tato 1882.
49
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XI. — Izdan in razposlan dne 9. marcija 1882.
SÏ.
Dopustno pismo od 23. jaiiuvarja 1882,
za lokomotivno železnico od postaje Kntnogorske do istoimenega mesta.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, galiski, Vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, salcburški, Štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je Vilhelm Teller v imenu firme Michael B. Teller v Pragi zaprosil da bi mu se dala dopustitev ali koncesija v delo in rabo lokalne železnice od postaje Kutnogorske c. kr. priv. avstrijske severno-zahodne železnice do mesta Kutnogore, vzvidelo Nam se je z ozirom na občno korist tega podjetja imenovanemu prositelju po postavi o dopuščanji železnic od 14. sepmbra 1854 (Drž. zak. st. 238) in postavi od 25. maja 1880 (Drž. zak. št. 56) to dopustitev podeliti tako le:
§• 1.
Dajemo firmi Michael B. Teller v Pragi pravico narediti in uživati loko motivno železnico od postaje Kutnogorske avstrijske severno-zahodne železnice do mesta Kutnogorskega, ki jo bodo izvesti kot lokalno železnico s pravilno medko-lesno širino, z dovlačnicami k ondukajšnjim cukrarnicam.
(Slovenlneh.)	j g
§• 2.
Železnici, ki je predmet te dopustnice, dodeljujejo se naslednja olajšila:
a)	Oprostitev od štempljev in pristojbin za vse pogodbe, knjižne vpise, vloge in druge listine v nabavo kapitala in zagotovilo obresti od kapitala in vožnje ali vršbe do časa, ko se začne vozna služba, in za pridobitev zemljišč, za delo in opravo do konca prvega gosp. leta;
b)	oprostitev od presnemščine, kar se je nabere o nakupu zemljišča;
c)	oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podeljeno koncesijo in za izdatbo te dopustnice;
d)	oprostitev od pridobnine in dohodarine, in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi postavami, na trideset (30) let od dne današnjega.
§• 3.
Koncesijonar je dolžen, delo železnice precej začeti, kar je moči hitro izvesti in najdalje v Šestih mesecih od današnjega dne računeč dokončati, dodelano železnico precej v občno službo izročiti ter vožnjo po njej ves čas, dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati. Da bode zgornjega roka za delo držal se, dolžen je koncesijonar državni upravi dati varnost, položivši primerno kavcijo v gotovem novci ali v vrednotnicah, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
§• 4.
Da izdela dopuščeno železnico, priteza se koncesijonarju pravica razlastitve (razsvojitve) po določilih dotičnih postavnih propisov.
Ista pravica se koncesijonarju dodeli tudi zastran tistih krilnih železnic, ki bi se imele narediti do posameznih obrtniških zavodov, in o katerih bi državna uprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti.
§. 5.
Koncesijonarju se je ob delu in rabi dopuščene ceste držati tega, kar ustanavlja to odpustno pismo, in dopustilnih uvetov, ki jih postavi trgovinsko mini-sterstvo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti železnocestni dopustni zakon od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in že-leznocestni vrŠbeni red od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) *n pa zakonov in ukazov, kateri se morebiti pozneje dadö.
Kar se pa vožnje same tiče, odpuščajo se varnostne naredbe propisane v redu železnocestne vožnje in dotičnih dodatnih ukazih v toliko, kolikor se bode z ozirom na znižano maksimalno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo, da se smejo, ter bodo na to stran veljali dotični posebni propisi, ki jih izdâ trgovinsko ministerstvo.
§. 6.
Transporti vojakov naj bodo po znižanih tarifnih cenah, in to po tistih določilih o tem ter o polajšilih potujočim vojakom, katera ta čas veljajo pri pnv-avstrijski severno-zahodni železnici.
Ta določila obsezajo tudi deželno brambovstvo obéh državnih polovic, tirolske deželne strelce, in to ne samo ob potovanji na račun državne blagajnice, nego tudi ob službenem potovanji na svoj račun k vajam v orožji in priglednim zborom, potem vojaško stražno krdelo civilnih sodišč Dunajskih, žandarstvo, ter po vojaški osnovano finančno in varnostno stražo.
Koncosijonar se zavezuje, pristati na dogovor med avstrijskimi železno cestnimi društvi ukrenen o nabavi in imetji opravnih reči za vojaške transporte ln o vzajemnem pomaganji z vozili ob večjih vojaških transportih, potem na organska določila in na služabni propis o bojnih železnocestnih oddelkih, ter tudi na potlejšnji, 1. junija 1871 obveljavši dogovor o transportu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažati ob troških vojaške blagajnice.
Tako je tudi dolžan pristati na dogovor, katerega je z železnocestnimi društvi ukreniti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih vojaških transportih in ua propis o vojaških transportih po železnicah.
Te dolžnosti koncesijonar ima samo v toliko, kolikor se njih izpolnje-vanje z ozirom na drugotnost te železnice in na polajšila vsled tega dodeljena gledč naprave, opreme in cele vršbe zdi biti zvršljivo, o čemer razloka pristoji trgovinskemu ministerstvu.
§• 7.
Dopustna doba in z njo vred v §. 9. lit. b) železnocestnega dopustnega Zakona, izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, štejoč od današnjega dneva, in mine po tem roku.
Državna uprava sme tudi izreči, da je koncesija izgubila svojo moč, ako se ne bi dostal rok, v §. 3 ustanovljen začetku in zvršetku delanja in začetku ter vzdržbi vožnje, in bi se prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §. ll.ga, lit. b) železnocestnega dopustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali uovčnimi krizami.
§• 8.
Državna uprava si prihranja pravico, da more vselej koncesijonirano železnico, ko bode dodelana in v službo izročena, odkupiti za odškodnino v gotovem, ki jo dâ koncesionarju.
Da se določi odkupščina, seštejč se letni čisti dohodki, kar jih je podjetje unelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom ; od tega se odbijejo čisti dohodki dveh najslabejŠih let in povprečni čisti dohodek ostalih petih let se izračuni.
Ako bi vendar tako najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel vsaj letnine potrebne za obresti po 5% imenske napravne glavnice, ki jo je dovolila državna uprava, in za nje odplačilo — tedaj se ta letnina vzame kot čisti donos odmeri od-Kupščine v podlogo.
To veljâ tudi za slučaj, če se železnica odkupi pred sedmim letom. Od-skodba naj se po izboru državne uprave dà ali v renti, enaki zgornjemu srednjemu, odnosno minimalnemu donosu, ki naj se koncesionarju v dobi še
ostali koncesije poluletno, plačuje, ali pa z enkratnim plačilom tistega iznosa, ki je primeren kapitalni vrednosti računsko najdeni na temelji petodstotni!1 obresti poluletnib rent, kar jih do iztečaja koncesije za izplačilo dospe.
Po cifri določeni kapital v napravo potrebuje odobrenja državne uprave.
Ako bi po izteku prvega gospodarstvenega leta bilo treba se drugih novih staveb, ali bi se pomnožile vozne oprave in vozila, smejo se dotični troškovi prišteti napravnemu kapitalu, ako je državna uprava privolila v gori omenjene nove stavbe ali v pomnožitev voznih oprav, in če se troškovi ti, kakor veljâ, izkažejo.
Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država izplačavši odkup-ščino brez drugega vračila v last in užitek te tukaj koncesij onirane železnice z vsemi prej omenjenimi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, tudi vozilnega parka in zaloge materijala.
§• 9.
Ko mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide na državo brez vračila ne-obreménjena svojina in užitek dopuščene železnice, in vse premične in nepremične pritikline, tudi vozilnega parka in zalog materijala (§. 8).
Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi železnica (§. 8), ostaja koncesionarju last reservnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in kar ima denarjev terjati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ab pridobljenih iz lastnega imetka, katere je sezidal ali si pridobil vsled pooblastila od državne uprave z izrečnim pristavkom, da ne bodo pritiklina železnici.
§. 10.
Državna uprava ima pravico, uvériti se, da so dela železne ceste ter tudi vršbena oprava, po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, <la se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po komisarjih pregledovati gospo-darjenje.
Za tu ustanovljeno nadziranje železnocestnega podjetja koncesijonar ne plačuje v džavno blagajno povračila, takisto se on odvezuje dolžnosti, izrečenih v §. 89 reda železnocestne vožnje od l(i. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 Št. 1) gledé povračila večjih troškov, ki bi se nabrali po policijskem ali doho-darštvenem nadzoru, in gledé dolžnosti, zastonj nabaviti in vzdržavati uradne prostorij e.
§• 11.
Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naloženo v dopustnici, ab v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom ter po okolnostih — ®° predno izteče koncesija, izreči daje ista ugasnila.
Resno opominjâje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta do-pustnica, in dodeljujoč koncesijonarju pravico, zastran izkazne škode pred Našimi sodišči zahtevati odrnéne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej ustanavlja.
Y dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Na-som cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, tri in dvajsetega dne uieseca januvarja, v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem drugem, Našega cesarjevanja tridesetem četrtem.
Franc Jožef
s. r.
Taaffe s. r.	Pino s. r.	Dunajewski s. r.
28.
Ukaz ininisterst\ a notranjih reêi v doinembi s trgovinskim ministcrstvoin od 28. februvarja 1882,
s katerim se izdajo varnostno-policijska določila zastran prodajanja celnloidnih stvari na
drobno, zastran hranjenja celuloida in celnloidnih stvari in zastran vožnje takih reči.
Ker se iz nitriranega rastlinskega vlakna ali takemu vlaknu kemijsko podobnih tvarin narejani zdelek, kakerŠen se nahaja pod različnimi imeni, kakor: celuloid, parkesin, ebuznin, ceralit, cellhorn, hornit, durit itd., dâ mnogoterim Uporabiti v izvod različnega trgovinskega blaga in ker je le-to blago močno razsrjeno, potreba je občinstvo, — da bode znalo take reči s primerno opreznostjo rabiti, — opozoriti na to, da se te stvari rade vnemajo, da je ogenj, kadar se jih vname po večja množina, težavno pogasiti in da tedaj spadajo iste med tako robo, katera je zastran ognja prav nevarna.
Ob enem spoznava ministerstvo notranjih reči po domembi s trgovinskim Ulinisterstvom, — pridržujoč si druga zaukazila s ozirom na napredke obrtuosti, ki bi v te.n predelu prišli na dan, — za dobro, ukazati naslednje:
1.	Iz celuloida ali iz drugače poimenovanih enakih tvarin narejeno robje (perilo) in otrokom v rabo služeča roba, kakor so otročje igrače, lišpovina, glavniki it. ne sme se prodajati občinstvu.
2.	Prepovedano je reči iz celuloida ali iz enake če tudi drugače imenovane tvarine uporabljati v dekoracijo po javnih prostorijah.
3.	Trgovci, kateri prodajö samostalno iz gori omenjene tvarine narejeno r°bo, imajo dolžnost, te reči v razstavni cah in prodajavnicah oskrbeti z napisom »Celuloidni predmeti“.
4.	Obrtniki, kateri celuloid ali enake, če tudi različno imenovane tvarine ‘n iz njih narejeno blago v promet dajö ali v svojih dolovnicah drzé, dolžni so
hraniti jih z opreznostjo ali previdnostjo, kakeršne je potreba pristvaréli zastran ognja nevarnih.
5.	Za prevažanje gori omenjenih predmetov veljajo propisi, dani za tako blago, katero je zarad ognja nevarno.
Kdor bi zgornjih zaukazov ne izpolnjeval, zapadel bi kazni po veljajočih zakonitih določilih.
Ta ukaz pride v moč Štiri tedne, računeč od dne, katerega bode razglašen.
Taaffe s. r.	I*fno s. r.
39.
Ukaz ministerstev za notranje reci in trgovino od
1. marcija 1882,
o uporabi tlačnih aparatov pri obrtnem točenji piva (ola).
PomislivŠi na to, da vzduhotlačni aparati (pneumatični pivotlačni aparati), pri točenji piva pogostoma rabljeni, če niso primerno narejeni ali postavljeni io če se z njimi zanikamo ravnâ, pivu dajö svojstva, vsled katerih utegne kot živilo in hranilo postati manj vredno in celo zdravju škodljivo, in da te naopake izvirajo samo iz nepopolne naprave orodja, ki je sicer samo na sebi primerno ali koristno, ali iz zanikarne rabe istega; pomislivši dalje, da tudi drugi pivotlačni aparati v zdravstvenem oziru potrebujejo posebne pripažnje, spoznali sta mi-nisterstvi notranjih reči in trgovine za dobro, dovprašavši vrhovni zdravstveni svèt, gledé uporabe teh aparatov v krčmah, kjer pivo točijo, in v gostilnicah ukazati naslednje :
1.	Vsak krčmar, kateri v svojem obrtu pivotlačene aparate rabi, dolžan je obrtovnemu oblastvu to naznaniti.
2.	Delo obrtovnega oblastva je,—in to, ako ni ob enem občinsko oblastvo’ privzevši občinskega župana, — pretehtati, če tist aparat ustreza niže stoječim zahtevom ali potrebščinam, ter po najdenji določiti, sme li se aparat rabit1 ali ne.
Ako ni pomiselka, naj se zglasitelju dovoli rabiti aparat s tem, da mora po tanko držati se previdnosti, kakor zapoveduje ta ukaz.
Če je kak pomislek, naj se dovoljenje ne dâ nego z uvetom, da bode ta pomislek odstranjen.
3.	Vzduhotlačni (z r ako 11 ač n i) aparati, ki se smejo dopustiti p1'1 točenji piva, morajo ustrezati naslednjim zahtevom :
a)	Tlačni aparat mora se postaviti takö, da mu se more vsegdar čisti vzduh ali zrak dovajati. Ako torej kraj, kjer stoji aparat, ni takšen, da bi uže sam lia sebi dajal varnost na to stran, mora zračna sesaljka biti zvezana s sesalno cevjo, dopeljano do mesta, katero po svoji leži zagotovlja, da bode aparat vzpr1' jemal ali vpijal čistega zraka. Ustje na piano napeljane sesalne cevi »e
sme nikjer in nikoli stati nižje, nego 2 metra nad tlemi. Ustje to mora imeti snemljivo, s sitom pokrito lijasto priredbo, ki je z bombažem opravljena tak<5, da more samo čist zrak brez prahu in pare v vetreni kotel (vetrenik) prihajati. Bombaž je po potrebi, a vsekakor vsakih 14 dni obnavljati.
b)	Med sesaljko in vetrenikom mora biti nameščen pripraven nabirač za olje kateri ima odtočno pipo.
c)	Da pivo ne more iz soda nazaj v vetrenik, bodi na pripravnem mestu primerna naprava (vzvratna zaklopnica).
d)	Napeljane cevi, kolikor prihaja pivo v dotiko z njimi, smejo biti samo iz čistega kositera ali cina (kateremu je 1 odstotek svinca največ primešan) ali pa iz stekla; premer cevi teh imej najmanj 10mm. Kadar se rabijo cevi iz kositera, mora biti na mestu opazovalcu lahko dostopnem 0'5 metra dolga steklena cev vtaknjena, da bode moči z nje hitro prigledovati, če je dovod čist.
Pivna ali pivovodna cev mora na svojem najnižjem mestu imeti pipo, skozi katero je moči, kadar vršenje obrta prenehâ, odtočiti pivo, kar ga je v njej.
Da bodo in ostanejo zvezna mesta ali stikaliŠča napeljanih cevi in na neizbežnih zavinkih gosta ali nepropustljiva, smejo se rabiti kaučukove cevi; ali le te morajo biti narejene iz čistega kaučuka, kateri nt s kovinskimi solmi zdelovan.
e)	Zarad uravnovanja (upraviljanja) zračnega tlaka mora se blizu točilne pipe namestiti indikator (naponomer). Zračni tlak naj se utesnjuje na pretlak ene atmosfere največ.
f)	Ogljično (ali ogljenčevo) kislino v tlačilo namesto zraka (vzduha) rabiti dopuščeno je samo na posebno dovoljenje obrtovnega oblastva in to dovoljenje naj se daje samo tedaj, kadar je zagotovljeno, da se ogljična kislina po znateljskem načinu izvaja in očiščuje. Tudi na take tlakovne aparate naj se uporabljajo nalično ista določila kakor za vzduhotlačne, izimši točko a).
g)	Posamični deli pivotlačnih aparatov in sosebno pivodovodne cevi morajo se vsegdar v čistoti ohranjati
Očiščanje naj se opravlja s tem, da se propustl vodna para ali pa vroča voda (krop) ali 2-odstotna raztopina sode in pozneje proplakne z vodo, ter je to delo vselej dotle nadaljevati, dokler voda, s katero se aparat preplakuje, čista ne odteka.
Ako za čistilo ni druge primernejše priprave, naj se aparat takč očiščuje, da se iz soda, napolnjenega s kropom ali raztopino sode, tekočina s pomočjo zračne sesaljke goni skoz pivovodne cevi in da se po tem takisto tudi z mrzlo vodo pre-plakuje.
4. Pivotlačni aparati, kateri — ne rabeč za tlačilo zraka niti ogljične kisline, — pivo do točilne pipe dovajajo ter zraku branijo, da med točenjem ne ‘Oore dostopati k pivu, bivajočemu v aparatu, morajo — kar se robe, iz katere 80 narejeni, in njih naprave same tiče, — biti takšni, da se onemogoči vsaka one-8ftažba sosebno s kovinami zdravju škodljivimi in vsaka pivu kot živilu kvarljiva l2pridba vsled njihove rabe.
Tudi morajo taki aparati imeti to svojstvo na sebi, da dopuščajo popolno očiščenje vseh njihovih delov, kateri prihajajo v dotiko s pivom.
Aparat je treba izplakniti in osnažiti po vsakokratnem izpraznjenji piva> kar ga je imel v sebi, in tako tudi dovodno cev, katera drži k točilni pipi*
V prevajanje piva iz soda v tlačni aparat smejo se rabiti samo taki mehovi ali take cevi, da se po njih prehajajoče pivo ne onečisti s kovinami, ki zdravju škodujejo.
Sosebno ne smejo se v to uporabljati cevi iz svinca, bakra, žolte medi (me-singa), cinka niti kaučukovi mehovi, ki so s težkimi kovinskimi okisi (oksidi) vulkanizirani.
Če kateri krčmar ima te vrste tlačni aparat, dolžan je tudi naznaniti to obrtovnemu oblastvu, in le-to oblastvo postopaj s tem naznanilom pripodobno, kakor je pisano pod točko 2, in če najde kak pomislek, naj ga ukaže odstraniti*
5. Obrtovna oblastva in občinska županstva naj z večkratnimi ogledi pazijo na to, da se bodo zgornja določila potanko izpolnjevala.
S prestopniki ravnati je po ministerskem ukazu od 30. septembra 1857 (Drž. zak. št. 198) in kjer bi treba bilo, po določilih §fu 138 b) in c) obrtov-nega reda.
Ako kdo po večkrat zanemari zgoraj dana ukazi la, vzeti mu je podeljeno dovoljenje za rabo aparata, a če je nemarnost debela (grpba), vzame naj se tnu tudi uže o prvem prestopku.
Preklicavši komu to dovoljenje naj obrtovno oblastvo naredi, česar je treba, da si uspeh preklica zagotovi.
Taaffe s. r.
I*iuo s. r.