UREDNIŠTVO ZARJE Je v Ljubljani, Frančiškanska uliea St. 8 tiskarna i. liadstr.). Uradni ure »a stranke so od 10. do 11. fjop:	in	od	5.	do	6.	nci	oldne	vsak	dan	razen	nedel;	in
praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne
. ;	sprejemajo	: : :
NAROČNINA : eelolelna no pošti ali s pošiljanjem na dom za Avtlio-0|_i;i;o in Rosilo K 2100, polletna K 10'80, četrtletna K C'40, n cučna M 1'80; /.n Nemčijo celoletno K 26--10; za osla'o inozemstvo in Ameriko relolelno K Sfi'—.	: :
Posamezne številke po 8 vin.
Stev. 512.
Neskončna kriza, |
Pomlad se nam napoveduje po bregovih hi po vrteli in ljudje, od zimskegai dolgočasja utrujeni, v polnili požirkih srkajo poljube mladega solnca. Ampak bolj kot solnčnih žarkov ši topot avstrijsko prebivalstvo želi pomlajenega gospodarskega življenja. Vojna na Balkanu, dalekosežhe vojačke priprave doma in negotovost v mednarodnem položaju — vse to je prizadjalo v zadnjem času avstrijskemu gospodarstvu težke rane. ki se ne celijo iz dneva v dan. Mnogoštevilni polomi velikih podjetij in zavodov štrie kot razvaline prejšnje ugodne konjunkture in nenavadna nezaposlenost z vsemi zlemi posledicami je druga, še žalostnejša stran sedanjih slabih in kritičnih časov. Razen v zavodih za strelivo in za morilna orodja je v vseh obrtnih podjetjih mrtva sezona in delo zastaja vsepovsod.
Na Dunaju sc ie zbrala v nedeljo skupna ministrska konferenca in avstrijskemu prebivalstvu je šinil v ude strah, ker si izračuna lehko na prstih ene roke, kaj pomeni, če staknejo trije finančni ministri, trije brambni ministri in vodja vnanje politike svoje glave. Take Konference zapuščajo po navadi zelo dolge račune in plačnik teli računov je v vsakem slučaju ljudstvo.
Uradna izvestja so trdila, da je ta konferenca ministrov posvečena trgovinsko političnim vprašanjem. T rgovinska politika, pametna in potrebam prebivalstva prikrojena nam je prav potrebna in ministri te države imajo v sedanjem trenotku dvojno dolžnost, da se prav intenzivno ukvarjajo z vprašanjem, kako ustvarijo ravne odvodne kanale za blago, ki Ra pridelamo čez svoje potrebe, in kako privabijo po najkrajši poti v deželo pridelke, ki nam jjh nedostaja. Neobhodna nam je trgovinska politika, ki bi ustrezala potrebam prebivalstva in se ne ozirala na sebične želje Hohenblumove in njegove agrarne klape tostran in onikraj Litve. Zlasti uredba ugodnih trgovinskih od-nošajev z balkanskimi državami je neodložljiva in priprave za tako prenredbo bi bile jako hvaležen m rodoviten predmet ministrskih konferenc.
Ampak sestanek ministrov na Dunaju se je teh perečih vprašanj dotaknil le prav rahlo in le mimogrede. Vesti, ki so prodrle iz minici, k e izbe na dnevno svitiobo, potrjujejo, da je na Dunaju še vedno na vrhu »visoka politika« in da je krmarjem avstrijske države še vedno važnejše vprašanje, ali bo Skader albanski ali črnogorski kot na vprašanje, odkod jemati za miljone avstrijskega prebivalstva vsakdanji kruli. In ker se avstrijska diplomacija v Londonu postavlja proti Rusiji in prav brezpogojno terja Skader, 1 Makovko, Ptč in Prizren za Albanijo, zato sklepa ministrska konferenca na Dunaju, da demobilizacija še ni mogoča — rezervisti naj lepo z vojaškim humorjem prenašajo svojo usodo! - Zato pritijujejo vojnemu ministru, ki je za prihodnje deiegacijsko zase-danjc v sredi maja na računski listek zapisal 480 miljonov novih vojaških kreditov. Tako prinaša avstrijska ministrska konferenca namesto zaželjenih priprav za ozdravljenje gospodarskega življenja težka bremena in napoved, da krize še ne bo konec!
Konec stavke papirn škega delavstva v Vevčah.
Dne 11. oktobra lani je izbruhnila v vevški papirnici stavka, ki je trajala celih 128 dni, t. j. nekaj d-ii nad štiri mesece.
Stavka je bila spočetka splošna. Prvi ka-zilci stavke so bili le pazniki in uradniki, šele pozneje. takorekoČ zadnje dni, je vstopilo v delo tud' nekaj delavcev, ki pa še niso rešili tovarne.
Prvi vzrok stavki je bil, ker je tovarniški ravnatelj zapretil, da bo odpustil pet starejših delavcev. Se preden se je uresničila ta pretnja, se je pričela stavka, ki je včeraj končala pred zastopnikom okrajnega glavarstva, kateri je vodi! pogajanja med tovarno in zastopniki delavstva.
delavstvo je pravzaprav sprejelo delo, ne da bi bilo kaj doseglo. Ravnatelj sprejme vse delavstvo zopet v tovarno razen dveh delavcev. Čudno pri vseh teh obravnavah je bilo to, da se zastopniki izmed delavstva niso direktno pogajali z delodajalcem. To ni bilo pravilno in je prej podobno zahrbtni kupčiji nego pa pogajanju. Pri vseh pogajanjih bi morali imeti delavci tudi sami svoje zaupnike, da bi bili sami priče, kako se govori o pogojih in pa o delavcih fri pogajanjih.
Za pogajanja so se angažirali klerikalni r-atadorji in vsa stvar izgleda prav tako, ka-jkor bi bila ta pogajanja imela namen, da se ure-giio zopet dobri odnošaji med poljskim župniščem in tvorniškim ravnateljstvom, ki sta se že nekaj Časa pisano gledala.
V	gospodarskem pogledu je ta stavka za Vevče in za okolico naravnost katastrofalnega pomena. Če pomislimo, da je stavkalo nad 600 oseb, potem lahko smelo trdimo, da je delavstvo izgubilo na zaslužku v tem času najmanj okolo 180.000 K. Ti izpadli dohodki se niso znatno nadomestili ne s podporami, pa tudi ne s tem, da ie nekaj delavcev delalo pri regu a-
ciji Ljubljanice in da je Lončarič obljubil delo | vevškemu delavstvu pri gradnji belokranjske ' železnice. Te velikanske izgube bi ne bilo mogoče niti tedaj ne pokriti, če bi bilo delavstvo doseglo tudi one mezdne poboljške, ki so jih po nasvetu klerikalcev obnovili med sUvko.
Izid stavke je bil že vnaprej pričakovati tak. kakršen je, toda krivda delavstva ni, da se ie stavka pričela ob neugodnem času, krivda delavstva ni, da ni imelo ob začetku stavke organizacije, ki bi bila stala za njim, ki bi bila v zvezi z delavstvom drugih tovarn Leykamove družbe, ki bi bilo podpiralo vevško delavstvo moralno in s stavkovno podporo, marveč vsa krivda pada na klerikalce, ki so poprej vedno hujskali delavstvo proti delavskim organizatorjem. S kamenjem in s pretepanjem naših ljudi so klerikalci razbijali nekdaj obstoječo našo organizacijo in preprečili pozneje snovanje nove organizacije. Vevško delavstvo se po večini še spominja, kako je že enkrat s pomočjo delavske organizacije doseglo zboljšanje svojih mezd. In tako je šlo delavstvo ti krat v boj za svoje človeške pravice brez zanesljive zaslombe in nepripravljeno, kar na slepo srečo, in res mnogo žrtvovalo in junaško žrtvovalo.
Krajevne organizacije, ki jih snujejo klerikalci po Slovenskem nimajo v gospodarskem pogledu za delavstvo prav nobenega pomena. Organizacija mora biti osnovana na široki podlagi, mora zbirati denar in mora biti v zvezi z delavstvom vseh tistih krajev, ki pridejo pri stavki v poštev glede solidarnosti in glede materialnega podpiranja. Če ni teh predpogojev, se mora vsaka večja stavka izjaloviti. Take organizacije so edino naše centralistične organizacije. Vsi drugi poskusi pa. ki jih delajo klerikalci in liberalci pri nas, so neplodne igračke kapitalistiških hlapcev, ki vodijo delavstvo le v pogubo.
Vevška stavka nas uči mnogo. Dokazuje nam potrebo neodvisne delavske organizacije, dokazuje nam, da so klerikalne organizacije v delavskih bojih brez vsakršne moči in da mora delavstvo iskati zaslombe v svojih delavskih organizacijah, nikdar pa ne v političnih organizacijah meščanskih strank.
Vevška stavka bodi svarilo vsem onim delavcem, ki se premalo brigajo za organizacijo, in vsem onim patvoram organizacij, ki mislijo, da jih bodo v mezdnih bojih izdatno podpirale meščanske stranke.
Ženstvo in politika.
Mogočna narašča v zadnjih letih žensko gibanje in dan za dnem dokazujejo žene, da znajo poleg ženskih opravil tudi še kaj več, da se zanimajo za socialna, politična in kulturna vprašanja. Ali vkljub njihovi resni volji za sodelovanju v javnem življenju, vkljub vsem dokazom, da njihove duševne moči zmorejo tudi delo izven družinskega kroga, vkljub temu nimajo še nobene zakonite pravice, da bi uveljavile svojo voljo tam, kjer se sklepajo zakoni, urejuje javno življenje in odločuje o zahtevah, ki so življenskega pomena tudi za njo. Če pa skušajo podreti kitajski zid, ki jih loči od vsega javnega življenja in zahtevajo politične pravice, tedaj žanjejo prezirljiv nasmeh ali pa jih zavračajo s hinavsko skrbjo, češ, da bi ženska, ki bi se udeležavala političnega življenja, izgubila ves »čar«, ki jo dela prikupljivo, in zatrjujejo ji, da Je politika umazana, nečedna reč. Meščanski političarji so redki, ki bi spoznavali in priznavali upravičenost ženskih zahtev po političnem sodelovanju. Socialna demokracija pa n|ptopa povsod in brezpogojno za politično enakopravnost ženstva z moškimi.
Kolikokrat slišimo: politika je zgolj zadeva moških, ženska politika pa naj se pričenja in končava v kuhinji. Ali tako govore oni. ki se sami še nikdar niso resno pečali s politiko in ki ocenjujejo vsak nov pojav iz zakajenega obzorja ob gostilniški mizi.
Kako globoko se razlikuje od teh plitvežev socialna demokracija, ki zahteva: žena naj izrazi svojo voljo ob času volitev in naj pove, komu da zaupa odločevanje v državnem zboru, v deželnih zborih in občinskih zastopih. Saj tudi ženam ne more biti vseeno, iz kakšnih vidikov presoja izvoljeni zastopnik vprašanja o militarizmu. davčnih bremenih, socialnih zahtevah. Pač ni vseeno ženi materi, če dovoljujejo poslanci vladi vedno nove hekatombe vojakov, če z brezprimerno lehkomiselnostjo povišujejo indirektne davke ne glede na vedno naraščajočo draginjo in če vlado podpirajo v njenem preziranju po ustanovah, ki naj bi zboljšale socialne razmere.
Ko so odklonili meščanski poslanci socialno demokratično zahtevo po brezpogojni dveletni vojaški službi, ali ni to zapeklo v srce tudi mater? Polovico svojega življenja, najlepša leta so žrtvovale, zapostavljale svojo osebo v dolgi dobi, ko so izgojevale sinove in sedaj naj jih jzroče mirno nenasitnemu molohu, telesnemu in duševnemu trpljenju dolgih treh let. In če izbruhne vojna? Koliko krepkih sinov, ki so bili morda edina materina opora, gre, da brani imetje in interese onih, ki so njega in mater le izkoriščali. Odhajajo zdravi, čvrsti, vračajo se pohabljeni, ali pa obleže na bojnem polju. Mati pa nima pravice, da bi protestirala proti brezvestnim boinim igram. Za vojaštvo in vojsko ie
treba denarja, veliko denarja. Vlada ga iztisne iz proletarskih družin in meščanski poslanci so njeni hlapci. Davki na živila, na živijenske potrebščine, carina na uvoz žita in živine so neizčrpni vili. Žena, gospodinja, občuti prva davčni vijak. Mož ne dobi višje mezde ob času draginje, ženi izroči prav toliko denarja za gospodinjstvo in ona, ki ni zrela za politične pravice, mora biti dovolj zrela, da z 2 kronama na dan nasiti in oblači družino, pa če je še taka draginja. Za tak račun je zrela, da bi znala izpolniti glasovnico s pravim imenom, za to je premalo razsodna.
Kako ie materi pri srcu, če mora siliti svojega še telesno nezrelega otroka na delo, da ji prispeva z nekaj vinarji k izdatkom gospodinjstva? Skoraj dvestotisoč otrok, ki niso še štirinajst let stari, dela na Avstrijskem v obrtu, industriji ali pa doma. Pravijo, da so otroci cvet človeštva. Vaši otroci, proletarke, so zamorjeni cvetovi, da se bohotnejše razvijajo na zemlji, ki Je pognojena s krvjo Vaših otrok, otroci posedujočega razreda.
V	nedeljo, 9. marca, hočemo slovenske so-cialistinje povedati glasno, da imamo dovelj tega zapostavljenja, da je naša človeška pravica, če zahtevamo politično enakopravnost in da se zavedamo važnosti političnih pravic za ženstvo. Čim več nas bo, tem jasneje se bo pokazala naša volja, /ato pa agitirajmo za čim večjo udeležbo za »Ženski dan«.
Protislovja.
Najznačilnejši pojav kapitalistične produkcije je gotovo, da je človeštvo zašlo v protislovja, katera so bila preje nepoznana ali pa še le v začetnem razvojnem stadiju. Beda in uboštvo sta bili v prejšnji dobi, ko produkcija še ni bila razvita, nekaj nenavadnega. Ali v človeški družbi, ki proizvaja bogastva, o kakršnih prejšnji ljudje niso sanjali, bi ne smelo biti uboštva. Kljub produkciji, ki je tako urejena, da vsak dan ustvarjamo neizmerna bogastva, pa imamo več bede in siromaštva kot v prejšnih letih. Tudi prepad med siromaki in bogatini se širi vsak dan, zaeno pa narašča za delavce življenska negotovost. Delavec, ki danes še dela. ne ve, ako bo drugi dan še delal. Odpoved dela visi nad njegovo glavo kot Damoklejev meč. Danes šc dela, drugi dan je pa mogoče že na cesti. Ako delavec ne dela, tedaj tudi ne zasluži in nima sredstev za živijenske potrebščine. Navzlic polnim žitnicam in hladnim shrambam za živež, kljub polnim prodajalnam oblek in obuče, mora delavec stradati in hoditi v slabi, ponošeni in oguljeni obleki. Mar ni to protislovje. Tisti, ki je delal, da so se napolnile žitnice in hladne shrambe, tisti, ki je znojil, da so nakopičili raznovrstno blago v skladiščih do vrha, hodi lačen, napol bos in nag in berači miloščino! Naobratno pa tisti, ki je celo najel ljudi, da so mislili zanj, živi v razkošju kot trot v panju.
Enaka nasprotstva vidimo tudi drugod. Danes je narod odvisen od naroda, dežela od dežele in odvisnost čimdalje bolj narašča, tembolj ko se izpolnjuje kapitalistična produkcija. Vzlic naraščajoči medsebojni odvisnosti pa hujskači ščuvajo narod proti narodu. Sadove te hujskanje lahko opazujemo sedaj, ko je na stotisoče vojakov pripravljenih, da planejo drug na drugega in začno podirati, kar je stalo mnogo dela in truda. Ali ni to protislovje?
Delavci gradilo velikanske stavbe: mostove, prekope, skladišča it. Medtem ko eni delavci gradijo kulturne stavbe, pa vplivajo njih tovariši v druzih podjetjih topove in granate, da nekega dne pod točo grant razsujejo večletno delo-
V	Haagu imamo sicer mirovno sodišče, ki naj bi razsojevalo mednarodne spore. Koliko je to sodišče dandanes vredno, dokazuje balkanska vojna. Ako navadnemu človeku kdo stori krivico, potem mora iskati zadoščenja pred sodiščem. Užaljenemu človeku ni danes dovoljeno, da bi žaljivca kaznoval z lastno roko. Ako bi užaljeni človek ubil žaljivca, bi ga obsodili na smrt ali pa v ječo. Drugače je v vojni. Tam imenujejo človeka, ki je pomoril mnogo druzih ljudi, junaka in v spomin na moritev ga odlikujejo še s kolajno.
Tako protislovje vidimo v vsakem delavskem štrajku. Kadar najeti beriči in pretepači streljajo na neoborožene štrajkarje, jih kapitali-siično časopisje hvali kot pogumne fante, medtem ko štrajkujoče delavce isto časopisje nažene s tolovaji in anarhisti, ako se s pestmi dobro oboroženlm morilcem postavijo v bran za varstvo svojega lastnega življenja.
Delavec, ki je branil s pestjo svoje življenje, pride pred sodišče, da ga kaznujejo, ker je branil edino, kar lastuje, naobratno se pa najetemu pretepaču ne skrivi las na glavi, ako je v službi kapitalistov smrtno nevarno ranil nekaj delsv-cev ali pa celo umoril. Mar ni to protislovje?
Delavcu, ki je izgubil delo in išče zaman dela drugod, pravijo postopač, vagabund. Povsod preži nunj policija, da ga odvede pred sodišče in ga kaznuje radi postopaštva. Kapitalistu ki je najel ljudi, da mislijo in delajo zanj, da tem laglje lenuhari in vživa, kar so drugi pridelali in proizvedli, pa pravijo gospod. Kadar pride v dotiko z gosposko, se mti klanja vse in nobenemu policaju še v sanjah ne pride na um, da bi takega lenaha aretiral radi postopaštva in ga odčital pred sodišče.
Ako delavec ukrade hlebec kruha, da bi si utešil svoj glad, ga obsodijo v Ječo, nasprotno pa pravijo človeku, ki je druge ljudi ocigan.l za milijone, da je pameten. Ako je tak slepar Kasneje vrnil ljudem nekaj od svojega plena, daroval r ekaj tisočakov za človekoljubne in izobraževalne namene, ga proslavljajo kot človekoljuba s w'slim in zlatim srcem.
Ako je delavec prišel navskriž s kazenskimi paragrafi, mu pravijo, da je hudodelec, moralno propadel čiovek, za katerega je najboljše, d t za vedno izgine za jetniškim zidovjem. O miljonarju ki je imel vsega dosti, pa ni spoštoval zakonov in je izvršil mogoče kakšno najbolj uimu-mo hudodelstvo, pa poročajo v časnikih, da se mu je omračil duh. Miljonarja v tem slučaju u »ri-lujej.) in mu želijo, da bi se kmalu vrnilo zdravje.
Na miljone vreč kave leži v njujorških skladiščili. Zvezna vlada je stopila trustu za kavo na prs*e in zahtevala, da se kava postavi na trg in tako zniža cena Zda; čitamo, da bodo tisoče vreč kave pogreznili v Atlantiku. Seveda zato, dr. ne bo treba znižati cene. Na haniond-skem smetišču pri Chicagi so zagrebli tisoč železniških voz krompirja, da bo tam segnil. Iz Stoctona, Cal. poročalo, da so tisoče vreč čebule pogreznili v Pacifiku. Obenem poročalo iz Kalifornije, da imajo na miljone sodov najboljših jabolk, ki gnijejo v sodih. Neki kalifornijski kmet je situacijo označil tako-le: »Tatinska dviifba komisjonskih trgovcev nas Je ogoljufala za dve letini.«
Atlantiški in Pacifični ocean, pa smetišče žro živila, ki so namenjena ljudem, da ljudje plačujejo visoke cene za živila, ki so postavljena na trg. Na eni strani uničujejo s premislekom živila zavoljo večjega profita, na drugi p* vidimo ljudi, ki padaio v prerani grob, ker so hranjeni preslabo. Ali ni to protislovje?
Tako bi lahko naštevali protislovja, današnje človeške družbe.
Ali odkod izvirajo vsa protislovja? Iz kapitalističnega proizvajalnega načina Je v nro-dukciji. ki postaja vedno boli družabna, medtem ko Je razdelitev izdelkov, ki so sad te prod»k-ciie. še vedno individuelna; posamezniki odlo-Čuleio. k-'ko sp bodo izdelki razdelili. Seveda se temu lahko odnotnore, ako bi poleg dn^bne nrod"keije imeli tudi socializirano razdelitev. To je pa socializem, katerega danes še večina noče.	_______
LiubPana in Krnnisko.
— Prijateljem »-Zarje«. Pogosto si ubijajo »vsevedeži« in ^nezadovoljneži« v naših vrstah glavo, zakaj imajo časih drugi listi o tem ali onem dogodku prej poročilo nego »Zarja«. Do-čim prinaša »Zarja« o političnih rečeh in o delavskih vprašanjih točnejša in hitrejša Poročila nego drugi dnevniki« — tako ugibljejo ti »modrijani«, kedar so sami med seboj — »pa jo s poročili o tepežih, požarih, umorih in tatvinah drugi listi prehitevajo!« Problem ni težak in poskusimo ga razrešiti! Dočim so pristaši meščanskega časopisja navajeni, da vse, kar izvedo, brž napišejo in neso brez obotavljanja v uredništvo, je pri nas zmisel za hitro informiranje uredništva še vse premajhen; zlasti »vsevedeži«, če slišijo to ali ono, ne napišejo in ne prineso spotoma v uredništvo, temveč ležejo lepo na medvedjo kožo in čakajo — kaj bo »Zarja« prinesla! Vsem prijateljem, ki čutijo dolžnosti do lista, sporočamo, da je zadnji čas za lokalne vesti do sedmih zjutraj!
— Sijajen shod naše mladine. V nedeljo popoldne se je vršil v društvenih prostorih javen shod mladinske podružnice »Vzajemnosti«, ki je bil najboljši odgovor na razne laznji ve napade v javnosti. Nasprotnikom, ki so bili povabljeni. Je zlezlo srce v hlače, pa niso prišli, da bi se bil pogledali »iz oči v oci«. Nasi mladeniči se niso skrivali za hrbet policije, kašo to storili gospodje iz narodnjaškega tabora. Poročili sodr. Kocmurja in Demšarja, ki se ie spominjal tudi umrlega poslanca sodr. Schuh-meierja, sta napravili na navzoče najboljši vtis, kar dokazuje že priston 16 novih članov. Govornika sta temeljito ovrgla laži. ki jih tiosijo gotovi ljudje v svet z namenom, pripraviti nase delo ob ugled. Pa ne poide!
— Schuhmeier in slovenski delavci. Prijatelj našega lista nam piše: Nikdar nisem imel priHka videti ali slišati poslanca Schuhmeierja, toda vest. da je umorjen, me je zadela tako. kakor če bi se bilo to zgodilo n. pr. komu iz mojega sorodstva. Sem reden Čitatelj »Arbei-ter-Zeitunge« in reči moram, da so mi poročila o Schuhmeierjevih nastopih najbolj ugajala. Kadar nisem imel časa za pi ečitanje parlamentarnih poročil, sem Schuhmeierjev g-
S, % 5*S Suk 'stavek' M »dam:
SdSieSi^ “voK'1)al N' l)-red"Ost Schuh-mcierju. Tako se mi ie priljubil, kakor da sem moža osebno poznal in zdi se mi, če bi ga srečal, da bi stopil k njemu in mu stisnil roko kakor staremu znancu. Kolikor so mi razmere znane, vem, da je bil Schuhmeier nemškega jezika veščim sodrugom znan kakor na pr. kak domač politik, zato sem mnenja, da bi ne bilo napačno, če bi tudi slovensko delavstvo poča-
ZAKJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .*	.*	ob pol Vi. dopoldne.	•.	*.	*.
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. C, U., in araduje stranke od 8. do 2. dopoldne in oci 3. do 7. /.večer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., porojen prostor, poslana s:	in reklame 40 vin. — Jnserate sprejema upravništvo. :
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
»■	11	Reklamacije	llsla so poštnine proste.	—
V Ljubljani, v torek dne 18. febuarja 1913	Leto	III.
stilo mučenika svojih :dej na primeren način. Izvedel sem, da sta izvrševalni odbor in ljubljanska »Vzajemnost« položila po odposlancu sodr. E. Kristanu dva venca s trakovi. Ali bi ne bilo umestno, če bi se vse slovenske organizacije oz. vsi slovenski sod rit Ki udeležili sožalja s tem, da bi prispevali za Schuhmeierjev sklad? Vsak en klinček! naj bi bilo geslo. Venca naj bodeta darilo celokupnega slovenskega organiziranega proletariata! Iz preostanka naj bi se nabavilo pokojnikove slike, ki naj bi krasile društvene prostore vseh organizacij in domovanja slovenskih proletarcev. Del vsote bi se lahko porabil kot prispevek za nagrobni spomenik, da se tako tudi slovensko delavstvo oddolži možu, ki je svoje življenje posvetil tudi njemu v korist in naposled padel kot mučenik sredi bojnega polja. Ker se zbog razmer ne moremo udeleževati javnega življenja, prosim cenjeno uredništvo, naj moj nasvet uva-žuje in ga objavi, za kar se že v naprej zahvaljujem ter beležim z vsem spoštovanjem —r—. Opomba uredništva: S predlogom se povsem strinjamo in menimo, da bi bila »Vzajemnost« najbolj poklicana, da vzame zadevo v roke.
-- Nemški sodrugi v Ljubljani. Koncem me seca avgusta letos priredi zveza kovinarjev v Praždanih in Stuttgartu poučen izlet svojih
-	članov v Benetke, za katerega se je že priglasilo in plačalo pristojbino nad 1200 oseb. Med izletniki bo tudi več občinskih, deželnih iti državnih poslancev. Posredovanju slovenskega tajnika avstrijske zveze kovinarskih delavcev, sodr. Mihevca v Trstu, se je posrečilo doseči, da se ustavijo izletniki tudi v Ljubljani, kjer bodo prenočevali, na kar se drugo jutro odpeljejo v Postojno in odtod v Trst in Benetke. Izletniki pridejo v Ljubljano na soboto in se je že konstituiral odbor, obstoječ iz načelstva »Vzajemnosti« ter odbora kovinarske organizacije, ki bo ukrenil vse potrebno, da odnesejo nemški sodrugi s Kranjskega najboljše vtise. »Deželna zveza za promet tujcev« je dala odboru na razpolago več albumov s slikami, ki so se vposlali izletniškemu odboru. Natančen spored slavnosti bomo še objavili.
—	Občni zbor šišenske podružnice »Vzajemnosti« se je vršil v soboto, 15. t. m. ob lepi udeležbi članov in članic. Načelnik sodrug Dražil otvori ob poldevetih občni zbor, pozdravlja navzoče ter imenuje zapisnikarjem sodr. Kisovca. Preden preide na dnevni red. poda besedo sodr. Kristanu, ki se v toplih besedah spominja od zločinske roke umorjenega sodruga Schtihmeierja, omenja njegovo delovanje, ki je bilo posvečeno d;> zadnjega diha v korist delavstva in prospeh njegovih institucij ter poživlja navzoče, da se v znak sožalja dvignejo s sedežev. Se zgodi s »slava« klici Schuhmeier-jn. Nato preide k prvi točki dnevnega reda, pri kateri poda sodr. načelnik predsedstveno in ob enem namesto službeno zadržanega tajnika tudi tajniško poročilo. Načelnik omenjaj da šteje podružnica koncem poslovnega leta. ki je trajalo od ustanovitve sem osem mesecev, 68 članov, katero število Je vočigled delavskemu značaju Šiške premajhno. Odbor je reševal društvene zadeve v 18 rednih mesečnih in izrednih sejah. Prvo leto društva ni bilo plodonosno v izobraževalnem oziru, ker se je imela podružnica boriti z denarnimi težkočami in je moralo torej njeno delovanje stremiti v prvi vrsti za pridobitvijo gmotnih sredstev. To se je s pomočjo članov tudi posrečilo in priredili smo izborno uspelo vinsko trgatev, dalje ma! Martinov večer in pa v zvezi z žel. podružnico v Sp. Šiški tudi Silvestrov večer. Vse te veselice so prinesle precej čistega dobička, tako da se bo mogel novi odbor v prihodnjem letu v resnici oprijeti onega izobraževalnega dela, v katerega svrho se Je ustanovila »Vzajemnost«. V tem oziru je storil že sedanji odbor primerne korake vsled sklepa, da se ustanovi v najkrajšem Času društvena knjižnica in se prične sedaj v postnem Času s predavanji. Ustanoviti smo hoteli tudi plesno šolo, ki se je pa vsled nezanimanja izjalovila. Tudi s pevskim zborom so križi in težave, ker ne moremo najti primernega lokala in ga tudi ne moremo najeti, ker imamo premalo rednih mesečnih dohodkov Zato bo naloga prihodnjega odbora, da se s podvojeno silo poloti pridobivanja novih članov. Dolžnost vsakega razrednozavednega delavca v Sp. Šiški je. da postane član svoje kulturne organizacije. Zahvaljuje se koncem svojega poročila uredništvu »Zarje« za objavo društvenih naznanil ter Konzumnemu društvu za Ljubljano in okolico za prepustitev pisarniških prostorov o*	sestanke.	Nato	poda	sodrug
Svetlin blagajniško posojilo, iz katerega je raz-Jla j* ime,a Podružnica skupnih dohodkov 520 K 64 vin., stroškov pa 244 K 7 vin.; denarni preostanek Je torej 276 K 57 vin., ki so razen male svote plodcnosno naložen. Podružnični inventar reprezentira vrednost 35 K 50 vin V imena revizorjev poroča odrug Kisovec, da so se pri vsakokratni mesečni reviziji našle knjige in blagajna v najlepšem redu ter predlaga, da se poda odboru absolutorij. Ker ne želi nihče besede k poročilu odbora se sprejme predlog o po-
tatki iJoriiH. ~ Pri drugi točki se po kratki debati izvolijo sledeči sodrugi in sodru-
SS? n u ANačei”,k: Dr»*il St.; namestnik nač- Dolzinka A*; blaga]. Kisovec K.; namestnik blagajnika: Jurčič S.; zapasnikar- Dolinar A.; ramesniik zapisnikarja: Novak K; odborniki: Baumkirchner J., Hirschtnann Marija, Kovač Marija, Leskovec M., Merjasec I.; revizorja: Linhart J., Šloser L. — Pri raznoterostih se razvije živahna debata o nadaljnem delovanju društva. Posebno sodrug Kristan je v daljšem razlaganju podal več koristnih nasvetov katere naj novo izvoljeni odbor upošteva pri s\£jem delovanju. Vsi navzoči pritrjujejo govornikovemu izvajanju, da nam je treba v prvi vrsti knjižnice in pa predavanj, in obljubljajo, da bodo 2"°. v Pridobivanju novih članov kolikor *” z.v“emo pomagali odboru. S tem je dnevni red izčrpan in sodrug načelnik v zaključnem govoru v unenu odbora obljublja, da se bode odbor oziral radevolje na vse dane mu
nasvete, katerih izpolnitev i£i bo hiogoča le. ako bodo vsi člani izpolnjevali svoje dolžnosti, se zanimali za društveno delovanje in poskrbeli, da pride sleherni razrednozavedni delavec v Sp Šiški v naš krog. S klicem »Na delo za prospeh naše izobraževalne organizacije« zaključi zborovanje.
— Maščevanje državno-železniške uprave. Svoj čas je »Zarja« poročala, da je neki drž. žel. uradnik na nečuveno nesramen način opsoval vratarja s. Janežiča, ki je odrznil od neke visokostoječe osebe zahtevati vozni listek. »Zarja« je po zaslugi ožigosala postopanje tistega žel. uradnika, nakar se je proti — opsovanemu vratarju uvela disciplinarna preiskava, češ da je sam v »Zarjo« poročal o oliki svojega predpostavljenca. Namesto, da bi se uradnika poučilo o oliki — pa disciplinarna preiskava, ki je nota bene povzročila, da je — opsovani vratar s. Janežič prestavljen v Herpelje. »Vljudni« in »olikani« uradnik dobi najbrže medaljo za zasluge! Taka je pravica pri c. kr. drž. železnici !
— Zanimiva kazenska razprava. Danes, v torek, ob tri četrt na 10. dopoldne se vrši pred tukajšnjim deželnim kot prizivnim sodiščem zanimiva kazenska obravnava na priziv krojaškega mojstra Josipa Ahčina, Francovo nabrežje št. 31, ki je s svojo tožbo zoper vajenca E. B. pred okrajnim sodiščem temeljito pogorel. E. B. je namreč Ahčinu očital in pred sodiščem tudi dokazal, da je le-ta svojim vajencem dajal slabo in nezadostno, da, večkrat celo neužitno hrano. I udi pretepal je Ahčin svoje vajence in je še lani moral neki vajenec iskati zdravniško pomoč. Okrajni sodnik g. Grasselli je Ahčinu zagrozil, da bo vso zadevo izročil državnemu pravdniku: toda Ahčinu ni nič do tega. da se bo njegovo umazano perilo še enkrat pralo na javni razpravi. Dozdaj smo imeli z Ahčinom še nekoliko obzirov z ozirom na njegovo družino, dasiravno bi mu predsednik »Vzajemnosti«, ki zastopa E. B., že po razpravi pri okrajnem sodišču dal priliko, da bi par dni premišljeval pod ključem. Zdaj je naše potrpežljivosti konec in Ahčin naj sam sebi pripiše posledice, ki bodo nastale. Poskrbeli bomo. da se bodo za Ahčinovo ravnanje začeli brigati faktorji, ki so dozdaj iz nerazumljivih razlogov mižali z enim in celo obemi očesi O izidu da-nešnje obravnave bomo poročali.
— V Kranju so ustanovili nekakšno bolni-,, o blagajno, o kateri pravijo klerikalci, da ni klerikalna, liberalci pa pravijo, da Je klerikalna. Bodi že ta blagajna klerikalna ali ne, gotovo je to, da hočejo klerikalci zavesti s to blagajno kranjsko obrtništvo in tudi delavstvo, kolikor pride v poštev, v svojo politično stranko. Olede snovanja takih bolniških blagajen pa smo mnenja, da so v škodo razvoju bolniškega zavarovanja, ker Je vsako cepljenje takih zavarovalnih ustanov le nova ovira pri uredbi socialnega zavarovanja, ki ga namerava država in morda se ne motimo, če trdimo, da klerikalci tako snovanja podpirajo le zaraditega, ker hočejo delati ovire glede uvedbe socialnega zaravoranja. Takega zlobnega namena sicer ne pripisujemo preprostemu obrtniku in delavcu, pač pa možem, ki to misel podpirajo z namenom, da bodo kovali iz takih ustanov politični in gospodarski kapital na škodo zavarovancev. Olede višine prispevkov pa velja to-le: Cim nižji prispevki so. tem bolj svarimo pred pristopom k takemu zaravovanju, ker Je nizek prispevek samo vaba za nerazsodne ljudi.
— Tržiča. Misijon bomo imeli v Tržiču. Joj, to bo zopet zabavljanja zoper socialne demokrate! Kar kadilo se bo. No. upaimo, da bodo gospodje misijonarji tudi povedali, kako slab krščanski mož Je bil oni lopov, ki Je zahrbtno umoril socialnega demokrata Schuhmeierja. Doslej so vedno vpili, da socialni demokratje nimajo vere, da so polni sovraštva itd. Kaj pa zdaj? Agitator krščansko socialne stranke, brat glavnega voditelja krščansko-socialne stranke
— in glej, gret er umori zavratno moža, ki mu v življenju še nič žalega ni storil? — Naš gosp. Oole (kaplan) je tudi hud nasprotnik soc. demokratov. Enkrat je v trafiki videl fotografijo dr. Adlerja. To ga Je tako razjezilo, da Je dvignil proti izložbi pest in zažugal. češ, ta tam je od hudiča...
— Javen ženski 6hod na Savi bo 23. februarja ob treh popldne pri Jelenu. Dnevni red: Zena in organizacija. Poroča sodružica Gornikova iz Trsta.
— Iz gledališke pisarne. Nocoj v torek se (za abonente na par) prvič v sezoni uprizori Leharjeva kratkočasna in splošno priljubljena opereta »Grot Luksemburški« z g. operetnim tenorjem Ljubišo Hičičem iz Trsta kot gostom Kapelnik g. Niko Štritof, režiser g. J. Povhe.
— V sredo zvečer sc izven vsakršnega abon-mana kot kronska predstava prvič in zadnjič ponovi Schwayerjeva drama iz dijaškega življenja »Red iz nravnosti«, ki je ob svoji nedeljski premieri splošno prav zelo ugajala. Tudi to pot natopi g. Sest iz Dunaja v vlogi dijaka Fe- i liksa. Začetek ob pol 8. zvečer. Med odmori koncertira orkester »Slovenske Filharmonije«.
V	četrtek sc zopet z g. lličičem kot gostom prvič ponovi Leharjeva melodijozna opereta »Grof Luksemburški«.
— Vojaški nabori v kranjskem političnem okraju. Dne 10. marca se bodo vršili vojaški nabori za sodni okraj tržiški, in sicer v Tržiču ob 9. dopoldne za občino Tržič, ob pol 10. za občino Križe, ob pol 11. pa za občini Sv. Katarina in Sv. Ana. Dne 11. marca bodo vojaški nabori v Kranju, in sicer ob 8. za občino Šenčur, ob pol devetih za občino Cerklje, ob 9. za občini Hrastje in Voglje, ob pol 10. za občino Preddvor in ob 10. za občino Smlednik. — Dne 12. marca 1913 se nadaljuje vojaški nabor v Kranju za občino Kranj ob 8., za občino Predoslje ob pol 9., za občino Stražišče ob 9., za ^aklo ob pol 10. in za občini Mavčiče' in Sv. Jošt ob 10. — Dne 14. marca t. I. se vrši nabor v Škofji Loki. in sicer ob 8. za mestno občino bkofja Loka, ob pol 9. za občino Stara _oka, ob 9. za občini Poljane in Javorje, ob pol 10. za občino Trato in ob 10. za občino Ose-
lico. Drugi dan. to je dne 15. marca, se bode vršil vojaški nabor v Škofji Loki ob 8. za občini Zminec in Sora, ob pol 9. za občino Selca ob 10. za občino Železniki in ob pol 11. za občino Sorica.
—	Polanjko izsleden na nizozemskem parniku »Vaderland«. Kakor smo že poročali, je knjigovodja pri »Zadružni zvezi« Ivan Polanjko 3. t. m. dvignil z nakazilom na zadružno ime 40.000 K in s svojo ženo pobegnil. Polanjko je goljufijo zelo premeteno izpeljal. 10. decembra je vzel pri magistratu zase in za svojo ženo potni list za inozemstvo. — Preden je dvignil drugič denar — kakor znano, dvignil je že dne 25. januarja 40.000 kron pri »Jadranski banki« a jih je zopet vložil nazaj — je vzel tri dni dopusta in pripovedoval pri vzgojiteljih svoje žene, da bodeta šla nekoliko proti Balkanu. Ko je potekel dopust in bi imel dne 6. t. m. nastopiti službo, pa ga ni bilo, se Je zdelo vodstvu to sumljivo in pri preiskavi zadeve prišlo na goljufijo. Ko je bila še istega dne okoli 5. popoldne podana pri ljubljanski mestni policiji ovadba. je ta takoj začela z najobširnejšo akcijo Najprvo se je brzojavnim potom obrnila na vsa tu- in inozemska oblastva. zlasti pomorska obrežna, nato je začela pa pismeno akcijo. Nič manj kakor 2000 tiralic se je poslalo na policijska oblastva raznih držav in na avstrijske konzulate itd., kar je imelo res zaželjen uspeh Ker je imel od pobega do ovadbe Polanjko tri dni časa, je bilo zasledovanje vsled tega zelo otežkočeno. Do včeraj zvečer trajajoče potire so dognale sledeče: Ko je Polanjko denar imet v rokah, si je nabavil belo potno košaro, v kateri si je poskrbel za pot vse potrebno in jo dal po postreščku E. peljati na južni kolodvor, od koder se je dne 3. t. m., t. j. v ponedeljek ob 12 ponoči odpeljal z ženo v II. razredu z brzovla-kom na Dunaj. Dognalo se je, da ima pletenica katero je oddal kot prtljago, št. 302, in da tehta 58 kg, kar se je brzojavilo c. kr. dunajskemu ravnateljstvu. Le to je dognalo, da sta bila na Dunaju v torek na pusten dan. zvečer sta pa najela avtomobil, na katerega sta naložila na južnem kolodvoru košaro, katero sta pustila v garderobi po dnevi, ter se odpeljala na zapadni kolodvor. Pri tem je Polanjkovi ženi spodrsnil jeziček in je vprašala šoferja, ako ju še pravočasno pripelje do vlaka, ki gre v Line ob 8. uri 40 minut zvečer. Tudi postreščka je to vprašala, bržkone da bi zmešala sled. Nato sta se dne 5. t, m. dopoldne pojavila na kolodvoru v Ulmu, kjer je Polanjkota železniški uslužbenec Blessing, ki je imel opraviti s pletenico, po sliki ki se je bila poslala za njima, dobro spoznal' Polanjko je imel, ko je izročil uslužbencu pletenico, dva vožna listka za brzoviak, s katerima sta se še istega dne ob 10. uri 48 minut dopoldne odpeljala v Stuttgart. Tam sta bila do 8. t. m. in bi se bila že preje kje vkrcala a sta imela smolo. Oba sta bila bolna in obolelih oseb ne sprejme noben parnik. Zato sta se v Stuttgartu zdravila in ko sta okrevala. Je Polanjko naložit v banki 4000 kron, katere je že mestni policijski urad v Stuttgartu zaplenil in sta se odpeljala proti Hamburgu, kamor sta prišla dne 12. t. m. Od tam sta se napotila v Dover in se dne t6. t. m. vkrcala na parnik paro-brodne družbe »Red Star Line« v Antverpim »Vaderland«, ki pride dne 26. t. m. v Novi lork kjer so o njunem prihodu že obveščeni Kakor je razvidno, jima je bila policija vedno za pc tami, in je, da že nista v Evropi prišla v roko pravice, pripisovati deloma dejstvu, da sta imela tri dni časa, deloma pa tudi njih premetenosti. Kakor znano, je bil Polajnko v neki iz-seljevalni pisarni dalje časa zaposlen ter se v izseljevalnih zadevah prav dobro spozna Rekel je celo nekemu prijatelju, da njega ne bodo dobili, če bi kaj naredil. Zadevo glede izročitve in nadaljnje obravnave ima sedaj v rokah c kr deželno sodišče.
— Zopetna preložitev roka za oddajo napovedi v svrho priredbe osebne dohodnine in rentnine za leto 1913. Z ozirom na razglas-i tukajšnjega c. kr. finančnega ravnatellstv^ dne L decembra 1912 št. A. I. 4223 in z dne 'JR decembra 1912 št. 2052/Pr. se naznanja, daW]e c. kr. finančno ministrstvo z odlokom z dne n februarja 1913 št. 10933 rok za oddajo napovedi v svrho priredbe osebne dohodnine in rentnine za leto 1913 na dobo od 1. do 31 »mr ca 1913 vnovič preložilo.
— Umrli so v Ljubljani: Edvard Eršte sin posestnice, tri mesece. — Franc Mavsar sin tr govskega potnika. 14 dni. — Helena Gerčar’ delavka, 78 let. — Barbara Žakelj, žena to var’ niškega delavca, 45 let. — Ema Richter jetni' škega paznika vdova, 66 let. — Josip Mandič' stražnikov sin, 4 mescce. — Fran Modic delavec. 40 let.
— Na Šmarni gori gori. Včeraj ob pol 9 je začel goreti gozd na Šmarni gori Vsled suše in močnega vetra ognja ni bilo mogoče pogasiti in se je z neznansko naglico razširil po velikem površju; najbolj . sta prizarf/tL vsled škode Košir m Bitenc iz Tacna Ob 1 zjutraj ogenj še ni bil pogašen. Ker ie M^i« goreti na oddaljenih točkah na enkrat sadit!? da je ogenj podtaknjen.	’	5	•
— V Ljubljanici Je poiskal rešitev p01il P šanega Frana Modica, mestnega delavca J« jen leta 1876, iz Crne vasi št. 2 so včerai’ zlu" traj ob pol 9. potegnili iz Ljubljanice nasnmK Marijinega kopališča na Trnovskem nrisH °! Ležal je nekaj metrov proč od brega ZatrlertSi ga je ribič Sedej s čolna in takoj obvestil no ličijo. Na lice mesta sta došla dr. Illner in g0" spod Toplikar. Nabralo se je precej ljudstva' preden so dobili drogove in potegnili utoo’ ljenca iz vode. Eden gledalcev je spoznal v truplu Modica, ki ga pogrešajo že od 31 dc cembra. Kako in kje je zašel v vodo, se bo težko dalo dognati. Najbrž^si je siromak sam poiskal grob v Ljubljanici. Življenje mestnih delavcev je v resnici tako pasje, da se prav lehko meli kejšem značajem pristudi. Dočim so se oh?' uradniStvu in ubogim slugam na mauistr.tM vsaj za spoznanje izboljšale, četudi so z ozirom na sedanjo draginjo še vedno siromašne 7 mestne delavce ni in ni denarja, dočim se’ jim
Saši	frc-	V	dt',;‘vski politiki s«
»beralci res kakor lesnika'
I jublia«iieZmii?a SOv0rica- Raznesla se je P« m n ! i, I73 :',govorica, da je umrli Ko-mrhčev nekiL“! uŽ-be" v bo,nici- Prodajal las«
Sdl teS E, vcu’ter se boJda zastn'pil
Sina' S™iSi"a *!«■• n™ »
*'	ki"	reve,ie,"a	i"	te	iV
siceMaka ^	ce ni resnična, ker H
vala S a žal,la sor°dnike in škodovala tudi prizadetemu obrtniku.
Stanko StaH^*n6\?ne ni* kletni dijak Či n ih la f tim,' 1, v °- k bol] majhne postave, je v sivo JEJ	T13 dobrp zobe, oblečen
kaste S uit ti doko,enske hlače, ima zelen-mneva se £ • "Vt?mno -siX° Pelerino. Hobi se polavil nat «	štajerskem.	Kjer
0 ,ein obves'8'
18., s7ed?KXefl„a,'V kSpored za ,torf
Pot brzoiavkp fvu i februarja 1913: t
cer.	r	Sai"°zvt;
Nordiskfilnl rvS S n {.Konilt-'1,a učinkovito«* Vafe hS. fi?..,3; Usoiam si Prositi za rok« zvečer. 4&£vcsc,ni*ra- Sjia0 ročila Namoči? •	, ^-nematograska po-
moda'itd) 5 I del^fi l1'’ ht.eratnra> Sport dija Nordiskfilni r«	Princesa.	(Konic-
glavni vlorl? Pri t g0Sp0 Klaro Wieth V
KrskaTiJia	6'	" d'
ski posnemale? n, n n kot kmematograf-učinkovitost s Princem	(Vclekoini^
Štajersko.
čana 1013^1 ®r°k' (Dopis iz Celja.) Dne 6 sve*
oddelkovodln ST"1	Blat	Brem«
Blaž i! ha i brzovoznem oddelku Sodrug
defavike	de'avec in zves' biriteli o
krajevne sto^ rvn""®0 let ie bil odboru# štva , -x ?^ ^e*,e Pravovarstvenega dru-£	i« bii
hiše žalS nn n lKOv, p,°«rcb’ ki se je vršil i* PokoŽaS'“n2S£vl .sk™ mcst0 "a okoliško ka- železničar!? m*? £ a neuavadno veli-sta’j poslovit se oSf? liTi u ' tudi z vnanjih P most se je udeležil ni unegH tovar'ša. Zidam* cem Domač-, ^ h a • podr«žničnim ven-
losTinke PoIružiS gj£n,-CaTv je f
žencim Doc^h~ l, h 1 . ,Zreka vse,n lldele' najiskrenejšo zahv3?arcVaicem krasni'> venceV.
«4,:	Brcmcl1	|,a
Trst.
ske r„n°T„?zXS?z^ ,°ilas. -8«.
niio«. ki ie na zadn^Vani. ' r° “ F“
2L2S Sffit&ŽSS
italijanski, sloveni ^ mI 'r velik«“ dvorana Je bih nTfi," niskl sod'»Ki- Velika kotička. Zborovan 2^no pollla do zadl,Jeg! Chiussi Prvi 1 .J,e P,cdsedoval sodruž sodrug Puecher 7nV«r	ltal|iansketn	jeziku
odobravaniu v	n,“? 10 Doročal ob burne?
lost! Za	,EV,8k?m	3eziku sodrug Ml-
Hupert v uSl ■)?''*l°m jc govoril sodl'Ug drug Chiussi nnfi!!-r	končno je šc so*
arja 1902. in zaklft!" i ! ve, tragičuega febri*-katerem je zavedni	zborovanje, **
Počastil spomin zim ih ^ F!,0l®tar'at dostojfl®
Jclav'
naznani™'a'Sj;LJff^a °dra‘- K ic ?*
skem domu« ?e’sPVi- - p°P°ldne v »DelaV-bo v redu s ulaCw?? naztlanjamo, da kdor ne na zboSTcJin1kihVpZeic. Č'anarinc* »® bo ilUel
ne volje^ne želie	hirS*U' Ni?1110 imel' nikdaf
takozvaniml »irUeHcenh ® Pnč?a,i s tukajšnjih nosti in gonie ki ./arad’ njihovih netu«' mokratičnim del-ivwm vI Oi Pl0ti socia,no y da po vemo tem ti • Vreduo sc l>a zdU motijo, ako misliio	odkrito- da s®
Siti solidarnost kl-ik J11.1’ bo posrečilo ra/ru-
^ druS p™rKmteSaftv$,Jvl!in obdarl"
trebuip mi. -,1001- Kriško delavstvo ne P°'
SS.^oKlrebnfe3"e ffll«
mosvolitvi i? kan t-i ktr 111 str'emi PO osa' pričano je. L bo vi « 7* S Stcnia- »re.' organizacij in v socialna ,ose^ 0 Potom svoji!1 Povedali smo odkrili , demokratični strank'; N. D. O učitelji no : a So ktJniovaIi porodj1
To je našo »^inteligenci?niSti i11 P0,icijski age't
začela zaadi tega E m?čno razjezilo, pa ie kec in obrekovati ri P° časopisju kakor kiju; mamo Šveda S'	«a	»kros.	*
navija druStva in enake in«“t a i si k(l0 f in Prav nič koristila tIi in^tltu^je, mu ne bodo
ustanavlja društva prot^nam®" P° nlk6n?ur- *a bomo nasprotovat; J	Povemo le, ;.
razvoj tanaSt: nakeS;„« bo energijo na nai j ^r?10 nastopali z ',sr Policijski agenti ali ki«ha “iki uiitc>‘- Župnik«, začel zanimat i kot ,'?basarii Za N. D. O. S« ie znani »Novi čas« pi°i ptl^’ po* tudi slavn® okolu tega klerikalni	^udi za gos,x/^
kracija v Križu hud bstiča je socialna 'If*^0'
Mkotnela ZrHd Mper. V zadnji številki ltl>
ski logiki doaznti' h nekdo no svetopiseu1' Križu ne vrne niu-^a Se soc'ialna demokracija '
napisal oni Z '* do svoje I110Či' ToJ bo z eno me?ln ni’, k\]e, pred letom Se trdil. J* ie farovški dn»ie -l.	• vse socialiste. Nadali®
Poneverjeniih v pri.p0ved0va! tudi o nekši"11 brežini Mož hn ^ajl!! boliliški blagajni v liko da ta tiJ> VJl1.,di-stiski' ko damo prl' že trditev slm-f n	Mislil ie	da	b°
kraški sknn1u‘ St M v;ze,a nekoliko delavcev motil Na	.dem°kracijje. Pa se !«
Pino ne bi n-nv n*!^ s?.cia!n° demokratično skn-
tev resnična KV■ J 1 val°. tudi ako bi bila trdi-resnicna. Kei so pa vsi prepričani, da se jo
gospod v farovžu nesramno zlagal, je ta laž že Sedaj njemu močno škodovala. Pa mu bo škodovala še več. O tem ga lahko zagotovimo. Za njegovo obrekovanje bo žel sadove, kakor se spodobi, da jih žanjejo lažnjivci in obrekovalci. Dobiček bo imela pa le socialna demokracija.
— Med »Plccolom« in sodrugom Pueclier-jem se je vnela polemika zaradi Puecherjevega predloga o poobčinjeniti šel Ciril - Metodove družbe. V to polemiko, ki mora biti neplodna že zaradi absolutno šovinističnega stališča, ki ga zavzemajo italijanski nacionalci, glede slovenskih šol, ni vredno, da bi se silili. Konstati-ramo le, da je »Piccolo« dejal da je naravnost blazna ideja, ako kdo misli, da bo dala občina (italijansko nacionalistična večina) Slovencem v Trstu šolo. Socialisti pa zahtevajo slovenske šole. »Edinost« pa venomer trdi, da so italijanski sodrugi enaki italiajnskim nacionalcem. Je pač potrebno, da sc to že enkrat konstatira.
— Shod na Katinari. Pretečeno nedeljo se je vršil na Katinari v gostilni pri Spetiču mnogoštevilno obiskan shod, ki ga je sklicala zidarska organizacija. Sodrugi na Katinari so uporabili to priložnost, da so postavili na dnevni red poleg zidarskih zadev tudi agitacijo za izobraževalno društvo. Shodu je predsedoval sodrug Josip Lukežič, ki je ob otvoritvi poudarjal važnost zborovanja in se zahvalil navzočim za obilen obisk. O dnevnem redu je poročal sodrug
Kegent iz irsta. Le-ta je opisal vzroke sedanje stavbinske krize in vzroke, ki so povzročili, da je danes v Trstu mnogo domačinov brez dela, dočim delajo tujci. Tega tie bi bilo, ako bi bili zidarji bolj skrbeli za posredovalnico dela. Le s posredovalnico dela je mogoče doseči, da bodo dobivali delo v prvi vrsti domačini. Kdor je rušil posredovalnico dela, ta je enostavno želel, da ostanejo domačini brez posla. Zidarska organizacija je močna; število članov se nikakor ni skrčilo. Znamenje, da si zidarji žele ohraniti to moč. In kakor so si potom organizacije zboljšali svoje delovne in mezdne razmere, kakor je bilo mogoče potom organizacije, da so si izvojevali posredovalnico dela, tako naj sedaj zopet potom organizacije skrbe, da bo posredovalnica začela znova poslovati zidarjem domačinom v korist. — Nadalje je govoril o važnosti izobrazbe in o važnosti delavskih izobraževalnih društev, ki imajo nalogo širiti izobrazbo med delavstvom. — Vsak sodrug bi moral biti član izobraževalnega društva in moral bi biti tudi naročnik delavskega časopisja t. j. »Zarje«. Ob zaključku je sodrug Regent dejal, da naj si izpregovorjene besede vsak ohrani v spominu, naj agitira in jih pojasni onim, ki niso bili navzoči. Zatem je sodrug Lukežič zaključil lepo uspeli shod. ki gotovo ne ostane brez sadov za razvoj socializma na Katinari.
Obnovljena balkanska vojna.
Krvavo klanje na Galipolskem polotoku. — Grki izkrcavajo čete v Mali Aziji in se pripravljajo za napad na dardanel-ske utrdbe. — Napeto razmerje med Bukareštom in Sofijo.
ŽRTVE PETDNEVNEGA KLANJA NA GALIPOLSKEM POLOTOKU.
Carigrad, 18. Boji med turškimi in bolgarskimi četami, ki so jih pri Veliki izkrcale grške vojne ladje, so trajali vso soboto. Izgube rta obeh straneh znašajo od torka samo na Gali* polskem polotoku okolo dvajsettlsoč mož, ki so padli deloma v dežiu šrapnelov, deloma v bajonetnih spoapdlh. Vse prebivalstvo galipol-sko in ranjence so prepeljali na maloazijsko obalo. Turška vlada je z maloazijskih obmorskih mest pregnala vse Grke. Turška vojska Je oskrbljena z živili in streljivom za poldrug mesec. Bosporska parobrodna družba Je na zahtevo vlade odstopila še ostale transportne parnike.
TURŠKO PRODIRANJE PRI ČATALDŽI.
Carigrad. 18. Turška vojska je v nedeljo r, »-odrla šest kilometrov severno od Cataldže,
ne da bi naletela na poseben odpor. Turki so osvojili pozicije pri Kuškj5]u. V okolici so nalil 420 bolgarskih mrličev.
ODRIN.
London, 18. »Daily Telegraph« Javlja iz Carigrada: Ministri in člani sultanove obitelji §o Zdaj prepričani, da Odrtn ne more ostati turška, last. Vsled tega bo Turčija naprosila velesile, da posredujejo za mir.
Neizpremenjen položaj.
Carigrad. 18. Včerajšnje oficialno poročilo se glasi: Noč je bila v OdrinU mirna. Po dnevu je oddal sovražnik 150 strelov na trdnjavo.
NASKOK NA ODRIN.
Carigrad, 18. Bolgari so v nedeljo naskočili °,dr!.nsfce utrdbe na vzhodni strani mesta, poveljnik Sukri-paša brzojavila, da sta se obe utrdbi dobro branili.
KAJ JE S SRBSKO POMOČJO.
Belgrad, 18. Iz Skoplja je dospel sem načelnik generalnega štaba vojvoda Putnik. Časopisje spravlja Putnikov prihod v Belgrad v zvezo z ekspedicijo novih pomožnih čet v Tra-cijo.
TRI STO EVROPEJCEV ODIDE IZ ODRINA.
London, 17. »Exchange Telegraph« poroča iz Sofije, da je bolgarsko vojno poveljstvo dovolilo 300 Evropejcem, da zapusfe Odrin.
KRIŽARKA »HAMlDJE«.
Malta, 17. Turška križarka »Hamidjč« je ob 1. ponoči zapustila malteško luko.
SKADER.
Cetinje, 18. Artiljerija generala Martinovima bombardira od raznih strani Skader, pazi pa, da ne padajo streli v mesto, ker vihrajo na mnogih poslopjih bele zastave.
Nerešeno vprašanje.
Dunaj, 18. Vesti, da je skadrsko vprašanje že rešeno in določeno, komu bo mesto pripadalo, se ne vjemajo z resnico. O tem še ni do-sežen nikakršen sporazum.
GRŠKO IZKRCANJE.
Berlin, 18. Iz Carigrada javljajo, da se je Grk&m posrečilo v luki Bezika Izkrcati 40.000 mož.
ATENTAT NA ENVER-BEGA.
London, 17. »Central News« poroča iz Carigrada. da je bil včeraj na Enver-bega izvršen atentat in da je Enver-beg težko ranjen.
PONESREČENA EKSPEDICIJA.
Berlin, 18. »Lokalanzeiger« poroča iz Londona: Ko se je ponesrečilo izkrcanje pri Gali-poliju, katero je bil organiziral Enver-beg, je ta odšel na bojno ladjo »Barbarossa«, ker se boji maščevanja nekaterih oficirjev, ki mu še ne morejo odpustiti Nazimove smrti. Vsa ekspedicija, razdeljena na 45 transportnih ladij, je zdaj brez dela blizu Galipolija. Stražijo jo bojne ladje »Barbarossa«, »Torgut«, »Rejs«, »Medzi-dje« in Šest manjših ladij. Priprave za izkrcanje so bile novsem nezadostne. Oseni dni je ležalo
brodovje pred Šarkejem. Naposled se je posrečilo izkrcati 4000 mož. Bolgari so pa takoj opazili, kaj se godi, in Turki so se morali vrniti na ladje. Kaj se ima zgoditi z ekspedicijo, ki šteje 25.000 moi, ni znano. Transportna ladje so stare, deloma nesposobne za ekspedicijo. Na poti od Carigrada je ena dobila luknjo; voda je drla vanjo s tako silo. da je dal kapitan najprej vse topove In strelivo pometati v morje, potem pa barko nasesti, da bi se rešilo vsaj moštvo. Ekspedicija ima tudi premalo živeža. Enver-beg se Je baje v četrtek vrnil v Carigrad, ker čete niso marale njegovega poveljništva.
CARJEV ODGOVOR NA CESARJEVO PISMO.
London, 17. V dlplomatičnih krogih zatrjujejo, da je carjev odgovor na pismo avstrijskega cesarja jako kratek. Po običajnih zagotovilih starodavnega prijateljstva med obema državama pravi car, da je Rusija trdno odločena »podpirati težnje slovanskih bratov«, ampak upa, da se s potrebnimi oziri na balkansko politiko Avstrije posreči ohraniti mir.
albanske meje in mednarodni
POLOŽAJ.
Berlin, 17. »Voss. Zeitung« poroča, da Je bila četrtkova konferenca poslanikov brezuspešna, ker se je pojavilo ostro nasprotje med avstrijskimi predlogi o deilmitaciji bodoče Albanije in med stališčem ruske diplomacije. Položaj Je bil tako napet, da je bilo dvomljivo, ako se poslaniki sploh še snidejo na skupno konferenco. Na prizadevanje angleškega vnanjega ministra Greva se sestane prihodnja poslanl-ška konferenca v četrtek. Vprašanje albanskih meja je v odločilnem stadiju.
SPLOŠNI POLOŽAJ.
Pariz, 18. V tukajšnjih krogih prevladuje zopet pesimizem. Naglaša se, da je položaj na vse strani resen, kajti ne eno izmed akutnih vprašanj se ni približalo rešitvi, kaj še da bi bilo rešeno. Nesoglasja med posameznimi državami, oziroma državnimi skupinami se niso nič skrčila, pač pa je opravičen strah, da so se nekatera nasprotja še poostrila.
BOLGARSKA IN RUMUNIJA.
Dunaj, 18. V tukajšnjih diplomatičnih krogih priznavajo, da je razmerje med Bolgarsko in Rumunljo zelo resno, ker se doslej ni doseglo nikakršno zbližanje med zahtevami Rumunije in ponudbami Bolgarske. NI pa resnična vest, ki jo širijo nekateri listi, da je pogajanje prekinjeno. Vse velesile so baje na delu, da preprečijo to nevarno eventualnost, ki bi lahko imela nedogledne posledice. Poslaniki trozveze neprenehoma posredujejo v Sofiji, svetujoči bolgarski vladi, da Izpolni rumunske želje, kolikor je mogoče. Tudi sile vzajemne trojice nastopajo, kakor zagotavljajo poučeni krogi, v enakem zmislu. Vendar pa ni od nobene strani izvršen kakšen pritisk na Bolgarsko, in takega namena tudi nikjer nimajo. O rezultatu dosedanjih korakov je še vsaka sodba nemogoča. Vsekakor je vsem velesilam na tem ležeče, da ne izbruhne vojna med Bolgarsko in Rumunijo.
Dunaj, 18. V resnih političnih krogih opažajo s precejšnjim začudenjem, da delajo baje vse velesile posredovalne korake v Sofiji in priporočajo tam popustljivost, dočim ni ničesar slišati o podobnih korakih v Bukareštu. Opaža se tudi, da je Bolgarska kolikor toliko popustila, ni pa nobene vesti, da bi bila Rumu-nija omejila svoje zahteve. Po tem sodijo, da Rtummija vendarle ne nastopa kar na svojo pest in da bi bil pameten svet tudi v Bukareštu zelo potreben.
Francoska sodba.
Pariz, 18. V poučenih krogih dvomijo, da bi mogle velesile v sedanjem trenotku najti primerno podlago za posredovanje med Bolgarsko
in Rumunijo, če izreče tako željo samo ena stranka. V Bukareštu se sedaj sploh delajo, kakor da ne marajo evropskega posredovanja. V diplomatičnih krogih mislijo, da bi bila mogoča sledeča rešitev:	Bolgarska	dovoli Rumuniji,
da takoj zasede kos obrežja ob Črnem moriti, pa prevzame dolžnost, da se obrne zaradi Sili-
strlje In Balčlka na haško mirovno sodišče, Kateremu se podvrže, če dobi pri sklepanju miru s Turčijo Odrin.
RAZRAHLJANA DISCIPLINA V TURŠKI VOJSKI.
Dnevno poveljo Mahmuda ševketa.
Carigrad, 18. Ministrski predsednik Mah-mud Ševket-paša inspicira vojne čete in se trudi, da vzpodbode njih hrabrost in utrdi disciplino. V četrtek je izdal dnevno povelje, v katerem častnikom in vojakom zabičava absolutno pokorščino napram predstojnikom. Vsaka najmanjša nepokorščina se kaznuje z neodložljivo eksekucijo smrtne kazni, ki je brez vseh formalnosti sme izreči neposredno predstojnik prestopnika. Ševketovo dnevno povelje kaže, da je disciplina v armadi močno razrahljana.
HAKI-PAŠA.
Berlin, 18. »Lokalanzeiger« javlja iz Londona: Haki-paša je včeraj dospel v London. Nalogo ima, da uvede nova mirovna pogajanja. Vse vesti iz Carigrada soglašajo s tem, da gre Turčiji resno za mir.
ODSTOP GALIŠKEGA NAMESTNIKA.
Dr. Bobrzynski, žrtev Hohenlohejevega potovanja?
Lvov, 18. »Herold Polskie« poroča, da ga-liški namestnik dr. Bobrzynski v kratkem odstopi vsled nesoglasja z dunajskimi krogi. Princ Hohenlohe je iz Peterburga prinesel kup želja, med drugimi tudi, da se razpuste poljski strelski zbori v Galiciji. Dunajska vlada je v interesu mednarodnega sporazumljenja naklonjena ruskim željam, dočim jih je namestnik Bobrzynski odločo zavrnil. Vsled tega se umakne v kratkem s svojega mesta.
VLADA IN IZ9ELJENŠKI ZAKON.
Dunaj. 18. Vlada predloži zbornici izseljeniški zakon v marcu ali aprilu. Komisija, ki pripravlja vladno predlogo, se snide 4. marca v svrho zaključne redakcije.
KLJUČ ZA RAZDELITEV PLENA.
Zadrega vladnih strank.
Dunaj, 17. V poslanski zbornici so bili danes razgovori vladnih strank glede na razdelitev plena pri mali finančni reformi. Stranke se niso zbogale.
MAŠČEVANJE ZA SCHUHMEIERJA.
Dunaj. 18. V nedeljo zvečer je dobila dunajska policija iz Monakovega brzojavno obvestilo, da se je napotil 581etni mizarski pomočnik Freiberger na Dunaj z namenom, da maščuje Schuhmeierjevo smrt in umori morilčevega brata Leopolda Kunschaka. Policija Jfc informirala takoi dunajskega župana dr. Weis-kirchnerja in posl. Kunschaka. Zvečer je v nekem prenočišču zasledila Freibergerja in ga zjutraj ob 6. aretirala. Pri njem Je zalotila samokres z dvema patroriama in ostro nabru-šeno pilo. Na zaslišavanju je Freiberger priznal svojo namero, češ. da ga je zavratni umor nad Schuhmeierjem tako pretresel in ogorčil, da je sklenil krvavo osveto; pilo Je vzel s seboj za slučaj, da bi mu bil samokres pri zločinu odpovedal. Frttfbergerja, ki je očitno defekten človek — bil je Že 26 zaradi različnih deliktov kaznovan — so obdali v zapore deželnega sodišča. Freiberger Je doma iz Brna in ne pripada socialno demokratični organizaciji.
SENZACIJSKA PRAVDA LUKASC . DESV.
Budimpešta, 17. Danes se Je ob velikanskem zanimanju vse javnosti začela razprava v pravdi Lukacs - Desy. Drž. tajnik Desy nastopi dokaz resnice, 1. da je ministrski predsednik Lukacs oddal Ogrski bančni družbi v zakup državno solarino, ker je družba dala vladni stranki Štiri miljene v volilne svrhe; 2. da je pošiljal veliktn županom denar za kupovanje glasov, 3. da je ustanovil in z državnim denarjem subvencioniral paketno trasportno družbo, ki je bila podjetje vladne stranke; 4. da si je dal svoji dve hiši v Zalatni od drž. kase drago preplačati; 5. da jc izkazoval loterijski delniški družbi, katere ravnateli je bil pre), posebne usluge. — Na razpravo Je povabljenih mnogo prič; uradniki so odvezani od uradhe molčečnosti. Razpravo vodi dr. Baloghy, zagovorniki Desyja so: dr. Vaszony, dr. Gonda in dr. Horvath: obtožbo zastopa višji drž. pravd-nik Selley. Pod obtožbo je djana izjava Desy-jeva, da je Lukacs največji panamlst v Evropi, ki jo »obtoženec« na razpravi ponovi. Advokat dr. Vaszony ponudi dekaz resnice v navedenem obsegu in opozarja državnega pravdnika, da leži poudarek na besedi >panamist«, ker za dokaz, da je 2. največji panamist v Evropi, bi bilo treba sklicati evropsko anketo. — Razprava se nadaljuje jutri.
IZMIŠLJENO PISMO CAMBONOVO. ,
Spljet, 18. Nekateri jugoslovanski časopisi so poročali, da je francoski poslanik Cam-bon pisal spljetskemu monsinjoru Buliču pismo, v katerem naznanja oster protest na londonsko konferenco poslanikov zoper politiko dunajske diplomacije v zadevi albanskega vprašanja. Monsinjor Bulic izjavlja, da od francoskega poslanika ni dobil omenjenega pisma.
TRIJE RIBIČI SO UTONILI.
Rovinj, 17. Kapitan parnika >,Brioni« je zagledal včeraj blizu pečine »Due sorelle« čoln, na katerem jc klical neki ribič z znamenji na pomoč. Parnik se je čolnu približal in sprejel na krov utrujenega ribiča, ki se piše Dominik Burla. Povedal je, da so bili z njim v čolnu še trije ribiči, a so jih odnesli valovi. Parnik »Brioni« je preiskal vso okolico in našel le truplo mornarja Masoretta. Parniku pomaga pri iskanju torpedni čoln vojne mornarice.
SMRTNA NEZGODA VOJAŠKEGA AVIATIKA.
Dunaj, 17. Aviatik nadporočnik Nittner, ki ie dospel včeraj iz Goricc, je padel na Fisch-
amendskem vzletišču z aparatom vreti iz višini sto metrov na zemljo iu se ubil; Nittnerjevo truplo je strašno razmersarjeuo.
MILITARIZEM V NEMČIJI.
Berlin, 18. Brambna reforma, ki jo predloži vlada državnemu zboru, bo v kratkem zgotov-ljena. Mirovno stanje nemške vojske se z viža za 144.000 mož na 649.000 mož. Vlada namerava vpeljati tudi nadomestno rezervo po avstrijskem vzoru.
NASTOP NOVEGA PREZ1DENTA.
Pari/, 18. Danes je nastopil 17. Januarja izvoljeni Dredsednik francoske republike Rey-mond Poincarč svoje mesto.
NAGEL AVANZMAN.
Dunaj, 17. »Deutsches Volksblatt« poroča iz Bclgrada, da je prestolonaslednik Aleksander imenovan za generala.
RUMUNSKI ČASTNIK V SLUŽBI RUSKE VLADE?
Bukarešt, 18. Rumunskega stotnika Gilje-sku so zalotili, ko je hotel odnesti iz urada generalnega štaba rumunskega važne listine. Stotnika so takoj aretirali. Oiljesku je rodom Poljak in si je pisal Dobzon. Aretacija stotnika je zbudila po vsej Rumuniji velikansko senzacijo. Očitno je bil podkupljen od ruske vlade, da ii preskrbi važne listine rumunskega generalnega štaba. Vojaške oblasti so stotnika Oiljesku že dalje časa sumile. Aretacija se je izvršila v soboto. Pravijo, da se je hotel Oiljesku polastiti mobilizacijskega načrta in načrta o kooperaciji avstrijske in rumunske vojske v slučaju vojne z Rusijo, Stotnik Giljesku je postal znan vsled iznajdbe v aviatični stroki; za izpopolnitev svojega izuma je dobil vladno podporo v znesku 80.000 frankov in veliko darilo iz kraljeve zasebne šatulje. V vohunsko afero je baje zapletenih še več vojaških oseb in ie v prihodnjih dneh pričakovati še več senzacionalnih aretacij. Od vlade, v katere službi jc Giljesku vohunil, je baje dobil že 600.000 frankov nagrade.
NOVE VOJAŠKE PREDLOGE NA FRANCOSKEM.
Pariz, 18. »Temps« poroča, da namerava vlada prihodnji teden predložiti poslanski zbornici nov vojaški program. Vlada zahfeva 70 do 80 miljonov kredita za dopolnitev strclivnili zalog hi za izpopolnitev utrdb. Nadalje zahteva 500 miljonov vojaškega kredita za izvršitev obsežne brambne reforme, ki se izvede tekom nekaj let. Reforma namerava v velikem slogu izpopolniti utrdbe, vojaško aviatiko ih razširiti prahffrne in orožarne deloma z državno, deloma s privatno režijo. Končno namerava vlada zvišati efektivno stanje francoske vojske na višino, ki jo doseže nemška po brambtil reforr :
MEHIKANSKA REVOLUCIJA.
Konec premirja.
Mehiko, 18. Včeraj dopoldne je poteklo premirje in boj se je takoj pričel' z vso silo.
Zedinjene države.
VVashington, 18. Včeraj je imel kabinet sejo; nato Je Taft odgovoril na predstavko Madere, ki je prosil, da bi Zedinjene države ne posredovale, da bo politika Zedinjenih držav enaka kakor zadnje dve leti.___________________
Istra.
—	Škofije. V nedeljo 16. t. in. popoldne se je vršil shod- v Umekovi gostilni, kj je bila natlačena do zadnjega kotička. Shodu je predsedoval zidarski delavec sodrug KOrda. O zidarskih zadevah, o stavb, krizi in o organizaciji, je poročal obširno sodrug Petejan, ki so ga navzoči pazno poslušali in ob koncu govora mu burno pritrjevali. S tem shodom se je posrečilo spraviti v organizacijo še ne organizirane domače zidarje, ki si bodo sedaj ustanovili tam svojo podružnico. Sklenilo se je ob enem tudi ustanoviti delavsko izobraževalno društvo. Kakor se vidi, socialistična agitacija pojenjava, organizacije naše propadalo in kmalu ne bo več socializma. Kajne, gospodje v Narodnih domih«?
Vestnik organizacij.
Železničarska organizacija skicujc sledeče sestanki:
Dne 16, februarja ob 8. zvečer osobje vsek kategori vlakopospeSnaalne službe obeh železnic.
Dne 19. februarja skupno odborovo sejo odborov obeh Ijubtjansklti podružnic. — Vse te priredbe se vrSe v gostilni ..International" na Resljevi cesti St. 28 ln jim bo prisostovai železničarski tajnik s. Jos. Kopač Iz Trsra. Dolžnost prizadetih Je, da se sestankov udeležijo in tudi zanje agitirajo.
Občni zbor Solsko-poljanske podružnice „Vzajem-nosti“ v Ljubljani bo v nedeljo 23. t. m. ob 10. dopoldni in ne kakor je bilo prvotno napovedano.
Ljubljanska podružnica planinskega društva „Die Naturfreunde“. V četrtek 20, februarja ob 8. zvečer je v društvenem lokalu odborova seja. Želeti je, da se jc vsi odborniki udeleže. Člani, ki so s prispevkom v zaostanku, naj čimprej poravnajo svoi znesek in omogočijo vodstvu krajne skupine nabavo turietovsklh priprav in orodja.
Socialno politični pregled.
= Važen telegram je prinesel v petek »Slovenski Narod«, v katerem pravi, da je tanrsko društvo na Češkem izstopilo iz češke zveze in se zopet priklopil« centralni organizaciji. Ta stvar pa ni taka. Tiskarsko društvo na Cešnem je ves čas pri avstrijski centrali in je le zaradi ljubega miru prispevala tudi separatistični -■en-trali v Pragi za povsem češke podružnice. Ker so pa češke separatistične organizacije zapirale razdor v strokovne organizacije, in zahtevajo interesi celokup/te organizacije, da se pretrgajo vse zveze s separatisti, posebno ker imamo ietos mezdno gibanje v Avstriji, je društvo sklenilo že 28. januarja, da noče odslej imeti več posla s separatisti. — Naučili so jih tega češki in nemški tiskarnarji, uredr.iki in izdajatelji lstov, in sicer najhujši nacionalni šovinisti, ki so se Uidi združili in pobratili — seve zoper pomočnike.
= Mednarodna komisija za preiskavanje podraževanja živjenskih stroškov se ustanovi najbrž prav kmalu na predlog dveh nacionalnih .ekonomistov; profesorja Baueria z bazilejske
cniveize m pioicsona urvmg risiicrja z yale-ške univerze v Novem Jorku. Pred kratkim je bil v amerikanskem senatu vložen tozadeven zakonski načrt. Angleško trgovinsko ministrstvo je na vprašanje, ali odobrava tako ustanovo, odgovorilo v ugodnem zmislu. Tudi druge vlade so pritrdile načrtu. Newyorška trgovska zbornica je priporočila ustanovitev take komisije.
Goriško.
— Nabrežina. Najpriskutnejše glasilo gori-škili krščanskih socialcev »Novi čas« požet »farba« in obrekuje. Pripoveduje, da je N. D. O. ustanovila podružnico v Sv. Križu pri Trstu in da so si socialni demokratje s svojim sirovim postopanjem in zasramovanjem vseh nesomi-šljenikcv »odtujili vse zmernejše elemente«. Podružnice N. D. O., tudi ona v Sv. Križu, nas prav nič ne vznemirja, čeprav ji pomaga sedaj celo »Novi Čas«. Naše delavstvo je tako zavedne, da sploh ne more izgrešiti pravega pota in prav nič ne veruje v »nevarnost« narodnjakar-skih organizacij, če imajo že po vsem svetu krumirske organizacije, zakaj bi jih še pri nas nc imeli, saj organizirano socialno demokratično delavstvo, vkljub svojemu velikemu in resnemu boju, ni izgubilo razumevanja za šale. Tudi mi se včasih radi prav od srca nasmejemo. Kako bi se na primer ne smejali temule dejstvu: Naša svetokriška kamnarska skupina je pred kratkim izključila člana. Z odprtimi rokami so ga sprejeli svetokriški narodnjakarji. Dober tek! Pravzaprav bi pa radi vedeli, koliko članov da šteie svetokriško pribeževališče izbacnjenih delavcev, ker zdi se nam, da štejejo tudi še vse one za člane, ki se še niso vpisali. Dalje piše »Novi Čas«: »Kaj bo dosegla N. D. O., ne moremo št'sedaj prerokovati«. Bomo pa mi prerokovali: N. D. O. organizira stavkokaze, da bi ovirali naše delovanje. Ker pa močne socialno demokratične organizacije kratkomalo ne trpe delovanja »zmernejših elementov«, za to jih bo slana vzela, še preden se bodo tako razvile, da hi mogle škodovati našemu delu. Od »Novega Časa« bi pa prav radi izvedeli dokaze za sirovo nastopanje socialnih demokratov in za zasmehovanje nesomišljenifcov. Že vemo, am pes taco moli! Bližajo se volitve v okrajno bolniško blagajno v Nabrežini. To priliko bi »Novi čas« rad izrabil in zato piše: »Znana in priznana pone-verjenja pri bolniški blagajni v Nabrežini so uničevalnega vpliva tudi na svetokriško skupino kamnarjev.« Gotove ljudi — črno-žolte in belo rdeče-modre lomi silna jeza, ker si je zavedno socialistično delavstvo osvojilo ta zavod in ker si je delavstvo priborilo nekaj izboljšanj, ki jih delavstvu nc privoščijo. Zdaj se pripravljajo za naskok na bolniško blagajno, ali, gospodje, pazite. da si nc polomite zdravih udov pri tem delu. Ze brusijo svoie orožje, ki je bilo in ostane vedno le hudobno zavijanje in zlobno sumni-' čeuje brez dokazov. Kadarkoli smo izrekli sum-njo, smo jo tudi podprli z dokazi. Torej, gospodje, dokazov hočemo in potem smo pripravljeni da se pomenimo resno z Vami. Dokler pa tega ne storite, na Vaša zavijanja in neumnosti res ne moremo drugače odgovarjati kakor s pomilovalnim smehom, ker se nam smilite, da se morate spuščati v boj, za kojega nimate nobenih zmožnosti. In povemo Vam tudi: Naši pristaši so /reli, pametni ljudje, ki so v svojih zadevah temeljito poučeni. Naši delavci vedo, kdo da dela v njihov blagor in kdo v njihovo škodo. Po tem se bodo tudi ravnali pri bližnjih volitvah
nlh, vsako ieto en teden dopusta, minimalno tedensko mezdo 30 K (doslej 24 K), povišanje mezd pomožnim delavkam in dninaricam in ureditev skale za učence. — Strokovna organizacija slikarjev, ki šteje 989 članov, je sklenila sedem novih tarifnih pogodb za 455 de-avcev. V pretečenem letu je izdala ta organizacija za stavke 7090 K. — Strokovna zveza žagarjev ima 2270 članov. Letnih dohodkov je imela 44.976 K, izdatkov pa 26.263 K. Za stavke je izdala 3837 K.
Rusko. Šest socialističnih tednikov in dnevnikov je bilo v zadnjih tednih 97krat zaplenjenih. plačati so morali 12.950 rubljev (32.893 K), uredniki so bili obsojeni na 21 let mesecev ječe, eden je bil izgnan v dosmrtno pregnanstvo. — Na Ruskem velja še vedno zakon, da vsakega Člana socialno demokratične stranke kaznujejo s prisilnim delom.
Odgovorni urednik Fran B a r t L Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Kavarna
Unione v Trstu
ulica Caserma in Torre Bianca
Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih.
"= Biljardi. —
Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena.
-WAr/\A/'-
Iz mednarodnega delavskega gibanja.
Angleška. Proti koncu pretečenega meseca je bila v Londonu letna konferenca stranke. Na konferenci je zastopalo 508 delegatov
1.900.000 članov strokovnih in politič. organizacij. Ob ustanovitvi leta 1900 je štela stranka
374.000 članov, čez sedem let pa že 1,072.000. Konierenca je sklenila, da bo delavska stranka nasprotovala vsaki volilni reformi, ki izključuje žensko volilno pravico. Dalje je sprejela konferenca resolucijo, ki zahteva državno zavarovanje zoper brezposelnost, ne da bi delavci kaj prispevali. Bolgarskim in srbskim strokovnim organizacijam je dovolila konferenca po 2400 K podpore in poleg tega bo izdala še poseben oklic na vse socialistične organizacije. — Stavka šoferjev traja še vedno. Njihova strokovna organizacija se pogaja za nakup 100 avtomobilov, s katerimi bodo morda še tekom teh dni pričeli voziti. Po uradnem poročilu je umrlo v pretečenem letu nad 100 oseb vsled lakote. — Londonska občina je pred kratkim ustanovila šolo za natakarje in kuharje. Natakarji se šolajo eno leto, kuharji tri leta. Učencev ima prav mnogo.
Nemčija. Podjetniki v lesni obrti imajo že vse pripravijeno, da izpro sredi februarja
62.000 delavcev. Pogajanja med podjetniki in delavci trajajo še vedno. — Pogajanja za tarifno pogodbo v brodarstvu so se razbila vsled vprašanja o nočnem počitku. Prizadetih je 12 000 delavcev. — Nemške strokovne organizacije nabirajo z veliko vnemo denar, ki ga odpošljejo strokovnim organizacijam na Bolgarskem in v Srbiji. — Strokovna organizacija pekov, ki je imela v pretečenem letu 28.525 članov, je sklenila leta 1912. pogodbe, s katerimi je za 1706 članov skrajšala tedenski delovni čas za 10.493 ur in 14.3S1 članom pa zvišala mezde za 17.715 K 60 vinarjev na teden. — Število politično organiziranih žen na Nemškem je 150.000. V juliju 1912 je bilo v ženskih političnih organizacijah 139.000 članic, do konca leta pa so pridobile še 11.000 članic.
Dansko. Spomladi potečejo tarifne pogodbe ža 21.376 delavcev, ki so člani 29 strokovnih organizacij. Slikarski podjetniki so odpovedali pogodbe že po vsej deželi, tudi 4000 Odarjem so že odpovedane in 5000 neizučenim delavcem.
Norveška. Strokovna zveza tiskarjev je razposlala pravkar vsem tiskarniškim podjetnikom načrt za državno tarifno pogodbo.
Žepni
koledar
za delavce spkh in prometne uslužbence
za navadno leto 1913.
Ta žepni Uolcdat je obsežnejši od dosedanjih in je jako primeren za vsakdanjo rabo. Razpošiljati se začne najkasneje 15. novembra. — Vsebina: Koledar. — Dohodki in stroški. — Kolkovne lcstvice. — Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi. — Množena razpredelnica. — Stare in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vo|ne takse. — Poštni In brzojavni tarll. — Dr Viktor Adler. — Demon alkohol. — Dolžina železnic in brzo|avnih naprav cele zemlje. — Priporočljive knjige založbe Zarje'. — Najvažnejše določbe v zavarovalnici proti nezgodam. —
Novi mezdni zakon za rudništvo. — Stavke v Avstriji leta 1911. - Dolžine ramih železnic na zemlji. — Tri Aškerčeve pesmi: Poslednji •kord, Svctnica, Karnevalska balada. — Za rZar)o\ — Nalvečja mesta na zemlji. — Obrtna sodišča v iužnih avstrijskih deželah. — Obrtna nadzorništva v iužnih avstrijskih deželah. — Pisatelj Ivan Cankar (slika). Pomen nekaterih parlamentarnih besed. — Napoleon Bonaparte (aforizmi ob stoletnici). — Beležke za vsak dan :	v	letu.	—	Oglasi.	«
Cena posameznim izvodom 1 K, po pošti 10 vinarjev več. Z naročilom po pošti |e najbolje poslati tudi denar, da sc ne povečajo (s priporočilom) poštni stroški. Dobival se bo pri upravi ::	„Zarjc*	v Ljubljani po zaupnikih. ::
(S^——^9^
Delavske konsumne zadruge
ZA TRST, ISTRO IN FURLANfJO
-------- vpisana zadruga z omejenim jamstvom.-'
Trst, ulica S, Francesco d’Assisi štev. 23.
Nekaj
• « *
Zadružnika ideja si pridobiva leto za letom, dan za dnevom vedno trdnei#
tla. Spodaj navcd. no številke jasno dokazujejo, s kako hitrostjo se razširia med rnrt premožnim razredom prepricanjc	•*
da je edina rešitev iz društva zasebnih špekO' lantov velika zadružnišha družina.
vse, kar je le mogoče, kupi naj vsak edino
lastni Delavski zadrugi.
Prodaje:	°
v 1. v 2. v 3. v 4. v v v v v
Tobakarne oziroma prodajalne „Zarie“ v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, K »sel Silos pred vhodom v prosto luko Moze, ulica Miramar 1.
Beden, ulica Madormina št.
Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boc
eacio št. 25 Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Oa-
seirna)
Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza barnera.
Bruna, ulica del Rivo.
Raitinger, Kiva (irumola št 20.
Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. Bajc, ulica Geppa
Kovač Antonija prodaialna v Sv Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14. Geržina, Roian.
Benussi, Gietta.
Skladišče II. kons. zadrug na Helvedere. Artuš, Belvedere 57.
Sekovar, Piazza Caserma.
Ronzel Goachino, Via S. Marco 26. Wenc Neža, Via Broletto.
Segolin Rosa Via Industria 16
5.
6.
7.
8. 9.
zadružni dobi 1903—1905 (19 mesecev1) zn
1905—1906 za	.
1906—1907 _	.
1907—1908 „	.
1908—1909 „	. . *
1909—1910 *	.	’	'	*
T>
J)
V
n
j)
r>
»
v
»
n
v
D
J)
fL
.	.	.	208.001*05	kron	bla^
.	•	.	148.45019
•	.	.	201-206-58
•	.	.	366.482*97
.	.	.	615.50812
1910—1911  .............................. 873.39240
” 1911—1912  .............................. 1,050.829-18
”	”	V	prvih	6	mesecih (od 1/7'do 3112 1912 SSm
Do 81. decembra 1912 razpečalo se je Slanom STgSg kr^on Na dividendah se je izdalo 82.001*25 kron v blagu
v blagnBOl“im i“,n0“’ Vd0Van’ iD 8ir0tam 86 i# razdem° ^.909-02 kron podp«< 31. decembra 1912 so Štele zadruge 6859 članov.
31. decembra 1912 so znašale hranilne vloge svoto 180.009 25 kron.
"K£jfdfl0' Č,an°^d^	a	X°ravnik^
je član potrosil v pfeJ'
sirotam do 126 k*$n, in sicer v razmerju s tem kar šnjem letu.	*
Delavske konsumne zadruge imaio ^Prlni oti d i j-* .
g« imajo sedaj 26 skladisč, in sicer še nahaja:
Skladišče; I.	V Trstu	v	ulici	dellMstria	št. 10.
m	at '!xr8!U	V	u,ici	BeIvedere	št. 34.
JI ‘ v V u,!ci del saKce št. 4.
v‘ V i V UliC1 Ac(Piedotto št. 67.
VI*#V t * “a ,^gU’ *CaSa del popolo).
™V v £rS*U. v ulici Contl St. 26. P '
Vi,e.
X. V Trstu v uUdS?Mae”o°SktrajB SaBtorio š‘- «•
XI. V Isoli St. 11.	St'	13‘
XII.	V Trstu	v	ulici	del P«*,«	k:	^
vin	V Trat,,	v,	, »'ono	bianco st. 5.
vrv V T?'	?	del	L1°yd	10.
xv: V Ko,;™, CatKiS' Ho8ta 478'
V ££,	S‘ 800.
H l	v	obanskih 1,iSah'
S: vasterVi,la ii«
m v	st u >
XXVL V Tratu v	Vergcrio	St.	871 ob{mske hiSe.
Osrednja skladišča, “1^ |j d Assisi
#	_	OI I	.	-	«1
V
»
ff
W
JJ
n
»
jy
jy
Tiskarji zahtevajo v tem načrtu: 8urni delov- 1 Kickel. Via Montorzino 4. Itoiano.
Zadružna pekarna
ulica S. Marco štev. 17.
Skladišče oHaSi!
ulica Raffineria štev.
Delavske konsumne zadruge prodajajo le svojim članom Nove člane sprejema vsako skladišče 7a,W4.,-	,
katerega se lahko plača v malih obrokih po 20 vinar p*s
Računske izkaze, Štatute, nrednisp	^eV'	4/v
bivajo v vseh zadružmh skladiščih.	poie	^	vse	druge tiskovine 3e
Delavci!	v
Vpišite se v našo veliko zadru/nn	^
nosti zadružništva.	J	družino,	s	tem	si	zagotovite	vse	ug0®
Trst, v prosincu 1913,
Ravnateljstvo.