Listek. 763 Auf dass er im Grabe noch hore Der Vogel beriickende Chore . . . Es jauchzen viel Stimmeu im sonnigen Licht, Die Voglein, sie singen des Monches Ge- dicht, Und wie so die Tone erklingen, Versteh' ich dies Sagen und Singen . . . Es klagt von vergeblicher Hoffnung derSang, Er seufzt von verlorener Freiheit so bang: Wie Hoffnung so jahlings eutschvvindet, Wie Freiheit sich nimmermehr findet . . . Der Hofnarr. »Letine nicht so einsam traumend, Edler Ali, weiser Ali; Sieh. es woget laute Freude Buntbewegt im lichten Saale. Siehe nicht so stille traumend; Sieh, es fiiegen hin die Paare, Fiirstensohne, Fiirstentochter Schvvingen sich in leichtem Tanze, Weiser Ali, welterfahren, Sage wohl, an welchem Hofe Sahst du solche Pracht erglanzen, Solcher Feste Glanz und Hoheit ? ¦ Feurig spielen Diamanten In Sultanens Diademe; Es verlangt mich zu erfahren, Wo ein schon'res Spiel zu sehen. Weiser Ali, gibt es Ketten, Goldne Ketten, schwerer wiegend, Als sie heute Jusuf Pascha Tragt, im Staatsgewande blitzend? Und die feenhaften Trachten! Ja, wo gibt es derlei Seide, Wie an meinen Odalisken? Wo Costiime also reizend?« . . . Auf fahrt Ali traumverloren, Steht dem Konig Red' und Antwort,-Lustig klingt die Schellenkappe, Spottisch grinst sein Satvrsantlitz. »Steine sah ich heller spielen, Perlenreihen reiner spriihen, Kleiderstoffe reicher strahlen, Kettenbande schwerer driicken! Nicht in fremder Herren Lander, Nah genug kannst du erfahren, Dass dein Narr, der weise Ali , Wahres nur dir offenbaret. Theurer als die Staatsgewander Sind die rauhen Bauernkleider, Da durch schwere Handearbeit Jedermann sie tragt zu eigen. Schwerer als die goldnen Ketten, Welche jene Gecken schmiicken, Herr, es sind die Sclavenbande, Die mein Volk zu Boden driicken! HelPre Perlen willst du sehen? Thranen sind's von Millionen, Herr, sie fallen deinetwillen, Der du schwelgst in iipp'ger Hoffahrt. Und die schonsten Diamanten — Ja, sie sind's, die Tropfen heilig, Ihm von heisser Stirne rinnend, Der da kampft ums Brot der Seinen!» Šolska poročila leta 1890. Bira po šolskih poročilih letošnjega leta ni posebno obilna. Ravnateljstva srednjih šol so — izvzemši rudolfovsko — izdala poročila, ki nam podajajo večinoma strogo znanstvene nemške razprave, vodstva ljudskih naših šol so pa objavila šolska naznanila, ki navadno ne obsezajo ničesar drugega nego imenik učiteljskega zbora in učencev in suhoparni šolski letopis. Pač pa je spomina vredno »Letno poro- 764 Listek. čilo narodnih šol v ljutomerskem okraji o šolskem letu 1889/90« Že lani smo rekli, da je skupno letno« poročilo, kakor jih izdaja učiteljstvo ljutomerskega okraja, vzorno, ker nam podaje resnično sliko o ondotnem šolstvu, in tudi letošnje poročilo moramo pohvaliti. Knjižico pričenja zgodovinska razpravica »Vrženski vojvode«, katero je spisal g. Lovro Janžekovič, župnik v Vržeji. Na to beremo poučni spis »Nekaj o pridelovanji sočivja«, spisal g. Tomaž Pušenjak, nadučitelj v Cvenu, in naposled »Odlomek iz ljutomerske šolske kronike«, katerega je sestavil gosp. nadučitelj Jožef Horvat. Imenik obseza. člene c. kr. okrajnega šolskega sve~ta v Ljutomeru, člene krajnih šolskih svčtov v Cezanjevcih, v Cvenu, pri Sv. Križi, v Ljutomeru, pri Mali Nedelji in v Vržeji, dotične učiteljske zbore in vse učence na navedenih šestih šolah. Pač bi bilo želeti, da bi tudi drugi šolski okraji po Slovenskem posnemali ljutomersko učiteljstvo ter izdavali takšna skupna letna poročila, ki pospešujejo občno zanimanje za šolstvo in vzbujajo ljubezen do šole in spoštovanje do učiteljstva. Samo s tem se z ozirom na obstoječa zakonita določila De moremo strinjati, da se po imenih navajajo tudi zaostali učenci; zadostovalo bi, ko bi se pri vsaki šoli navedlo število tistih učencev, ki morajo zaradi slabega učenja razred ponavljati. »Letno poročilo trirazredne ljudske šole v Mengši« nam prinaša prav dobro pisano razpravo »Nekdanji Mengša nje«, v kateri nam neimenovan pisatelj opisuje delovanje župnika Janeza Kuralta, graščaka Mihaela Stareta, usnjarja Andreja Dragica, in znamenitega trgovca in domoljuba Gregorija Blaža Spis nam tudi sicer o šoli, cerkvi in življenji nekdanjih Mengšanov priobčuje dokaj znamenitih podatkov. »Deveto letno poročilo meščanske šole s kmetijskim značajem v Krškem« nam podaje jako stvarno in korenito pisano razpravo »Kratek poduk o menicah«, katerega je priobčil meščanski učitelj g. dr. T, Romih. Spis je vzet, kakor pravi pisatelj v opazki iz obrtnega knjigovodstva za obrtne šole, katerega ima pisatelj za tisek pripravljenega. Želimo, da bi ga kmalu objavil, ker so naše obrtne šole doslej brez vsakega učnega pripomočka. V poročilu nahajamo tudi »Pregled meteoroloških opazovanj na meteorološki postaji meščanske šole v Krškem v letih 1889. in 1890.« Opazoval je ravnatelj g. J. Lapajne, pregled pa sestavil g. prof. Ferd. Seidl v Gorici. Iz tega pregleda posnemamo, da je bil v šolskem letu 1889/90 na Krškem najgorkejši dan 13. julij 1889 (32-5° C), najmrzlejši 13. marcij 1890 (—13° C); povprečna visočina padavine je znašala 1889 leta 1183-7 mm, največ je je bilo 24. julija ("jo mm); najvišje barometrovo stanje je bilo dne' 20. novembra 1889. (767' 1 mm), najnižje dne 9. febr. 1889. (727^4 mm), — Mimo grede" omenimo, da poročilo piše povsod »v Krškem«. To pisavo je g. ravnatelj Lapajne pred nekaj leti tudi v našem listu zagovarjal. Pozneje smo culi, da Gorenjci povsod govore »na Krškem«. Poročilo o javnih in privatnih ljudskih šolah deželuega stolnega mesta Ljubljane ob konci šolskega leta 1889/90 Na svetlo dal c. kr. mestni šolski svet ljubljanski. Uredil prof. Fr. Leveč, c. kr. okrajni šolski nadzornik. Tiskal R. Milic v Ljubljani 1890, 8, 123 str. — Urednik pravi v pripomenku: »Dveletno uradno poslovanje v Ljubljani je podpisanega c. kr. okrajnega šolskega nadzornika prepričalo, da so javni zastopi, razna oblastva in zlasti posamezniki, ki imajo kaj opraviti z ljudskim šolstvom ljubljanskim, večkrat o pravnem razmerji posameznih tukajšnjih ljudskih šol, o njih notranji uredbi, o številu razredov, učnih močij, šolskih otrok i. dr. t. stv. jako slabo poučeni. Temu se pa nikakor ni čuditi, ako pomislimo, da se še celo strokovnjak v tem tako mnogovrstnem in mnogoobraznem mestnem ljudskem šolstvu le težko zave" in spozna. — To me je napotilo, da sem dnč 12. aprila t. 1. v seji slavnega c. kr. mestnega šol Listek. 7&5 skega sve"ta nasvetoval, naj se izdL skupno letno poročilo o vseh javnih in privatnih ljudskih šolah deželnega stolnega mesta. Slavni c. kr. mestui šolski svet je predlog moj soglasno odobril ter mi zajedno naročil, naj uredim to poročilo. — Drage volje sem se lotil dela ter prvi mesec letošnjih velikih počitnic porabil v to, da sem sestavil pričujočo knjižico. Z njo sem hotel na podstavi uradnih m zatorej popolnoma zanesljivih podatkov raznim oblastvom, kakor tudi šoli prijaznemu zavednemu stanovništvu ljubljanskemu podati verno sliko o mestnih ljudskih šolah, sliko, iz katere odsevajo mnoge vrline, kakor tudi mnogi nedostatki ljudskega šolstva ljubljanskega. Naj to poročilo pripomore, da se pri našem šolstvu ohrani, kar je dobrega, in odpravi, kar je slabega, sploh pa ljudsko šolstvo ljubljansko izboljša in popolni tako, da bode v vsakem oziru dostojno deželnega stolnega mesta!« — Knjiga je razdeljena na tri poglavja. Prvo našteva člane c. kr. mestnega šolskega svdta, kateremu v Ljubljani pripadajo opravila krajnega in okrajnega šolskega sve"ta. — Drugo poglavje obseza nastopne razprave: »Erjavec in njegov pomen za narodno odgojo«, spisal Ivan Bele; »Vzgojni pomen deškega ročnega dela na ljudski šoli v mestih«; spisal Andrej Žumer; »Zgodovina in statistični pregled ljubljanskih ljudskih šol. t — Tretje poglavje pri občuje šolska poročila vseh javnih ljudskih šol ljubljanskih ter našteva tudi vse privatne ljudske šole. — Med razpravami se odlikuje posebno Beletova študija o Erjavci. Preveva jo blagodejno navdušenje do prirodopisa, natančno poznanje Erjavčevih spisov, kakor tudi vseh metodičnih vrlin in stilistiških posebnosti) njegovih; lepi jezik razodeva, da pisatelj ni brez prida proučil Erjavčevih knjig. — G. Zumer nam pojasnjuje zgodovino deškega ročnega dela, kakor tudi njegov veliki vzgojni pomen za zanemarjeno mestno mladino ter končno svetuje, naj bi se ustanovilo po vzgledu drugih večjih mest tudi v Ljubljani posebno društvo, ki bi odprlo svoje del ar ne, da bi se v njih mestni dečki vadili ročnega dela. Lepa misel, kateri želimo, da bi kmalu postala dejanje! — Jako poučeD je statistični pregled, katerega je zelo vestno in temeljito sestavil magistratni konceptni pristav g. Evgen Lah. Iz tega pregleda posnemamo, da ima Ljubljana 3264 šolodolžnih in 3517 v šolo hodečih otr6k t. j. da jih hodi 253 več v šolo, nego bi jih moralo hoditi. 7o,64°/0 otrok govori samo" slovenski, 6-77°/0 samo nemški, 32'47°/0 nemški in slovenski, 3'58 druge jezike. Vseh ljudskih šol je 17 in to H javnih, 9 privatnih; med temi je 1 jednorazrednica, 2 dvorazrednici, 2 tri-razrednici, 5 štirirazrednic, 2 petrazrednici, 1 sedemrazrednica, 4 osemrazrednic; 7 šol je slovenskih, 8 nemških, 2 sta nemško-slovenski. Vrhu tega je še 7 otroških vrtcev in to 3 slovenski, 1 nemški, 3 nemško-slovenski. Napredek mestnega šolstva se vidi najbolj h nastopnih podatkov: Leta 1864/65. je bilo v Ljubljani I mestna in 6 drugih ljudskih šdl s 54 učnimi močmi in 2153 otroki; letos je pa 6 mestnih in 11 drugih ljudskih šdl s 122 učnimi močmi in 3517 otroki. — Podrobno poročilo vsake javne šole priobčuje najprej imenik učiteljskega zbora, potem statistični pregled učencev, podatke o knjižnici in učilih, letopis ter nap6sled imenik učencev po abecednem redu. G. prof. M. Perušek je priobčil v letopisu c. kr. velike gimnazije v Rudolfovem razpravo »Zloženke v novej slovenščini,« v kateri temeljito uči, kako se zloženke zlagajo ter zlasti z mnogimi vzgledi, zajetimi iz književnega jezika, dokazuje, katere tvorbe v novi slovenščini ne ustrezajo jezikovnim pravilom, ampak so nastale pod vplivom tujih jezikov, zlasti nemščine. Razprava je toli znamenita, da hočemo svoje bralce v kratkem obširneje seznaniti ž njo. Narodne legende za slovensko mladino. Nabral, izdal in založil Anton Kosi, učitelj v Središči II. zvezek, v Ptuji natisnil W. Blanke 1890, m. 8 , 42 str. Cena 20 kr. — Ni dolgo, kar smo I zvezek teh narodnih legend toplo priporočili slovenskemu ob-