Vodoinstalaterji, krojači, čevljarji - kje ste?
Predragi poslovni prostori, nerealne - prenizke cene obrt-nih storitev, zamujanje pri spre-jemanju raznih davčnih olajšav ter neupoštevanje dogovorjene posojilne politike - vsi ti vzroki so krivi, da je v bežigrajskih kra-jevnih skupnostih še premalo ti-stih storitvenih obrti, ki bi jih Iju-dje zares potrebovali. To je te nekaj izmed ugotovitev beži-grajskega izvršnega sveta, ki je obravnaval problematiko drob-nega gospodarstva v naš! obči-ni. O njej so spregovorili tudi delegati bežigrajske občinske skupščine na zadnji majski seji.
Analiza, ki je zajela tako druž-beni kot zasebni del drobnega gospodarstva Bežigrada v letih od 1980 do 1982, je ugotovila. da so bili sicer doseženi nekaten pomembni uspehi, ki pa kljub te-mu niso povsem v skladu z načr-
tovanimi cilji malega gospodar-stva. V obravnavanem obdobju se je povečalo število enot drob-nega gospodarstva in zaposlemh v njem predvsem v zasebnem sektorju. 90 novih enot zasebni-kov je omogočilo zaposlitev 190 delavcem. Največ novih zasebni-kov je zabeležila analiza med obrtniki, ki izdelujejo in poprav-Ijajo kovinske izdelke, število za-sebnih avtoprevoznikov pa se je zmanjšalo. Družbeni del drobne-ga gospodarstva je pri nespre-menjenem številu enot in nekoli-ko zmanjšanem številu zaposle-nih v primerjavi s celotnim go-spodarstvom in industrijo ter gradbeništvom uspešno poslo-val. Izgub ni bilo, le dve obrtni organizaciji združenega dela sta poslovali z motnjami.
Analiza se je dotaknila drobne-ga gspodarstva tudi s stališča delitve obrti na pVoizvodno in storitveno.    Delež    proizvodnih
obrtnikov, ki kot kooperanti so-delujejo z združenim delom, se je povečal, vendar gre v večini pri-merov za pogodbene odnose na-mesto za dolgoročne kooperaci-je na dohodkovni osnovi. Tudi storitvenih obrti v naši občini ni toliko, kot smo načrtovali za to srednjeročno obdobje, in kolikor bi Ijudje želeli. Manjkajoče stori-tvene obrtne delavnice so tudi zelo neenakomerno porazdelje-ne po krajevnih skupnostih.
Ta primanjkljaj bodo skušali komite za družbenoekonomske odnose, komite za urbanizem, gradbene zadeve, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo, obrtno združenje in krajevne skupnosti premostiti predvsem z namestitvijo kioskov za manjka-joče storitvene obrti. Uprava za družbene prihodke bo do konca tega leta ugotovila učinke spre-
jetih davčnih olajšav na področju obrtnih dejavnosti in predlagala tudi njihovo morebitno spre-membo. Dosedanji sistem davč-nih olajšav ni imel večjega uspe-ha zato, ker deficitarne storitve-ne dejavnosti zaradi premajhne-ga ustvarjenega dohodka teh olajšav sploh niso mogle uveljav-Ijati. Poslovna skupnost malega gospodarstva MAGOS, nekatere obrtne zadruge in bežigrajsko Obrtno združenje pa bodo v pri-hodnje skušali doseči večje -vključevanje obrtne dejavnosti v proizvodne organizacije združe-nega dela, predvsem zaradi po-večanja izvoza.
IZ RAZPRAVE
Joze Barle, delegat krajevne skupnosti Ježica, je med drugim predlagal, naj bi za pospešitev razvoja drobnega gospodarstva ukinili prometni davek pri naku-
pu osnovnih sredstev, ukinili da-vek iz skupnega dohodka za sredstva, ki jih zasebni obrtnik vloži v razžirjeno reprodukcijo, zagotovili lokacije za obrtne de-lavnice po primernih cenah in ukinili zakon o nacionalizaciji poslovnih prostorov, ki so večji kot 70 kvadratnih metrov.
Miran Vovk, delegat konferen-ce delegacij GGP Delo, je predla-gal, da bi v prihodnje morali po-nuditi možnost tudi prodajalcem časopisov, cigaret in drobnega trgovskega blaga, da se vključijo kot zasebniki v drobno gospo-darslvo. V nekaterih primerih takšna prodaja za delovno orga-nizacijo ni rentabilna, ali zaradi slabega, večinoma pogodbene-ga kadra ali zaradi slabo izbranih lokacij kioskov in nenazadnje tu-di zaradi prevelikih prispevkov, ki bremenijo delovno organizaci-jo. ČGP Delo je pripravljeno od-dati svoje proste kioske v najem zasebnikom, zanimanje zanje pa bi morale izraziti tudi krajevne skupnosti. Za takšno rešitev se tačas že dogovarjajo v Idriji. O tej pobudi pa bodo razpravljali tudi delegati mestne skupščine v za-četku jumja
Rajko Kotnik, delegat konfe-rence delegacij Avtohiše, tozd Avtomehanični obrati, je dejal, naj bi v prihodnje obravnavali re-zervne dele za vzdrževanje traj-nejših dobrin kot reprodukcijski material in ne kot predmete širo-ke potrošnje. Drobnemu gospo-darstvu, predvsem storitveni de-javnosti, bi moraii po njegovem mnenju omogočiti več deviznih sredstev za nakup rezervnih de-lov ter sodobnega orodja in na-prav. Opozoril je tudi-na po-manjkljivosti v usmerjenem izo-braževanju, ki nudi učencem premalo praktičnega dela, kar je za poklice v avtomehanični stro-ki neprimerno. Združeno delo pogreša tudi posebno usmeritev na viSji stopnji za izobraževanje strokovnih kadrov za vodenje vzdrževalnih in servisnih del.
Rado Mlviek, delegat beži-grajskega Obrtnega združenja je prav tako opozoril na pomanjklji-vosti srednjega usmerjenega izo-braževanja. »Zna se zgoditi,« je dejal, »da bomo kljub zadostne-mu številu lokalov težko našli obrtnike, ki bi v njih delali, ker poklicev, ki jih občani v urbanih soseskah najbolj potrebujejo -čevljarja, krojača, serviserja -čez nekaj let ne bo več. Namesto čevljarja bomo poznali le šivalca zgornjih delov obutve«