo v vseh ozirih.
In ko bodete to dognali, se vam (bodejo tudj odprle oči, zaka^ zavezniki dane« ne morejo Okleniti miru, in da se morajo boriti naprej, dokler ko-nečno odločilno ne zmagajo ali pa so tako izmučeni, da se ne morejo več boriti. In ravno tako pa bodete na drugi strani ra-aumefi, zakaj se Nemčija ne poda, zakaj ona ne govori o
sije, toda danes ncrfjpre M* kor več naprej,, nalpfretno fcaic ofenziva zfrezhfkdv na tej ali drugi točki, <fa to zavezniki še jako močni. NeirtBja se danes !bt*fci z enakimi fcilco-čami, kakor se je morala 'boriti francoska armada^pod Na-poPeonom, ko so ji stopile vse druge dTzave nasproti. Nemčija mora skuišati, da se obdrži, kakor je Napoleon skušal se obdržati. In Nemčija mora slediti istim metodam, katerim je sled'il Napoleon. Nemčija ne more »skleniti miru, ker se je rijeni sovražniki preveč ibojijo, da bi ji privolili eno samo vas, katero j« nemška armada osvojila. /Nemčija mora začeti z novimi ofenzivami, mora začeti z novijimi osvojitvami. Spomla-•dli mora Nemčija na vsak način začeti z novim vpadom v Rusijo, na vsak način mora poslati nove armade v Malo Azijo, da prisili prehod preko Sueškega prdoopa in da ponovi svoj uspeh na Balkanu v Egiptu. Cairo in Petrograd morata biti osvojena od nemške armade, če hoče nemška armada kaj uspeha imeti. In kakor je hotel imeti fNla pol eon Mbskvo in Madrid in se je pri tem člmdlalje bolj zapletal v svojo pogubo, enako se bo pripetilo, če ne varajo vsa znamenja, z Nemčijo. •
Dalje prihodnjič. -o-
Slovani nekdaj in sedaj.
' Slovani stopijo na pozorišče v syetovni zgodovini v šestem stoletju po Kristusu. Vidimo jih prihajati iz Azije za časa preseljevanja narodov takoj za Germanskimi rodovi, to je Goti, ki so začasno zasedli sko; ro celo zapacPno Evropo, celŠ sedanjo Francijo, Španijo, Italijo. Germanski rod Vandalav je iz Španije vdrl celo - v Afriko, sedanji Tunis, kjer so se držali par stoletij.
Vsled navalov Germanov, Him o v in drugiih mongolskih plemen iz Azije, so bile nekdaj gosto inaseljene pokrajine ob (Donavi za časa prihoda Slovanov, zapuščene in popolnoma opustošene. Slovani so se naselili primeroma z lahkoto, po obdonavskih pokrajinah, ker niso naleteli 110 poseben odpor starih prebivalcev, katerih je ostalo malo vsled dolgotrajnih vojska. Večina jih je bila po-morjenili od (barbarov. Slovainj so se torej naselili po celi vzhodnji Evropi, po celi sedanji Avstriji, po Nemčiji do reke EKbe, in so zašli prav do Carigrada, iki je bil tedaj še pod vlado vzhodno rimskih cesarjev. Veliko se jih je naselilo tudi po sedanji Grčiji. Med (•rki je veliko slovanske krvi.
Nekateri pravijo, da je bilo sikoro škoda, da Slovani niso pri naseljevanju naleteli na hujši odpor. Postali so neboje-viti, in so imeli preveč prilike se med seboj prepirati in bojevati. Znano je, da zunanji sovražnik zdrutži najlažje člane istega ro(fu.
Od tedaj naprej so zapadni Slovani izgubili pravo smisel, da morajo delovati skupno, ako hočejo postati močni. Med seboj so se prepiraK in se dali vladati od1 tujcev.
V osmem stoletju je ;bil zadnji poskus združiti zapadne Slovane. Združil jih je ne Slovan, ampak German Samo, iz rodu Frankov. Ustanovil je veliko slovansko državo, ki je segala od Baltiškega pa do Jadranskega morja. VPo njegovi smrti je država razpadla, ker ni bilo centralizacije. Posamezni slovanski poglavarji so ustanovili neodvisne državice, katere so polagoma podjarmili Nemci.
Prvi vladarji Rusije niso bili Slovani. Klativitez Rurik, po rodu Skandinavec (Šved), je bil prvi vladar združenih držav Rusov. Njegovi potomci so vladali v Rusiji dlo 1. 1598- Šele teta 1613. je prišel na prestol Slovan iz hiše Romanov. Ta rodbina vlada na Ruskem še sedaj, seveda je v njej več germanske, ko slovanske krvi, ker
PRISPODOBA PRETEK LOSTI.
iPoglejmo nekoliko nazaj v zgodbvino. Videflftibodemo, da sta francoski kralj Ludwik \lV. in francoski cesar Napoleon I. vodila sikoro neprestano vojsko proti Evropi, da sta imela muogo uspeha, in razširila Francijo kot še ni bila razširjena nikdar prej kaka država, toda da je konečno padel Ludvik XIV. kakor tudi Napoleon I. in sicer samo radtite-ga, ker sta si natepla na giavo proti sebi skoro celo Evropo, v prvi vrsti pa Anglijo, ki je vladala neomejeno na morju. Ko je Ludvik XIV. se bojeval z KvTopo, je ena država za drugo sprevidela, kaka nevarnost preti njim za olbstanek, zato so se hitro zjedinile. V Napoleonovih časih so države 1>olj polagoma prišle do tega prepričanja. Avstrija je bila pobita pri Austerlitzu, toda samo z rusko pomočjo. Nemčija je padla pred Napoleonovim mečem v bitki pri Jeni. Tudi tukaj so Rusi pomagali Francozom. Konečno pa je Rusija sprevidela, da bi bila Framrija prevelika, če ji vedno pomaga, in ruski državniki so sklenili, da pomagajo Nemčiji in Avstriji. Te tri države so se torej zdruižile, Anglija in Švedska je pomagala, in slava Napoleonova je za-temnela, V sedanji vojni je nartala
M..................................................
CHARLES ARMBRUSTER1
MESNICA PRVE VRSTE
NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO.
6112 ST. CLAIR AVE. i
Pravi starokrajski brinjerec ~
Cena 6 steklenic . . . $6*8|| Cena ! 2 steklenic . . . $13*00i
čista slivovka kuhana iz pravih
čeipelj. Cena 6 steklenic . $6J50| Cena 12 steklenic . . . $13.00 j
Imamo najfinejii tropinjevec in
dfo2nik. 1 gal. $2L25,$2.50,$2.7S|
Pristna rudeta ohioaka vina
Galon. . . 50, 55,60 in S5c I
Katavba in Deiavare vino 80 in 85c gšm
Vinska poioda ob 5 do 10 pl-vefc $1.00, »25 g»l. pModa $2.00. Pri r&jb naročilih je wd bcc*| pbtaJscsMMismouiiadcbsk N«im| cthi m) 9€ pciloii denar in natančni dmIot.
Cleveland, O. Cenjeno uredništvo: V nedeljo, 33. januarja priredi hrvatski Sokol, % sodelovanjem slovenskega Sokola "Jugoslovan", javno telovadbo.
Da se naša misel in ideja strinja z slovenskimi Sokoli, priča dejstvo, da hrvatski in slovenski Sokol, že nekaj let delata skupno, »bodisi v tdhnič-nik, ali druzih ozirih.
Tukajšnja slovenska mladina je pokazala, da jej misel narodnosti, in vsega Slovanstva lezi na srcu, ter je osnovala novo žarišče, na narodnem polju*
Portrebno je, da slovenska javnost podpira teanje tega
St (Ur
1
so bile scene Radarjev povečini savne NemM, kakor je tudf sedlnia
TZ M. ± Slov*nf i«
^ nekdaj niso zauipaH »fojim ljudem, tekati'lo sveta in vodit
teljev pri tujcih. Delili so se na posamezne narode in narodiče, tako da imaimo sedaj kakih deset siovaniskih narodov.
Se sedaj navadtaj ljudje imed Slovani ne morajo razumeti, da smo vsi en naroxt, posebno še če vzamemo Jugoslovane: Slovence, Hrvate in Srbe. Pa vendar govorimo skoro isti jezik. Če gremo med Hrvate, si lahko prvi dan izprosimo kruha in se pogovorimo o narodnih rečelh, d očim bomo med Nemci mutasti par let.
[Zdi se, da smo Slovani sed'aj <na istem stališču, kot so bili Nemci v srednjem veku, to je pred! kakimi petsto aH štiristo leti. Tudi orn so bili razdeljeni' na različne rodove, ki so govo-j riK jako ratzlične dialekte, na primer Bavarci, Saksonci, Pru-si, Franki, Svaibi itd. Oni so se že .z^ruižili, da imajo skupno vladb in skupen jezik, dočim Slovani še vedtoo mislimo, da se ne moremo istotako zcfružiti. Italijani- so bili razdeljeni na majhne narode: potomci starih Rimljanov, Toskanci, Benečani, 'Miilanci, Sicilijanci, ki so govorili jezik tako različen,, kakor je med Slovenci in Hrvati. Sedaj so en narod —Slovenci in Hrvati še nismo, vsaj preprosto ljudstvo ine ve o tem ničesar.
Prepričan sem, da bodo Slovani začeli misliti o .narodnem in jezikovnem zdru'zenju ravno tako, kot so začeli misliti Nem-;ii in Italijani že pred več stoletji. In čim preje začnemo misliti, tem bolje za nas.
Lepo znamenje je, da se ravno, v sedianji vojski govori v združenju Jugoslovanov: Slovencev, Hrvatov in Srbov, (po mojem mnenju bi morali prišteti še Bulgare). Veliiko Slovencev in Hrvatov sedaj prvič sliši o tej ideji, dasiravno so Srbi delovali in govorili o tem že par desetletij. Trdba bo še veliko dela, ne samo na sestankih profesorjev in literarnih mož, ampak treba bo iti med jugoslovanski ■ narod', to je med slovenske, hrvatske in srbske kmete in delavce, dk se jim odprejo oči, da se bodo za-vedatf, da smo res em narod, čeravno vsled krivde tujih vlad jezik malo drugače obračamo.
Najprej smo morali prepričati Rilbničana, Notranjca in Gorenjca, da smo vsi Slovenci, da ni Ribničan narod sam zase, Gorenjec spet posebne vrste človek od iNTotranjca. Sedaj moramo preiti na drugo stopinjo in prepričati ljudi, da ni naša domovina samo na Slovenskem, ampak ttid'i na Hrvaškem in na Srbskem.
V tem oziru je delo Jugoslovanskega odbora v Londbnu posebno velikega pomena, iker skuša ta odbor popularizirati Jugoslovansko idejo s pomočjo javnih shodov po severni in južni Ameriki, kar se dosedaj še ni nikdar vršilo.
»Morda pride čas, da ibomo Slovenci rekli, da naša domovina ni samo v novi Jugoslovanski dnžavi, ki se bo raztezala od severnega morja, do polarnih krajev severne Rusije, pa do Balkana in Jadran-s»kega morja. Zgodovina drugih narodov nam je dokaz, da je tudS med Slovani .mogoča združitev.
o
Dopisi.
"i ' V" ' ' • ' ■' "
' ■ I -"I I Vodna feknigri.
AH kaši jate?	Mr Mm vedno kftllj*l." *
>• Mr. W. Woiowyn. ton. W. V* ". In kadar aem
Ako kaši jate, odpravite vaš
kašelj! To lahko storite, ako •«mdow*toT»rnipri»uni b
.	»roilnl. aem moral piti *f I I
vzamete	llkoToda. (ltal Mm o 8*-
verovem Balsamu m Plju	I
«	{« In ko aem porabil no	I I
^^ _ _ ^^ mm ^^ J ^^ aamo aUkleoloo aa Ko je	I
mOlfOFSI	kafclj popolnoma praoabal	I
■	^SP In aadaj *em adrav."
Balsam for Langs]
(Severov Balzam za plju6a) ob pravem času. Poskusite ga I zoper kašelj, prehlad, hripavost, vnetje sapnika, davice all I oslovski kašelj. Je namenjen za otroke in za odrasle.
Cena 25c in 60c v vseh lekarnah. I
Bolačlne v prsih,	Sototot Aln«nah u 8Iot«do«
In razna drure bolečina te lahko odprarljo u ^ igie m aedaj lahko dobi T lalrtraak I
^rwjkmjoo dolov a SOMA'S OO-	^^ z^ctoilf aa, da doUtoffii
THAR D OIL (SoveroTo Oothardako Olja].	"7 ....
Ja to niaxilo velika teftilne vradnoatL Cana
«5o ln SOo t v neb lekarnah.	leto.
yt. F. SEVERA CO, CEDAR RAPIDS, IOWA
protnikui, ki vas je sovražil in preziral. Poglejte, kako tam srečna mati boža svoje dete, ki ji je umrlo na zemlji v nežni starosti! Poglejte, kako sin, ki je spoznal svojega očeta, ihiti njenw v naročje! Poglejte, kako dopadljivo veselje žari na srečnih obrazih vseh staršev, ko so se sešli s svojimi otroci — samo vi, vi tu stojite brez otrok, ker ste iz njih napravili volkove in zverino, ki ne pozna in se sramuje svojiih staršev. Potujčili ste jih!"
Narod starčkov in starte je gledal plaho na srečo, katero jim je kazal Bog in je trepetal ■ prepozno!
Že se je zdelo, da nebeški O-če izreče v pravični jezi obsodbo pogubljenje, ko je naenkrat Bog Sin z mehkim glasom nagovoril Očeta:
'Dobri Oče, res, d"a se je ta narod hudo pregrešil nad teboj in nad svojimi otroci, toda glej/ tvoj Sin prosi za ta slovenski rod; to ljudstvo je vedno hudo, hudo trpelp, .v mučnem, naipor-neon delu si pridelovalo svoj skromni ft rtih in tebi drugače vendar ostalo vdano."
"Res," je odgovoril neibešfci Oče s sočutnim glasom, "vse življenje ste se morali mučno truditi v potu svojega Obraza in veliko knuitih in 'krivičnih vdarttev je padlo na vaše glave."	, ,
Nebeškj Oče je pri tem povzdignil milostljivo svoj veličastni obraz in v ozadju tega ljudstva je zagled'al v sijaju Vodnika, Slomška, Prešerna, Bleiweisa in vefiko drugih. Dolgo je motril veličastne glave slovenskih pokojnih prvakov in iz njegovega svetega obraza je zasijala sprava in odpuščenje— "Lejte, zavoljo nevenljivih zaslug teh le zvestih sinoityxt-lagam svojo obsodbo. Hočem napravici z vami še poskusnjo. Semkaj pred ograjo nebeškega raja prestavim vašo domovino in tukaj Ibote živeli lik svojih naro(l#iiir 'naš|)rotnikSv." /Cko tu ohranite potujčenja moje največje darove, svoje otroke, potem bote očiščeni in-neheška vrata se vam bodo odprla."
Tako je izpregovoril večni, Bog, angelj pa je odpeljal ljudstvo na prostor presieuemje.
Razno.
RODBINSKA ŽALOIGRA.
•Lekarnar ViPjem Waagen je imel dobroidočo -tovarno v Karlsruhe, a jo je prodal in se udeležil s svojim denarjem, pri neki tovarni v Briksenu. Pri tem podjetju je izgubil vse svoje premoženje, 200.000 mark, in »napravil še 100.000 mark dolga. Žena, ki so ji postale razmere neznosne, je nagovarjala moža, naj se oba usmrtita in naj usmrtita tudi svojega otroka. iKonečno se je irtož udal. Pripravil je tri čase šampanjca in v vino pomešal cijankaK-ja. Najprej je dal zastrupljeno vino piti otroku* ki je tudi kmalu umrl. Mož in žena sta na to edi, ki -se glasi: 9po- najprej, vzela nekaj raorfiuma in potem pila zastrqpljena vino. Za slučaj, da bi strup ne <1-čiokoval, sta se dogovorila, da
nas-1 ustreli Waaigen svojo- fieno.
Zjutraj ff »je Waagen res abn*- tako ^olgp kuhati, da so ocvir-dU t* omotice in videč, d* j« Id svetlo porjavaU. Na tp se iena te omamljena, ne pa mrt- spuščena mast precedi skozi tfa, jo je ustrelil. Poskusil je cedilnik v lonec iz kamenine, potem tudi sebe »ustreliti, a ocvirki se pri tean dobro iztis-predno je mogel to izvršiti, so nejo in maftttse pusti ohladiti
prišli že znani ljud'je in. prepre-"^1'1	-
čili samomor.
, OKNEZO6KOFU DR. BAURU.
Kardinal knezoškof dr. Bau er je umrl. Dr. Bauer je bil do leta 1904 škof <v Brnu. Ko je 14. marca 1914 prisilil' papež olo-mu>škega knezoškofa dr. Koh-na, -da je odstopil in mu prepovedal bivanje v svoji nekdanji škofiji, je prišel dr. Bauer na njegovo mesto. Prišlo je do spora med obema zara<fi premoženja, ki je takrat obračal nase pozornost vsega sveta. Konečno je dr. Kohmi objavil pismo, v katerem je napadal dr. Baura, češ, da mu je na podlagi prepovedi bivati v Olomu-cu, preprečil biti {prisoten pri inventiranju ter zastopati svoje pravice, niti ni pripustil njegovega zastopnika. Dr. Kcthn pravi nadalfje, da je t-zvedeV tudi,' d'a je dr. Bauer "centralno blagajno" koroških zadrug, ki Sta jo bila kaplan Pavel Kaiser am deželni poslanec monsinjor Weiss ogoljufala za več -milijonov, saniral z darilom 960.-
000	K. Konstantiral je nadalje, da ta denar ni prišel iz knezo-škofijske blagajne, marveč, da mu je ta znesek povrnila vlada, ker je bilo za toliko preveč plačanega davka verskega fonda, Dr. Kctfm je trdil, da je nekaj tega denarja njegovega, ker se je povračilo nanašalo tudi na leta, ko je bil še on nadškof. Olomutška nadškofija je -ena najbogatejših. Po davčnih izkazih znašajo Tet ni dohodki nadškofa nad 670.000 K torej ^koraj, 2000 K na dan; Kakor znano dt. Kohjn. še živi in sicer / Ernevžu nad Mariborom.
KOLIKO AMERIKANCEV
1	SLUŽI V ANGLEŠKI
ARMADI?
V londonskih hotelih in restavracijah, koder se zbirajo Amerikand, pretresajo pogo-stoma vprašanje, koliko je neki Amerikancev, to je ljudi iz Združenih • držav, v angleški armadi. Natančnega seveda ne ve nihče povedati, sodi se pa, da jih je precej. Tako je ameriško poslaništvo izposlovalo, da je bilo iz a)ngle»ke armade odstavljenih 21 mladoletnikov, ti so se oglasili prostovoljno, a ne da bi imeli dovoljenja svo-rh starišev. Zdaj posreduje a-meriško poslaništvo za iapust 60 drugih takirfi mladeničev. General Huglies je sam povedal, da se je oglasilo za vstop angleško armado samo pri zbiranj« prvega kanadskega kontingenta nad 30.000 Ameri-<ancev iz Združenih držav, za drugi kontingent pa se jih je oglasilo še več.
KARAKTERISTIČNA . VOLITEV
se je vršila te^ dni v angleškem okraju M'ertyr Tydsil. Tam je )i!o izvoliti naslednika za umr-ega isocijalističnega poslanca Keir Hardie. Okraj je delaJvskf* itj. meščanske stranke se volitve niso udeležile. Oficij^lni kandidat delavske stranke. Winstone pa je s 6080 glasovi podlegel samostojnemu kandidatu Stantonu, ki je d9bil 10.-; 268 glasov^ in ki je zmagal le za to, ker je očital pfkijelnemu kandidatu, da je Nemcem prijazen. Ta vofitev nam kaže, cakšen duh vlada tudi med angleškimi socijalisti.
NAMESTO DRAGEOA MASLA
t.
ali tudi drage svinjske masti se lahko za večino jedi ne da bi bistveno trpel dktrs, porablja goveja mast, ki si jo lahko gospodinje same narede s tem, da spusti mast govejfh dbdsti, nadalje pa tudi margarina, rastlinsko maslo afi rastlinska -mast. \ Sveža goveja mast (mast govejih obistij« naj se nareže na drobno kocke ali <ia večje kose, rezana gove" mast se dene v stroj ca s nje, kar je še bolje, ta se dene
v ponev, poplaknjeno z vodo;
* * ^ _ „___ti..
Naprodaj je "fHarefware Store" jako dober promet, v bližini slovenske naselbine. Lepa prilika za podjetnega Slovenca. Cena jako primerna. 6949 St. Clair ave.	(7)
OGLAS.
Dr. Srca Marije (stanj) je rzvolilo sledeči odbor za leto 19I16:
Preds. (Marija Ulčar; podpreds. Marija Grdina; tajnica Fannie Tribežnik; rač. tajnica Marija Brioelj; blag. Ana Povž. Nadzorni odbor: Julija Brezovar; Ivanka Pelan in Helena Mali, zdtavnlk F. J, Kern.
,V vseb zadevah se je obrniti na tajnico Fannie Trbežnik, 1177 E. 62nd St.
. NAZNANILO
Telovadno ' društvo "Jugoslovanski SokoK* prične z rednim podukom naraščaja. Pristop imajo vsi dečki in deklice od 6. leta naprej.
Deški naraščaj podučuje brat Vinko Pristov, ob torkih in četrtkih od 7—S ure zvečer, deklice pa telovadijo pod nadzorstvom brata Nagode ob četrtkih od 7—8 ure zvečer.
Pristopnina je vsem prosta, vsak učenec ali učenka pa mora prinesti dovoljenje od starišev, ali pa ji'h isti osebno pripeljejo k prvi telovadbi, katera se vrši za deški naraščaj dne 18. januarja? za deklice pa dne 20. jan.
iStariši, ako hočete imeti ye-selje s svojimi otroci, videti jih zdrave in krepke na duhu in telesu, apeliramo na vas, da jih-redno pošiljate k telovadnim vajam.	J
Anton Milavec, taj. vaditeljskega zbora.
(7)
I ^fdm tfortt tHjfctt if tmHi za 11
• ali 2 fanta, iaii pa za dve dekleti 1259 & 6i*t St. zgoraj (6)
. ■'*........ ■	* m *
Prostor ** Saloon <se odda po nizki ceni v CoUinwoodU 115230 Waterloo Rd.	(7)
Stalno delo dobijo delavci takoj. Oglasite se takoj, ker lahko takoj pričanete ddatii. Oglasite se pri Union Salt Co. Addison Rd. & Lake Shore R'y
. 1- (7)
Hiša, -katera ima prostora za 3 družine, je poceni naprodaj, National Drug Stoc»| 1055 H. 67th St._ (7)
Slovenska lekarna.	Lepa spalna soba s kopališčem
vogal St. Clair ave. in 61. ceste, se odda v najem po nizki ceni. S posebno skrbnostjo izdeluje- 99® E 74th St. Suite 2. (7)
mo zdravniške predpise. V za- -—-—--
logi imamo vse, kar j« treba	***** za konfekcijsko
v najboljši lekarni.	(45) trgovino, (Candy Store). 5393
-	St. Clair ave. (7) FINO VI NO __
vedno dobite pri Jot. Košalu. p Pouk v moi^tmi i» fepopia- a Beto. niama in concord vino. ■ Ju p**11 d°p,»ov*ni^ v ci«v«. a
n ^	, .	a landu tudi • privatnim u£IU- Q
nMeino tenlram J« moje vi- g ijtm. o«nar, ki m »rtvuj« u m-q no anano. Po atari navadi Joe- d «"»*ra«i»o, j« najbolj, n.io- d
„ .	t* m	0 i«nr In n« vumi ga na kriza na D
Kozely, 4734 . Hamilton ave. g vojna. Plilt« za pojaanll« na D
-	a	OLOV. K. ŠOLA.	D a ene et ctair av«. <4«)b n CltVlLANO, OHIO. a
Naučite se , najbolj lahkega	n
in naijbolj plačanega dela izmed vseh. La^iko, čisto delo, poselb-no za ženske. Mi imamo izvedence, ki vas učijo izdelovati cigare v kratkem času, im v tem času, ko se učite, ste plačane. Z malo iakušnjo lahko naredite več denairja kot pri vsakem drugem -delu. Prklite k nam, da se pogovorimo.
American Cigar Co. E. gth St. NWoodland ave. - (10)
Dekleta f
Dekleta!
CENJENA NEVESTA 1
Najtopleje se vam priporočam v nakup vsakovrstnih čisto svežih finih in modemih poročnih oblek, šlajerjev, šopkov, kakor tudi vseh drugih potrebščin, ki spadajo v to vrsto.
Vsaka nevesta ali ženin ima v slučaju poroke precej velikih stroškov, in torej, če si želite svoje stroške zmanjšati in pri kupovanju prihraniti denar, kupite, kar potrebujete za poroko prt meni, kjer dobite vse potrebščine po vedno ni'žji ceni kakor kje drugje.
Na dan poroke pošljem k vam na dom dobro izurjeno spletalko, ki vam splete lase in opravi iza poroko in to čisto brezplačno.
Za obilen obisk se maj topleje priporočam, ker bom -tudi vedno gledal na to, da vam točno in pošteno postrežem.
Z spoštovanjem BENO B. LEUSTIG, 6424 St. Clair ave blizu Addison Road.	(26)
ZADNJA PRILIKA!
Vse ženske in otročje zinvske suknje iz najfinejšega blaga, najmovejše mode, vse številke, morajo fbiti razprodane ne gledajoč na zgtfbo ali dobiček po sleifečiih. cenah:
ŽENSKE SUKNJE: poprej $ 7.50, sedaj $3.25 poprej $ 9.50, sedaj $ 3.95 poprej $112.50 do $15.
sedaj samo...... $ 6.95
Vse soiknje vredne $18 do $25.
sedaj samo......$11.75
OTROČJE SUKNJIČE: poprej $4.00, sedaj $1.98 poprej $ 5.00, sedaj $2.75 Vse suknjiče vred. $6—$10,
sedaj isamo......$3.95
»Zapomnite si dobro, da blago kaljeno pri meni, je garantirano čisto, sveže in trpežna
Kupite sedaj, ker lahko dobite dve suknje za ceno ene.
Za obilen obi4k se vam najtopleje priporočam.	(11) BENO B. LEUSTIG, 6434 St. Clair ave. bfizn Addison ceste.
Delo dobijo takoj dekleta stara 18 let ali več. Dobra, stalna tovarniška služba. Pridite pripravljene na dblo. Lake Erie Iron Co. 915 E. 63rd St. severno od-St. Clair ave	(8)
Bell Roeedale 1377 W. Cuy. Central 6678 R. Plin in kisik. Uradne ure od 9—<12, in od i—Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—4J.
Dr. P. L. KENNEDY, ,
zobozdravnik
• *
Dretje zob brez bolečin. - Delo garantirano. Qovori se slovensko in nemško. 540a Superior ave. vogal 55. cesfe. Cleveland, Ohio. '	(2*3-46)
Dva fanta se sprejmeta na hrano in stanovanje 1261 E. 60th St.	(sred.—8)
Pošteni fantje se sprejmejo na hrano in stanovanje 5605 Bonna ave.	'	(6)
Soba za enega fanta »se odda m40 E. 60th St.	(6)
Oddasti se dve sobi za spati, kjer si stanovalec lahko sam kuha. 1319 E. 55th St. (6)
Lepa priložnost za pravega Slovenca.
Grocerija, obstoječa 7 let, napreduje jako dobro, ima veliki slovenski "<rash" promet ter zanesljive in stahie odjemalce. Trgovina se prodja poceni, radi ■ dolgotrajne bolezni v hiši, in ker se gospodar zanima za drugo podjetje. Ku,pec mora imeti $1000.00 gotovega denarja. Frank Wachcic, 3244 St. Clair ave.	(9)
ZAHVALA.
»Podpisana se toplo zahvaljujem društvu Presvetega #Srca Jezusovega, radi hitre in točne izplačitve bolniške podpore in smrtnine po mojem pokojnem niOžo.
V Clevehindu, 12. jan. 1916.
Ivana Kolar.
Naprodaj je lekarna, obstoječa 25 let z velikim prometom. Gospodar želi opustiti trgovino. Lepa priložnost za pravega moža, imel bode velik dobiček. 712 E. 152nd St.	(7)
ROJAKI, ZNANCI!
Čistini in likam vse moške in ženske obleke. Ako 1 hočete v resnici dobro, ščiščeno obleko, vam rad postrežem. Izvršujem vsakovrstna popravila na oblekah. Pri meni šč i scen a in popravljena obleka vam zaleže za novo. Ne mislite za svojo, da se ne izplača, če je še tako zdelana, jaz vam jo uredim. Dobiček bova imela oba, jaz skromni zaslužek, vi pa se dobro obleko. Za najmanjšo naročilo vam bom hvaležen.
IQINAC SMUK, < 1051. Addison Rd.
Od pekarije na vogaln Addison in St. Clair prvo poslopje proti Superior. Mon (94)
KUPČIJA MED ROJAKU
Veliko naših rpjakov je kupilo že pred več leti stavibišča (lote), nai prigovarjam je podkupljenih agentov s tem, da bo-d<o ta stavbišča v par letih več kot trikrat toliko vredna, kolikor so naši rojaki ftistj čas za nje plačali. V več slučajih imajo nesrečni ljudje že 10 do 12 let tako kupljeno zemljo. In danes lahko kupite od zapelja-nih* rojakov za isto ceno, kot so oni sami plačali pred 12, leti. Napaka je ta: Ker ijaši ljudje-preveč radi vrjamejo, kadar jim kedo obljubi kravo za pet grošev. Nekateri izmed teh ljudi potrebujejo sedaj denar, im si ne znajo pomagati. Zatorej vsi taki, naj se oglasijo pri meni, da poskusim njihove lote prodati, ako prodam, jim računam po kot za moje plačilo Rojaki pa, kateri želite lote kupiti naj se..obrnejo do mpne, da ostane cela kupčija med rojaki.
JOSEPH ZAJEC,
1378 E. 49th St. Cleveland, O.
Tel. Central 6494 R. ' . (14)
'Vfji
•m
0;
m?
Dr. Richter's
Pain-Expeller
za revmatUem, bolest In otrpe-loflt udor in ml šle.
Pravega dobit« v zavoju kot vt dlte na illkl. Zavrnit« vse zavoje, ki nimajo nai« Trade Marke. 2Kc ln BOc po lekarnah ali aa ravnost od
RICHTER CO.
74—tO Washington ttr, N»w York, M. V.
OBRESTI
SE ZAČNEM VSAK DAN
VLOŽITE DENAR NA
LAKE SHORE BANK
la p«
4%
1*
U .rlfll?* 'V}JKI JV JH ■
•101 ST. CLAIR AVE.
S	'■-' p
-^Jlmiffci jotffliafr-1
fine pijače z* dm. Dobro fina n fikerjL I Zmerne cene.
Of lante — pri doma&ui in 1 , bodete zadovtjjni. ^JL
VOLNENI SVEDRI:
Vse moške, ženske in otročje svedre iz čiste ■volne dobite sedaj pri meni po skrajno znižani ceni.
Kupite sedaj in si prihranite denar, kfer volna je vsak dan dražja.
Za dbiten obisk se vam najtopleje .priporočam	(u) BENO B. LEUSTIG 6424 St. Clair ave.
blizu Addison ceste.
8 - Hot** Union
SCRAP TOBACCO
J« d«l*n iz najbofyiega duha-nau cigar«. Samo najbo^ii tabak m potrebne. Nnjbetyfi tobak aa žvečenj«. V paketu je kupon.
L M. KOLAR,
Slovenska gostilna.
3222 LAKESIDE ATE
Se priporoča Slovene*« v obilen oblek. Točne poetre* iba. Vedno ereie pljale.
fa fin ptTtf da si	f«c«lpt valaA"
lMHniMk«dHWi(«JiaiUma4rai
istn MdrBviiL
VUl Mkmvailki mi>ll mm|*|«M*
p« l.ljl Ur.Tmik>. «• funljtrik III«, «H»,
Gnenlhers Sloven. Lekarna,
AddUon Rd. TOfel St, Clefar An.
.....................
EBRJM ZOBOZDRATHtt,
Dr. A. A.
Kalbfleisch,
6426 St Oai Atc.
Govori ae slovensko in hrvatsko. Todna postrežba. Časopisi na razpolago. Ženske strežnice. Edini zobozdravniki urad v mestu, kjer te govori slovensko m hrvatsko.
Uridst a r ei
Od^SO do 11*80 dep. Od 1:90 do 6.-00 pop. Od 6.-00 do 8KX) rre&r
Telefon ernde:
Eaet 408 J.

^^^^^^SLOVENIAH MUTUAL BENEFIT AMTC)f
I	Sedež: CLEVELAND, OHIO
L.........«
VRHOVNI U KADNIlKI:
PREDSEDNIK: JOHN GORNIK, 6105 )BT, CLAIR AVBNUB-PODPREDSEDNIK: FCtlMOt KOGOJ, 3904 ST. CLAIR AVE. ' TAJNUK: FRANK HU DO VERNIK, 1052 BAST 62nd ST. I BLAGAJNIK: JBRNBJ KNAUS, 1062 BAST 62nd STREET. > VRH. ZDRAVNIK: J. M. S B LI«IK A R, 6127 ST. GLAIR AVB.
ODBORNIKI:
Mffrank M. JAKAIC, 1203 Ndremod Rd. Joe. RUSS, 6712 Boofoa ave. ; Frank ZORJC, 690» IProeeer eve. Freak 0BRNB, 6082 St. Clalr »ve. Anton GRDINA, 6127 St. Clelr eve. Ignac SMUK, 1061 Addleon Rd.
Anton OflmSR, 1168 B. 61et St. , & 8«le vrhomege odbora ee vrtijo veako četrto nedeljo v meeeou I ob 9.30 dopoldne v pieernl vrtaovnesn urade.	t
I Plearo* vrhomeca urada 0052 B. 62nd St. drugo nadetropje, «a-daj. Guyahofa Telefon Pr^ioeton 1276 R
' Vel doplei, druge uradne etverl te denarne nekeznloe, naj ae | ' poitljejo n* Krhovnega tajnika.
Zveelno glaeilo: "CLEVBLANDSKA AMERIKA"
Nadaljevanje is t. strani
kraja, dace (boste vi še wed Ifitfc <fc> prihodnjega leta, da bo Bt« x INI V. tako daleč zavozi Btella boste ostali vi in N. V. 1 i blatu na veke z vašimi nedo istojnimi prismodarijami.
'SSTtvtc li, goapod '^Smolar" •da pravi pregovor:
"Kdor laže, ta krade!" ffppaj pa ko bi se začelo pisat
; kje od kakega drobiža.....?
'bMenda je še v spominu.... i Radoveden sem, kako bi po tem osuplo gfedali v Dulutliu.
Informirani
o-
Zanikrna trojica
-
poje po: Mi smo vojak renjaki.)
Ep-'O. A. zložil Marrtni Krpan I.
■Mi smo vladarski vam t>©dlaki • KilaveIj, Vilče, Mohamed. : Duševni trije siromaki,
fNazaj le delamo korake, iDa prazna iglava ropota, |Po6nemamo v napredku rajke,
llCier luč je, smo pa mi tema.
III.
§Č#tni vihtimo uma meče, ||$e smej« norec nam že vsak, |K||av!ja, Vilčeta vsak vleče, fcjrfohamed je znan bedak.
IV.
§Kk v pameti bo svet dorasel ^Se z broo rešil bo nesnag, ipo vsa<k od nas <rad krave pasel, iCe;nelbo lačen še in nag.
* . H- y ; .4 ■* . i\f
K;
-o-
, Sodnji dan.
H, ■ |
■MK«'	'
spisal Kalal,
K i^ekoč sem čital ltpo pesem: Ibe&nikove sanje. Morda bo zanimala tudi vas, zato povem injeno vsebino. »'!5JK!S«KL»J J Bil je sodili dan. I Na prestolu sodi Bog Oče, Kttnu na desnici Bog Sin. Vsak narod '.pristopa <k sodbi posame-llpo z vsemi svojimi člani. Bog Hfeofi z vsakim narodom v nje-IgOvem rodnem jeziku. V spo-pttinu im» vsa človeška dejanja.
je zgol pravičnost, toda p&g je tudi neskončna ljube-tri ra<f prizanaša svojim Bg&bfcotti. Oj, koliko je veselja 9pd vrati večnega raja! Brat iclijietna brata, žena ljubljenega moža: vsi so se našli v vec-f nos t i, ki jih je lia zemlji druai-ybtj Hivbezetii V tem se bliža k Sf*nu mali narod, sami sivola-K{ starčki >n starke. Njih "hrtoti li®" sključen i, čela razorana, ro-B žaljave — slovenski narod! •fKjepa ste pustili svoje otro-B^%vfpraSa strogo v^ni sod-Bm, "Otroke dajam in zaupam ^^BkMn kot najvzvišenejše ■Mco darilo, vi paste v IKI nemčtirskih, vašemu rodu I^Rlžniti šolah svoje otrdke tagubili, .pogtibili in sramotno Bodali narodnemu nasprotniku -rati ste iz njih vzgojili sovraž-^Hpsvojega lastnega rothi in ^^^■fiovedi, ki glasi: Spojit u j svojega očeta in mater ! Vi ste svoje nedolžne otročiče me-lali iz svojega naročja, pehali fcte j'h od sebe, prepuščali nas-
ti'*
j kako ±eI© te ' a goapodl S»c-
carrfa interesirarte.. .Takot Sedaj imate naio Arivnost; to-
i raj, ali mislite, hočem li jaz : nanj čakati in mu že danes vse razlož i ti ?"
Razburjenje gospe Karoline je rastlo. "Ne, ne, pozneje 1" Gospa Karolina ni mogla v-očigled te!h čudnih razkritij, priti do nobenega sklepa. Bu&oh jo je (pričel pizljivo ogledovati; bil je zadovoljen, ko je pri nji opazil ginjenje in nežnočustnost kajti to dvoje, mu je dato to žensko popolnoma v roke; dokončal je svoj načrt, in bil si je gotov, od nje več doseči, kakor bi mu kedaj Saccard dal.
"Toda,'J je zamrmral, "dobro bi bilo, če !bi se .prišlo sedaj k kakemu sklepu!" j
Dalje prihodnjih
NAII ZASTOPNIKI. Bledeči rojaki io pooblattenl po-blratl naročnino, naročati tiskovin« In pobirati oglaa« r rrojlh aaeal-bin ah.
CALIFORNIA, •AN FRANCISCO
Jac. Laushln, 2110 — 19th St COLORADO,
8ALIDA
L. Costello, Box 517
PUEBLO,
John Grm, 412 Spring St. LEADVILLE.
Anton Prijatelj, 514 W. Chestnut St. ILLINOI8,
CHICAGO
Joe Bliach, 1942 W. 22nd Plaoe JOLIET In ROCKDALE,
M. Rakar, 620 Marble SL Jollet JOLIET in ROCKDALE,
J. Virant, 700 Broadway Jollet. LA 8ALLE In 0GLE8BY
A. Štrukelj 1240 — 3rd St. La Salle. SO. CHICAOO
John Oolob 3545 — 95th St. AURORA
J. M. Marsloh R. 5. Box 112 WAUKEGAN In NO. CHICAGO
M. Var&ek, Box 296 Waukegan. INDIANA, CLINTON In UNIVERSAL
Fr. Bregar, L. Box 757 Clinton INDIANAPOLIS,
Anton fcnldartc, 731 No. Warmen Ave.
KANSAS, KANSAS CITY
P. C. Schaeller, 61S No. 4th St. ARMA In okolloo
P. Creptnaek, Box 62. PfTTSMJRQ, FRONTEN AC, RADLEY In GIRARD
L Schluge R.F.D. 4. Box 244 Olrard. MINERAL, CARONA, STONE CITY J. Kranjec, Box 295 W. Mineral. FRANKLIN
Anton Selak, Box 56 MINNESOTA,
•LVf
If. Praanlk, Box 542. '
IV A
■ jtnBaS!
Roman
XP.
JVAZJVAJVILO
Cenjenim rojakom naznanjam, da sem kupil nov av*r| tomobil "CADILAC 8" na osem cilinklrov, d'a mi bode:!
mogoče dbčinstvu postreči oft) vsaki priliki, za ženitova- I nje, izlete, krste im pogrefoe. Cene bodo kakor vecfno niz-1 ke. Postrežba točna. Pokličite nas po dnevu ali ponoči, I Vedno smo na razpolago.
iPosebna prilika se nudi novoporočencem, ki kupijo 1 pri nas za $50.00 ali več v gotovini pohištva, imajo
BREZPLAČNO na razpofago en avtomobil od 8 zjutraj do 12 dop. ot> £e?l nitovanju.
(Rojake opozarjamo na maš moderno urejeni pogrefy- I ni 'zavod. Za'hvalna pisma so nam najboljši dokaz, tfa smo I priredili najbolj urejene sprevode in to še za tako niako/l ceno, kot nikdo drugi.
(Moderna Ambulanca vam je na raapolago po dnevi I ali ponoči.
POGREBNI ZAVOD ODPRT NOČ IN DAN.
Se priporočam za nadaljno naklonjenost
JOS. ŽELE, 6108 St. Clair Ave. 1
Tel. Princeton 111194 W.
BNJTTis m m
Kaj je vzrok, da ste zgubili apetit? Mnogokrat se zgodi, da nam mahoma zgine apetit in da se nam hrana celo studi. Zdi se kot bi narava hotela zmanjšati uživanje hrane, katere ne more prebaviti. Oslabljeni organi za prebavo ne morejo delovati in se branijo sprejeti hrano. Te kaže, da je treba organe pojačati, da opravljajo svoje delo brez truda. Mi želimo priporočiti
TrinerjenJo Ameriško
GrenKp Vino.
To vefike zdravilo bo v prvem mestu očistilo prebavjjalne organe in jih pejačala. Zguba apetita in gqjus pred hrano, bo polagoma zginil In zopet fcodete imeli
ZtdrcvO apetit, telesno moč in duJe*>no energijo.
Kakor hitro vam manjka ena izmed teh treh potreb Življenja, morate rabati Trinerjevo ameriiko grenko vino in posledica vas bo prijetno irnrnaitila Rabile iga tudi pri
NEMIR PO JEDI, ZAPRTJE,	I
KISLA AU GRENKA BRUHANJA,
MORSKA BOLEZEN, PLINI, KRČI.
Lahko ste prepri£ani, da vam prinese Trineijevo ameriiko grenko vino nleQcso pomoč.
PO LEKARNAH.	CENA $1.001
Jos. Trine t,
IZDELOVALEC
1535-39 So. Aabland A<Oe.	Chicago, lil
• " •' ». ..... ' ' : j i ■ '! ■
Vsaka družina bi morala imeti vselej dobro sredstvo proti kalija pri roki. Rm- i bite TKWERJEV "COUGH SEDATIVE", kjer ni nobenih strupenih primesi, ka- I kor metfinali kloroform. Rabite ga pri kalija, hriparoeti, bronhitis boležbah v grlu I in t. d. Cena 25 ia SOc, po poiti 35 In 60c.
MNHHIIIIIIIIIIIIimiUUimilHIimiimiii
. li ■> '!it • 1
V tem trenutku se je Saccar pmfo pogledu na veliko in> umaxs : usnjeno ročno torbico, ka tere ta ženska ni odložila, sfrrc zih — Na ta dan, iko je brez mejno srečen ob mislih na svo jo novoustanovljeno banlko, n dan, ko mu je slo vse po sreči pa naj pride ciganka, ta hudelb na vila, ali rojenica, katera pre koine rnialo, v izibelki spavajo čo princezw»jo? Zazdelo se nji je, da je ta torbica napolnjeni z brezvrednostnimi z 'k ur za po stavljenimi papirji; in domiš Ijal si je, da je razumel njem grotžnjo, namreč, da če take dolgo čakati, da (bode tudi nje gave afocije mogla pokopati kti&as bi se hiša razsula. Njen | glas se se <mu je zdel kot krofe an je vranov, (kateri se vzdi-gujejo io gredo z armado, jc spremljajo do konča bitike, obkrožijo bojlno polje, ker vedo, da Ibbdejo imeli dosti mrlicev za zreti.
"'Na »videnje, imoj gospod!" je dejala Me chain hkdno, pa vendlar vljudno, ter se k odhodu pripravila.
V. POGLAVJE. iMesec pozneje, v prvih dneh novembra, se ni bila notranjost "Banque Universelle", z vsem (potrebnim opremljena. Delali so Še mizarji, in drugi so pa dokončavaN ogromno stekleno streho, katera je bila postavljena nad1 dvoriščem.
Vse te zamude je bil kriv Saccard, ker nezadovoljen s .prejšnjim pohiitvam, je hotel vse novo in hiksiozno, ter je v«a <tela zavlekel. Ker ni molj gel zidov, razširiti, ter »voji vroči želji po nečem velikanskem ostreči, je zaJsel v tako jezo, d<a> je skrb, za plačati delavce, zvaliP na gospo iK%ro-lino, Ta je torej pazila pri po-I »tavljanju zadnjega šalterja, ^ Bik) je veliko Število šaiterjev, in v centralno dvorano spremenjeni dvor, je foil vseokrog z njimi olbdan — sami omreženi šal te rji, kateri so fbili okrašeni z tablicami od1 medi, na katerih [ so bili različni napisi. Splošno j pa, je (bilo pofhištVo, čeprav v malem prostoru skupaj stisnjc-tt<\ zelo lepo razpostavljeno.
V spodnjih prostorih so bile različne blagajne, emisijonski šalterji, oddelek za tekoče !ban-čne posle, zgoraj pa se je nahajala itakorefcoč cela gonilna moč; direkcija, korespodHični oddelek, oddelek >za knjigovodstvo, personalni biro, itd. Vsega skupaj se je mešalo v teh ozkih prostorih, prelco dvesto nastavi jencev.
Kar se je takoj pri vstopu opazilo, v sredi vseh teh delavcev, kateri so še zadnje žeblje zabijali, v tem ko se je že za šalterji slišal ižvenket' zlata, je bilo to, db je imelo vse značaj nekake strogosti, in starodavne poštenosti. Človek je pri vstopu* imel občutek, Ikot da je prestopil prag, pobo&ne in poštene hiše.
Nekega popoldneva je imel Sacard, vmivši se z borze, sam; tak občutek, kar ga je pa, ve-; selo presenetilo. O svoji xado-voljnosti, je .povedal tudi gos-pej Katrolini.	^
'1Xb, za začetek je vendar čisto fcpo. Kakor d'a je človelc mekj seboj v svoji rodbini, prava mala kapelica.....Pozneje
se bodfe že videlo.....Zahvaljujem se vam, lepa prijateljica za ves vaš trud, katerega imate, odkar ni vašega brata več tu !"
Ker je ibil njegov princip, da se je pri vsaki, tudi malo po-mebni stvari dkoristil, zato se je sedaj, m vse mogoče načine radii, da bi dbdržal strogo puritanski značaj hiše. Od svojih nastavljencev je zahteval, da so se oblačili malone kot duhovniki, govoriti se ^e simelo samo z pridušenim glasom, denar se je sprejemal in oddajal z prav klerikalno zadržbo.
Še nikdar se ni Sacard v svojem, prememb polnem življenja tako pridno dbtačal. Ob sedmi uri zjistraj je že sedet pri svoji pisalni; mizi, še prej
limminiiHiniinmmiNHnNiiHnHNinnmi
1 Iko mu jc njegov pisanniski slu-
-	ga zakuril peč, pregledal je do-
-	šlo pošto, in takoj odgovoril,
-	na najvažnejša pisma. Nato se ■ je pričel do enajste ure tiepre-• [trgami galop — prišli so prijate-tflji in pomembni delničarji hiše, » denarni špekulanti, komisijo-
narji, cel veliki roj' finančnega sveta; medtem so prihajali i'n odhajali nadzorniki raznih od^-defkov, kateri so prihajali da slišijo njegova povelja. iKakor je hi 1 kak trenutek prost, je takoj vstal in naredil obhod po različnih pisarnah, kjer so sedeli nastavljenci v vednerji strahu pred njegovim pojavom, kajti vedno se je ob različnih urah prikazal. Ob enajsti uri je hodil gori k gospej Karolini, in k zajutrku. Jedel' je ohilmo in H>il istotalko, z brezsilnim, suhim ljudem lastnim tekorti, brez da bi pri svojih oibedWi bil kedaj nadlegovan.
Toda ura, katero je navadno •gori prebil, ni bila izgulbljem; kajti to je (bil trenutek, v katerem se mu je, kalkor je pravil, njegova lepa prijateljica izpovedala, to se pravi, da jo je vpraševal, ka&o ona sodi o različnih ljudeh' in stvareh. Največkrat pa ni znal, njenega modrega sveta izkoristiti. Ob dvanajsti uri je odšel na borzo; tam je hotel biti eden prvih, da se je mogel nekoliko I ogledati, in pogovoriti,
V splošnem pa, ni igral javno, temveč se je tam skoro vedno sešel z kakim d-elničarjem svoje bančne hiše. In vendar, se je njegov vpliv, že tudi tam poznal. Kot zmagovalec se je znal vpeljiati. Kot kreditno tr-dnj, mož, kateremu je ibila sedaj pomoč pravih milijonarjev, v resnici zagotovljena. Najpre-brisanejši so staflCnili, glave skuhaj, Icadar so ga zagledali, si šepetali in mu prorokovali, kraljestvo borznega sveta:.
Okoli četrte ure popoldne, je foil zopet vedno dotma, lotil se je zqpernega mu klela podpisovanja ; tem mehaničnim kretnjam roke je (bil tako va- 1 jen, da je, brez da 'bi prenehal z delom, z prostomislečo glavo in oklločnb besedb, klical nastavljeiuce, razdeljeval povelja, in reševal druge kupčij,ske zadeve. iDo šeste ure je zopet ' sprejemal obiske, dokončal^ je delo dneva, in vse potrebno pripravil za drugi dlan.
Ko je potem prišel zopet gori k gospej Karolini, tedaj jc imel obilnejši obedi kot ob jed-najsti uri zajutfek, fine ribe, in pred vsem divjačino, 'bur- < gundec, bordeaux, šampanjec, i pač kakoršne je bil že volje, in : srečni potek dneva.	<
"Povejte mi enkrat, ali ni- i sem jaz soliden!" je 'zaklical j včasih šaljivo. "Mesto da grem i okrog žensk, v klufbe in gledališča, živim tu kot pridni 'ma-loineščan na vaši strani... .To 1 morate vašem bratu pisati, da se pomiri."	i
Toda on ni ibil tako soliden, < kakor se je izdajal; ravno v i tem času je našel okus na neki s ruali pevki Bouffes gledališča, nek> dan, je pa samega sebe celo pri lopi Cermaini Coeur pozabil, pri kateri pa ni našel i zadovoljitve. Poleg tega je pa t živel vedno v takem hrepenenju, v takem tesno«rčnem in !>ojazljivem pričakovanju ute- t |>ehov, tako da so vsi ostali njegovi čuti radi tega trpeli, n vedel je, kia ibode vedno ta- r <o, dokler se ne bo čutil kot riumfator, kot neizpodbiten jo&pod bogastva.
"Ah, kaj!" odgovori veselb s ?ospa »Karolina, "moj brat je t >il vedno tako soliden, da se <1 nu -zdi solidnost nekaj po- v >olnoma naravnega, in nikaka š zasluga.....Včeraj sem mu pihala, da sem vas jaz napotila, k ia ne bodete korane, v kate-'i se vršijo seje, -dali pozlatiti, t roga hode gotovo veselilb." c Nekega hladnega november- li fkega popoludne je služkinja v fospej Karolini podbla neko ž carto z sporočilom, da o(bsty>ji >i ftrtični mož trdovratno na tem, g
V ia hote^io farno govoriti. Na j I karti, katera je bila vse prej j K kot čista, je stalb z okornimi j
| Njej je t)ik> iti* nepoznano; i i zapovedala je, peljati ohisko- t j valca v delavno sobo svojega ] S brata, kjer je navadno ljudij c ^ sprejemala.	t
a- Da je Buisch skoro seat me- r o- secev čakftJ, ter svojega raiz- 2 il, kritja o nezakonskem sinu Sa<;- s $e carda še ni izkoristil, za to je p c- imel ddbro premišljene vzroke, j e- Ne bi bilo truda vredtao iz Sac- v e, carda samo šesttisoč frankov z )- izviti; poleg tega, pa je zopet 4 a velika težava iz njega več, na- d in primer svoto 2 tisoč frankov iz- i;
tisniti; kajti, kako se more pri- v a čakovarti, xfo se Ibode vdovec, b ir kateri se ne boji škandalov, pu- tj e stili ostrašiti? 'Kako se ga mo-
0	re prisiliti, da hode plačal z s< !- težkim zlatom nepoznanega C; n otroka, kaiteri je med morilsko d 1, itn drugo golaznijo, v blatu se
h vzgojil ?	ci
e Re« d'a je ženska Mechain z Z( n trudom zložila dolg račun, pri- ti ti bližno -šesttisdč frankov, mala jt
-	posojila svoji sestrični Rozali-
z ji Chavaille, otrokovi materi, S(
-	dalje stroški za časa bolezni ZJ uibožice, njen pogreb, vzdnže- d*
y vanje njenega igroba, konečno	C
; izdatki za Viktorja samega, odL	re
-	kar je postal njeno breme, hra-	nj , na, olbleka, itn- še mnogo dru-
-	zih stvari. Če pa ni Saccand	:<f< ; preveč nežen oče, aK ni potem	je
-	razumljivo, da jo pošlje k vra-
-	gu ? Nič na svetu, ne bi moglo	ša
1	tega očetovstva dokazati, iz-
> vzesinši podobnost d'ečka; in vc • potem ga morejo kvečjem za b« . znesek menic naviti, v slučaju, g< t tla se on ne sklicuje na to, da kč je stvar zastarela.
Iz drugega vizroka «e je pa pc . Bu&cih zopet tako dolgo pomiš- da 1 ljal, ker je bil več tedlnov v ve- pc , likilli skrbeh za svojega 'brata ka 1 Sigisnuunda, kateri je od! orno- pa i tiče napaden, bil v bolniški po- iru stelji. Skozi štirinajst dni je ta Sa . siitii vdhun vse zanemarjal, ti- pr , soč zvitih sledov, katerim je na 1>il namenjen slelditi, pozabil; ni se prikazal več na »borzi, ni i 1 več za dolžniki letal, ni ga bilo <ka pripraviti od postelje bolnika, jn katerega je uprav z materin- ko s ko ljulbeznijo, stremel in pre- pa oblači?.	tei
On., umazaiiii skopuh, je po- po sital razsipal'ec; klical je naj- v ibolj.se zdravnike Pariza, v le- ro kami 'bi rad zid'ravila dtažje pla- jzj čal, samo da bi bila vsipešnejša; ,gj in ko so mu zdravniki vsako dt- gj Io prepovedovali, in svojeglavi yj Sigismunid1 ni hotel ubogati, sti imu je posikrii' vse listine in gnjige. Med ol>ema je šlo kot la, za stavo, keklo je ibolj zvijačen, fce Kakor hitro je čuvaj, od truda in naporov premagan zaispal, za vedel si je ta, od potu moker m; in od1 mrzlice ziničen mladi on hož, takoj pridobiti koš- ka ček svinčnika in beli rob kak- vo šnega časnika, ter se je takoj je spravil na račune'; bogastvo je ni« delil po svojih sanjah o pravič- ka nosti, in zagotovil je vsakemu nj< svoj del življentske sreče. Ko da se je 'BJusch zbudil, se je razjezil, posebno če ga je videl še vs< bolj trpečega, in srce mu je ho- kil telo počiti, ko ga je gledal ta- in ko revnega. Dovolil mu je, se igrati z rečmi kot se jih otroku, toda, da 'bi si on kraj- tul šal življenje z neizpeljrvimi mi- do( slimi in raduni, to bi bilo v res- mc niči preneumno. Potem je Si- dal gismund1 svojemu bratu oblju- stv bil, da bode njemu na ljubo pa- ( meten. V kratkem je okreval a I toliko, da je lahko vstajal. na< Takoj ko je Busch zopet lah- ' ko pričel s svojim dlelom, si je pa, takoj rekel, da mora hiti naj- obi prvo rešena Saccanfova zade- Sa* va, zlasti že zato, ker si je ta cer mOž, na borzi na tmah vse osvo- pri jil.	ah;
Izpoved od njega v Rue St. Lazare poslane gospe *Mec|hain sle« se je glasila, zelo dbbro. KUub da, temu, se je še vedno Obotavljal, poi da ibi Saccarda prijel pretehto- pet val je in premišljeval, po kak- le | sni taktiki bi ga brio najložje so premagati. Tedaj pa, ga je ne- "Si ca beseda, kaltero je izgovorila kat Medhain o gospej Karolini, o sod tej dami, katera je vodila Sac- ten cardu gospodinjstvo, pripravi- opi a, da si je izbral, čisto drugi car vojni na£rt. Li naj (bode res ta vm ženska »prava gospodinja, in naj ni ima ključe do vseg-a, do 4>la- prri gajne in (k>«rc? Po natančnem prv
fa premišljevanju se je odldtff, da ej jo obišče, ter ie jt tudi takoj
ni napotil/ v Rise St. Lazare.
Os^a Karolina, je bila ne-h malo -začudena, ko je zagledala
0-	tega slabo obritega moža, z ;a plitkim umazanem dbratzom, Fij oblečenega v umazano suknjo,
katera je pa pričala o nekda-c- nji eleganci, in z okrog vratu z- zavezano belo ovratnico. On sam pa je zapičil svoj (bodeči ie pogled na idno njene duše, in e. je videl, da je prav po njegovi volji, tako postavna in zdrava, v z njenimi »belimi lasmi, kateri ?t ^o, njen še mladostni obraz ob-
1-	dajali. Zlasti mu je pade! v oči, -- izraz njenih, precej močno raz-i- vitih ust, izraz take srčne db-
brote, da je bil njegov sklep, 1- takoj narejen.
>- '*Madama,w je povzel, "mislil z sem govoriti z gospodom Sac-a cardom, tod!a povedalo se mi je,
0	da
ga ni doma... e To je bila laz, on ni po Sac-cardu niti vprašal ; on je vedel 2 zelo dobro, ,da ga ni doma, kaj-
-	ti pazil je nanj, in videl je, da a je oldšel na borzo.
"In tako sem se torej drznil, se na vas obrniti; meni je prav-' zaprav ljubše tako, ker vendar
-	dobro vem, s kom govorim...
>	Gre se namreč za tneko tako L resno in tako kočljivo priznanje....."
dospa Karolina, katera mu efosedaj ni ponudila stola, mu
1	je ponudSla stol.
"Govorite gospod, jaz poslu-
>	šam....."
Busch je «krbno privzdignil 1 vogale svoje suknje, kot Ibi se t bal jih pomazati. Sedaj je foil , gotov, da živi ona z Saccardom, 1 kot v zakon ui
'IMadiama, stvar ni lahka za 1 povedati, in jaz vam priznam, ■ da sem se v zadnjem trenutku povpraševal, je li prav, vam kaj takšnega zaupati. Upam pa, da botfete v tem koraku samo spoznali željo, gospodlu Sacard ir pustiti možnost, neko prejšnjo krivico, zopet poravnati....."
Ona mu namigne, naj prosto izpove; izprevidela je takoj z kakim človekom ima opraviti, in je želela, njegovo gotovost kolikor mogoče okrajšati. Sploh pa, se ni pustil dolgo prositi, temveč je pričel zopet z staro povestjo; zapeljamje Kozalije v Rue de la Harpe, otrokovo rojstvo potem ko je Saocard izginil, smrt matere v nadlogi in revščini, katera je že cmf <gi in revščini, kako je deček Viktor postal breme neke se-stričine, katera je že itak brez njega imela dosti opravila, in slednjič, kako "je v zani-kernosti zraistel.
Ona ga je poslušala, sprva I začudena slišati tak, popolno- I ma nepričakovan roman, kajti ona je mislila, da se gre le kakšno sumljivo denarno zadevo. Kmalu pa jo je ganilo, ko je slišala o 'žalostnem položaju matere in o zapulščenosti otroka, globoko jo je pretreslo v njenih materinskih občutkih, da«i je bila sama, nerodovitna.
"Toda," je rekla, "ali ste si I vsega tega tudi gotovi? Pri ta- I kih povestih so potrebni trdni, 1 in neovrgljivi dokazi." Busoh se je smehljal. "O, madama, dokaz imamo 1 tukaj, in sicer, nenavadna po- 1 doJbnost dečka z očetom, ^a- I mo ttvdi natančne, posamezne | datume, in vse se strinja z dej- | stvom, db pičice."
Ona je tresoča se obsedela; I a Busch je po kratkem odmoru j nadaljeval:
"Razumljivo vam bode gos- 1 pa, da se mi je mučno zdelo se j obrniti naravnost, na gospoda I Saccardfc. Jaz sem pri tem si- I cer popolnoma neprizadet, in 1 pridem le' v imenu gospe Me- j ahain, one sestrične, katero je ] le navaden slučaj, pripeljal na I sled dolgo iskanega očeta, to- | da, kar sem že imel1 čast vam j povedati, dvanajst menic po j petdeset frankov, katere so bi- ] e podarjene nesrečni Rozaliji, I so bile podpisane z imenom I "Sacardbt", ena okolščina, čez I catero nočem izreči nobene ob- 1 sodbe, in katera je konečno v I tem norem pariškem življenju I oprostljiva. Toda gospod1 Sac- I card !bi si znal način mojega | vmeševanja napačno tolmačiti, I
ni li res?.....In tako mi jc \
prišla ddbra misef v glavo, najprvo govoriti z vami, madama,
aVlIi.KlTN	. -i	M k
Audrej iKra-fl^ fj ffonAia KfBm ] ^
SRIriy. v. (j^Kitxr^ lll&a 1
MONTANA,	I
Za drla va MohUim
iiounSj* R 181 BMr CrMk' Moot
Fr. Kr«n, Box I7S 1
KLKIN
M. Burgar, Bok 573 j KAST HKLENA	(
John N. Rogol Bos »3 ■ OHIO,
BARiMRTON	|
AL Balant, 112 Sterlfcif ave. j LORAIN	I
Pr. Verar, Box 31 QARRET8VILLE In okolico J. ftoletnlkar, R.F.D. 26 Oairetavtlle, QIRARD In NILE8	I
Engel. Coha, Box 333, Olrard. O.
QREQON,
OREGON CITY	1
Mih. Vldlo Box 241 Oregon City, Or«.
PENNSYLVANIA, PARREL In SHARON	f
Fr. Kramar, Box 1)4 Farrel. CLARIDQE	i
A. Pratghek, Box 361 WlLLOCK	1
Fr. DoUnar, L. Box 113
§TfCLT Anton hL 251 Main 8t CRAB TREE
John Tom«. Box H,fi
MANOR
Fr. Dwnahar. Box IM
CASTLE GATE ^
WISCONSIN, MILWAKUEE In okolloo*
Fr. trjttr 283 — lat Ave. Milwaukee^! SHEBOYGAN
John Grandlie, 11» No. 8 St j
WASHINGTON, ENUMCLAW
Jot. Malnnrldi, P. O.^l BLACK DIAMOND
Orator Poronta, Box 701J
Louis Fink, Box 34 Taylor Wash. ?
ROCK SPRINGS
Anton Jaattn, Box
WEST VIRGINIA, THOMAS In'okofco
John Petek, L. Box 1,08 Coketqra