Nekaj o klnlrih drž. zbora. I. V času, ko se shaja drž. zbor na Dunaji, treba nam je, da govorimo večkrat o klubu nemških liberalcev, klubu nemškib nacijonalcev, potem o češkem, o poljskem klubu in v aedanji dobi tudi o klubu konaervativcev. Te besede so, kakor se vidi, akorej aame tuje in torej več ali manj neznane; zato pa mialimo, da ustrežemo našim braloem, ako jim razložimo beaede, potem pa tudi povemo, kaj da boče, če gre za pravo, ta ali drugi klub v drž. zboru. Klub ali club je angleška beaeda ter ae izgovarja po pravem klob; pomeni pa najprej to, kar naaa beaeda: blod ali cep, potem pa kraj, na katerem se shaja nekaj mož redno in z določenim namenom. Kakor pa se rabi aedaj ta beaeda, pomeni klub zvezo večib mož v to, da delajo V8i in skupaj na eno, pa se podvržejo v tem vsi poatavi, ki si jo napravijo sami, po lastni volji. Se ve, da jim je take poatave ali pravila treba, aicer pa jim ni mogoče ostati dalje časa 8kupaj, ali vsaj delo se jim zavira, ali pa jim ostane brez uspeba. Tacih klubov živi za razne namene in več na svetu, toda najbolj pozaamo klube v političnem življenji, v državnih ali deželnih zborib. Ako je veČje število poslancev, ki so v večih reč-fih enacib misli in ako čejo doseči kaj nasproti drugim poslancem, ki niso tiatih misli, tedaj gredo vkupe, določijo ai, vsaj tako po vrhu, kaj čejo v zboru doaeči ter ai napravijo svoj klub t. j. zvežejo se na to, da čejo v zboru tako govoriti in tako glasoyati, kakor se sklene poprej v klubu. Razumeje ae, da ima tak klub svoje načelništvo t. j. može, ki skrbijo za to, da ae poprej o vsaki stvari, če je le kaj važna, posvetuje v klubu in določi potem, kaj ae naj izgodi z njo v zboru samem, vsaj od kluba, od poslancev, ki so udje kluba. Iz tega se razvidi, da se beseda, ki se govori potem v zboru od druge strani, ne prime več teh mož, ki so že sklenili v avojem klubu, kaj da storijo gledž na kako stvar, ki pride v zboru v razpravo. Za-nje je, kakor pravimo, ,,bob v steno" in če je veliko, odgovori še pae eden ali drugi iz kluba na kak govor, ne da se pa nibče pregovoriti, da glasuje drugače, kakor mora po sklepu kluba. Od druge strani pa ae dela enako ter se tudi tukaj zveže več poalancev v avoj klub in ravna ae v njem enako, kakor y prvem, aamo da nasproti. Mogoče je celo, da še je poalancev, katerim ne ugaja ne prvi, ne drugi klub in le-ti ai napravijo potem še klub za-ae ali pa ostanejo 8ami za-se, brez kluba in tem ae pravi, da 80 ,,divjaki." Ako sta v zboru le dva kluba, tedaj obvelja v njem vselej to, kar boče klub, ki šteje več udov in govori izmed nasprotnega kluba so lebko lepi, ^ginljivi", toda sklene se vselej le to, kar hoče prvi, močnejši klub. Drugače pa je, ako je več* khibov in če ne šteje izmed njih nobeden toliko udov, da premaga po številu glasov vse ostale klube z divjaki vred, t. j. če nima aam večiae v celem zboru. Tu mu je treba gledati na to, da dobi še kateri drugi klub za zaveznika in ako ga dobi ter šteje ta toliko glasov, da je večina vseh glasov v zboru na nju strani, tedaj lebko skleneta to, kar ju je volja. Ona sta, vsaj v nekaterib reččh, večina v zboru. Zaveza taka pa ni brez stroška, to se pravi: prvi, močnejši klub mora ali že tako obrniti poatavo, za katero mu bodi, da je prav tudi za drugi klub, ali če že ni mogoče to, pomore pa potlej temu klubu do kake reči, ki jo boče on, da si njemu more biti ni čisto po volji. Roka roko umiva, obč pa lice. Tako pravi pregovor in v reanici se tudi godi vaelej tako, vsaj pri klubib, dokler jima ne pride kaj na vakrižje. Njima ali ee ima, kakor v ogerskem drž. zboru, eden klub že za-se večino, godi se njemu dobro ter sklene lehko, kar hoče ali vsaj nič ae ne sklene, ako on noče. Da je potlej vlada, miniaterstvo tako, ki drži z večino v drž. zboru, to ae aicer godi po liavadi in to je tem bolje za večino, toda pri naa v^zadnjih letih tega ni bilo. Ona je bila bolj naŁatrani tistega kluba, ki ni imel večine v zboru in zato deanica t. j. klubi, ki ao imeli v zboru*večino, niao doeegli vsega, kar bi bili radi, poaebno pa še za to ne, ker niso ali vaaj v vseh reččh niso bili med seboj jedini. To je bila največja nevolja za blagor ljudstva.