163
Kmetijstvo.
O zlaganji zemljišč.
V minolem zasedanju je deželni zbor kranjski pretresal vprašanje o zlaganju zemljišč. O tej stvari je poročal posl. Lenarčič, in ker je vprašanje velike važnosti, prijavljamo doslovno poročilo poslanca Lenarčiča, in sicer po stenografičnem zapisniku. Poročilo se glasi:
Visoki zbor! Čast mi je v imenu upravnega odseka poročati o predlogu g. posl. Lenkha o zlaganju zemljišč. — Gospodom hočem najprej v spomin poklicati besedilo dotičnega  predloga  in  zatorej  si  dovolim  ga  prečitati:
164
Visoka c. kr. vlada se pozivlje:  naj v prihodnjem  zasedanju predloži načrt zakona o zlaganju zemljišč.
Gospoda moja! Zadeva, katero imamo tukaj v razpravi, je eminentne važnosti, in ker imamo državno postavo z dne 7. junija 1883. L, katera je nekak »okvirni" zakon, ki določa, da imajo potem posamezne dežele si napraviti svoje posebne zakone v svrho, da se more vršiti zlaganje zemljišč, torej pride na nas naloga, ako hočemo izkoristiti udobnosti zlaganja zemljišč, skrbeti, da tudi v naši deželi dobimo tak zakon, ki omogoči doseči te dobrote.
Umestno se mi zdi, ker se morda jeden ali drugi gospodov tovarišev ni tako nadrobno pečal s to zadevo, da v kratkih potezah narišem podobo o zlaganju zemljišč.
Kdor je imel priliko, gospodariti na posestvu, ki je razkosano na mnogo majhnih parcelic, pritrdil mi bo, da je gospodarjenje na takem zemljišču jako neugodno; kajti premnogo potov je tu treba storiti, ki bi pri ugodno urejenem zemljišču nikakor ne bila potrebna, in vsled tega so obdelovalni stroški tako veliki, da mnogokrat prouzročijo, da nima posestnik nobenega čistega dohodka od dotičnega zemljišča.
Zlaganja zemljišč ali komasacija se lahko izvrši na več načinov. Najpopolnejši način bil bi ta, kakor so posestva urejena na mnogih krajih zlasti po goratih deželah, kjer so gospodarska poslopja v sredini skupine zemljišč. Tam je obdelovanje najlažje mogoče, kajti gospodar stopi iz hiše pregleda vsa zemljišča in da svoje naredbe. Ako na pr. pred nevihto treba hitro spraviti pridelke v kraj, je to v tem slučaju najlažje mogoče, ker so pota do gospodarskih poslopij najkrajša. Ta prvi in najpopolnejši način se da pa le redkokedaj zvršiti pri zlaganju zemljišč.
Drug način je ta, da gospodarska poslopja ne stoje v središči zemljišč, ampak na jednem koncu. Če si mislimo dolgo vas, in okoli ležeča zemljišča posameznih posestnikov, razdeljena v majhne parcele, se bode zlaganje uredilo tako, da bode za gospodarskimi poslopji vsacega posestnika ležalo ono zemljišče v jednem kosu, katero bode po komasaciji pripadlo dotičnemu posestniku. Ta drugi način je tudi popolen, čeravno ne tako, kakor prvi in ima tudi mnogo prednostij.
Tretji način, ki se da najlažje zvršiti in se najpogosteje izvršuje, je ta, ako se ne gleda na to, da so gospodarska poslopja neposredno z zemljiščem v dotiki, marveč se zlagajo zemljišča na ta način, da posestnik, ki je imel prej mnogo kosov, dobi le jednega aJi dva, ali sploh majhno število kosov, kateri so pa v taki obliki, da je potem mogoče njih racijonelno obdelovanje. — Ta način se je v največ slučajih prav dobro obnesel in dotične občine so jako zadovoljne z uspehom.
Četrti način obstoji v tem, da se zlaganje, kakršno si zakon želi, ne vrši tako popolnoma, ampak da se le nekatere najbolj kričeče neprilike, ki so združene z razkosanimi zemljišči odpravijo stran, da se posamezni majhni  koščeki  pridenejo  sosedu,  da se meje  zravnajo,
torej omogoči boljša omejitev itd. Tudi to je način ko-masiranja, nainepopolnejši sicer, ki pa vendar tudi nekoliko odpomore raznim neprilikam na pr. razprtijam mej sosedi in ki tudi odpravi v marsikaterem slučaju nepotrebno pravdo.
Kakor pa pri vsaki zboljševalni skupni reči, je tudi pri komasaciji treba, da se uporablja neka sila, kajti brez sile, po mojem mnenju, nikakor ni mogoče dobiti v kaki občini vseh posestnikov, koji bi bili- zadovoljni, da se taka, za kmetijstvo tako potrebna komasacija izvrši. Sila je torej potrebna.
Kako pa naj se izvrši ta sila? Način prisiljenja je ta, da večina posestnikov po številu, ali večina po zemljišču, ali kombinirana večina prisili manjšino, da se ona poda in privoli v zlaganje zemljišč.
Seveda pa večina nikakor ne sme siliti manjšine, da bi ta privolila v zlaganje za vsa svoja zemljišča, marveč le za oni del, ki leži mej zemljišči večine in katere posamezne parcele so neobhodno potrebne za racijonelno zlaganje in zaokroženje zemljišč večine.
Po mojem mnenju torej tak pritisk ne more delati nikomur krivice, ne more nikogar ovirati v gospodarstvu, mar eč je naraven in se mora smatrati kot v javnem interesu, da se manjšina za majhen del svojega posestva podvrže večini, kajti sicer bi manjšina nekako majorizovala večino.
Gospoda moja! Jaz mislim, da se s takim postopanjem v svrho komasacije posestnikom, katere se je prisililo, nikaka krivica ni zgodila. Pri posvetovanju o zakonu samem pa se bode že dosegel kak modus, na kak način naj se sestavi potreba večina bodisi po številu, ali posestvu, ali pa kombinirano.
V podrobnosti spuščati se, danes ni prilika, ker, ako pride načrt zakona pred visoko zbornico, katera bode imela ravno o tej stvari določevati, bode vsakemu gospodu poslancu dana prilika, svoje mnenje povedati o tej stvari.
Zdi se mi pa potrebno, da že danes nekoliko opozorim na praktične uspehe, ki so se s komasacijo dosegli že po druzih deželah.
Od onega leta, ko se je uveljavil državni zakon in so se tudi že napravili nekateri deželni zakoni, na pr. v Nižji Avstriji, na Koroškem, na Moravskem itd., zabeležiti nam je v Avstriji vsega skupaj 41 tacih zlaganj, katera so se deloma že izvršila, deloma se pa ravno vrše. Uspeh pri izvršenih zlaganjih je po sedanjih poročilih ministerstva tak, da je priporočati, da bi bilo to zlaganje zemljišč kolikor mogoče hitro razširjeno po celi monarhiji.
S komasacijo samo na sebi pridobljeno je, in to v precejšnji meri, dokaj novega kulturnega sveta. — TaVo se je na pr. v občini Obersiebenbrunn na Nižjem Avstrijskem s komasacijo pridobilo novega sveta približno 45 hektarov za kulturo.
To je pa lahko umevno, ako se pomisli, kako dolge so  včasih   skupne  meje  posameznih  parcel,  kajti  vsled
tega, da se prav tik sosednega zemljišča ne more obdelovati dotični svet, izgubi se pri izdatnem razkosanju zemljišč na majhne parcele prav mnogo tega sveta, mej tem ko po komasaciji pri okroženih zemljiščih odpadejo te nezmerno dolge meje in dotični svet pride posestnikom v prid. Kakor sem prej omenil, pridobljeno je bilo v Obersiebenbrunnu na ta način 45 hektarov.
Tudi drugi uspehi so z zlaganjem zemljišč združeni, ker je čisti prinos zemljišča, katero se je po komasaciji dobile, mnogo večji, kakor od onega pred komasacijo. V občini Obersiebenbrunn se je čisti prinos od 1 hektara povišal čez 2 gld. na leto. — Pri izračunanju tega prinosa vzelo se je le 10 % manj obdelovalnih stroškov. Ta uspeh pa ni le teoretičen, marveč tudi istinit, ker se je zakup takoj po komasaciji izdatno povišati mogel in je ta praktični uspeh znašal dokaj več nego prej izračunani teoretičen uspeh.
Troški, ki so izdruženi s komasacijo, pa tudi niso tako ogromni, da bi mogli v veliki meri ovirati tako potrebno gospodarsko uredbo. Če se pomisli, da iznašajo stroški za izvršitev komasacije pri količkaj večji občini 3—5 gld. od l hektara, je to na vsak način tako majhen znesek, da se pač z lahkim srcem sme priporočati komasacijo. Ako znaša, kakor sem prej omenil, čisti prinos po komasaciji čez 2 gld. na leto več, kakor pred komasacijo, potem se pač lahko trdi, da so s povišanim čistim prinosom samim v jednem letu ali vsaj v dveh do treh letih že popolnoma pokriti vsi stroški za komasacijo.
165
174
O zlaganji zemljišč.
(Konec.)
Predlog, katerega imam čast tu zagovarjati v imenu upravnega odseka, pa bode, ako ga visoka zbornica sprejme, našel prav ugodna tla, ker je po zagotovilu visoke vlade ona pripravljena, iz svoje inicijative priti pred visoko zbornico s takim predlogom, in prepričan sem, da imamo, ako bo visoka zbornica danes pritrdila predlogu upravnega odseka, in se ta stvar izroči deželnemu odboru, naj ta stori potrebne korake, gotovo v prihodnjem zasedanju že predloži predlogo visoke vlade z načrtom dotičnega zakona.
Zadeva, kakor sem poprej omenjal je eminetne važnosti za one kraje, v katerih se je parcelacija v obilni meri z vršila, in prepričan sem, — če bi se jedenkrat izvršila komasacija v kaki občini je s tem tudi zabra-njeno ali takorekoč onemogočeno daljno novo razkosavanje zemljišč, kajti, ako ima že kdo skupaj veliko zemljišče, ne bode se toliko hitro odločil, da bi ta ali oni kos proč prodal, mej tem, ko pri sedanjih razmerah srce posestnikovo ni tako navezano na dotične majhne parcele, ako je posestvo razkosano na take majhne kosce. Vsekakor se posestva pred komasacijo morejo smatrati kot bolj mobilne, kakor pa posestva po novi uravnavi. Z izlaganjem bi se torej omejilo obilno prenašanje posestev iz jedne roke v drugo.
Umestno se mi pa vidi, pri tej priliki omeniti tudi to, da se lahko ugovarja: Saj sedaj se združenje zemljišč vrši tudi lahko, akoravno nimamo zakona, treba samo da se posestniki oglasijo in to prostovoljno store.
Gospoda moja, to ni tako. Ako se komasacija izvrši po zakonu, imamo one udobnosti, da se prenos v zemljiško knjigo lahko tako zgodi, da se posamezne parcele naravnost zamenjajo in če so bile prej obremenjene, se bremena kar na novo pridobljene parcele preneso. Pri prostovoljnem izlaganju pa se breme ne odpravi tako, da bi novo zemljišče prevzelo dolg, ampak vse ostane, kakor je bilo prej, mej tem, ako se komasacija izvrši po zakonu, dotična parcela nič več ne ostane individuum, fca-
koršen  je bila poprej, ampak  postane  sama del novega zemljišča.
Iz teh ozirov si usojam prav toplo priporočati, da se visoka zbornica izreče za predlog časti tega gospoda poslanca pl. Lenkha, oziroma da sprejme predlog upravnega odseka, ki se jednako glasi, namreč: Visoki deželni zbor skleni: Visoka c. kr. vlada se pozi vije, da dež. zboru v prihodnjem zasedanju predloži načrt zakona o zlaganju zemljišč.
175