¦   XXVIII—5                                                                                          ZVONČEK
A. POTOČNIK:
Ljubljana.
(Daljc.)
4. MESTNA VRATA.
-^¦j^^jjj^-    estno obzidje je imelo vrata na važnejših dohodih
"^S^^f^^L-.     v rnesto. Skozi ta vrata se je vršil promet z zuna*
I ^^4>^M^     njim svetom. Najstarejša mestna vrata so imeno=
SMŽStgl^Lgjft;     vali Karlovška  ali  Pisana   (tudi Starotrška)  vrata,
^fc^^^^SmM^     ki so stala pri vhodu v sedanjo Sv. Florijana ulico
fe«Bi^S^JL      na Karlovški cesti pod nekdanjo Samassovo vilo. Ta
" '"""^   '         vrata so bila mogočno poslopje z močnim, debelim
zidovjem  in enim  nadstropjem. Bila so jako temna, zato je bil tod
na večer marsikdo napaden. Podobna so bila majhni trdnjavi, ki je
nad njo vihrala tnestna zastava. Pri teh vratih so bili še čuvajnica,
že nekaj sto let stara zvonarna in most na    dvigalo.   Ker   so  vrata
razpadala, so jih podrli 1.  1792.
Karlovška vrata                                                           "
Pred Prulami na mestu, kjer je danes meropreizkusno nadzorstvo, nekako nasproti izlivu Gradaščice v Ljubljanico so stala Vodna vrata, ki so imela obliko močnega okroglega stolpa. Odtod pa do sedanjega šentjakobskega mostu so bili v Ljubljanico zabiti koli v podobi izteg= njene črke S, ki so moleli iznad vode ter zabranjevali tujim ladjam
103
ZVONČEK__________________________________________________XXVIII—5
vhod v mesto. Te kole so imenovali grablje, ker so se na njih lovili odklenjeni čolni in les. Najbrž so te grablje nastale že v onem času, ko so mesto utrjevali. Pri Vodnih vratih je stanoval zakupnik, ki je pobiral majhno pristojbino od ladij, ki so vozile v mesto. Tu so iz* krcavali les in ga spravljali v šupo, ki je stala poleg vrat. Mesto je namreč nakupilo dosti lesa, kadar so bile cene lesu nizke, in ga rabilo za popravo dveh, takrat še lesenih mostov. Vodna vrata so odstranili 1. 1787.
Vodna vrata
Na sedanjem Valvazorjevem trgu tik križevniške cerkve so stala Nemška, tudi Tržaška ali Purgštalska vrata. Bila so ozka, zato so se visoko obloženi vozovi le s silo prerili skozi. L. 1789. je obtičal v njih z bombaževino obložen voz, ker se je uprl v obok vrat. Z velikim trudom so ga izvlekli iz vrat, ki so bila zaradi tega več kot dve uri popolnoma zaprta. Pred vrati je bila vojaška stražnica. L. 1792. so podrli Nemška vrata in stražnico. ZadnjiO so postavili na sedanji Vod* nikov trg poleg nekdanje Mahrove (sedaj Vokačeve) hiše.
Na mestu današnje univerze je stalo \ncedomsko poslopje, zraven pa so bila pri vhodu v Gosposko ulico velika Vicedomska, s popa« čenim imenom Festamijska vrata. Bila so iz rezanega kamena in so
104
XXVIII—5                                                                                          ZVONČEK
zapirala vhod v to ulico. Skozi ta vrata je prihajal deželni knez v mesto. Zaradi njihove ožine so tudi tukaj večkrat obtičali vozovi. Vrata so bila višja kot najvišja poslopja v bližini, zato so bile vse ulice in hiše naokolo jako temne. Na sedanjem Dvornem trgu proti Ljubljanici je stal Vicedomski stolp. V njem sta bili dve ječi{ ena v pritličju pod vratarjevim stanovanjem, druga v prvem nadstropju, do katerega je držalo trideset stopnic. Ječa je bila le toliko visoka, da se je mogel jetnik skloniti, zrak v njej pa je bil jako sprijen. Tu sem so zapirali one, ki so bili v preiskavi. Kdor je moral ostati tu dlje
Vicedomska vrata
časa, je bil bolj podoben mrliču kot živemu človeku. Vioedomska vrata so nosila krasen, kamenit slavolok, ki ga je izklesal znameniti kipar Franc Robba. Bil jc 22 črevljev visok in je slonel na mramor* natih stebrih, na vrhu vrat pa je bil v črni dolbini kip cesarja Karla VI,. ki je sedaj shranjen pred mestno dvorano na magistratu. L. 1791. so podrli ta vrata. Tako je bila odprta Gosposka ulica, v katero je sedaj zapihal svež zrak in posijalo zlato solnce.
Kadar prekoračimo frančiškanski inost in stopimo v sedanjo Stri* tarjevo ulico, pomnimo, da so to nekdaj jako ozko ulico zapirala Špitalska vrata, ki so se naslanjala na eno stran na takratno bolnioo,
105
ZVONČEK                                                                                          XXVIII—5
na drugo pa na hišo meščana Dežmana. Vrata so bila dvonadstropna. Prizidan. jim je bil štirioglat stolp, ki je molel nad hišami takratne Špitalske ulice. Na Špitalska vrata so nabijali razne uradne ukaze. Stolp in vrata so odstranili že 1.1786., sicer bi se bila sama podrla. Magistrat je želel Špitalsko ulico razširiti in jo napraviti svetlejšo. V ta namen je morala pasti tudi Dežmanova hiša, ker se je nekdanji lastnik te hiše (neki Berlin) zavezal 1.1610. zase in za svoje naslednike, da bo podrl hišo, kadar bo magistrat to zahteval. Dežman je podrl polovico svoje hiše, za kar mu je dal magistrat malenkostno odškod* nino. Z odstranitvijo stolpa in vrat je ulica mnogo pridobila. Prej ¦vedno mokra, blatna in temna je imela odslej dovolj svetlobe in zraka. Na današnjem Krekovem trgu proti Poljanski cesti so zapirala vstop v mesto Kloštrska ali Frančiškanska vrata. Zunaj mestnega obzidja so bila podobna trdnjavi s prekopom, stolpi in dvojnim zidom in so stala na kraju že omenjene Vokačeve hiše. Vse zidovje pri teh vratih je bilo iz rezanega kamenja. Bila so dvonadstropna in so imela majhna okna, med katerimi je stal v prvem nadstropju železen, s sulico oborožen mož. Na dvojnem zidu, držečem od vrat proti vodi, so stali v početku 18. stoletja topovi.
Pod mestnim zidom je bil- globok jarek, preko katerega sta držala dva mostova. Nedaleč odtod, a že zunaj mesta je stal kip krvavečega Kristusa, kamor je prihajalo zlasti o postnem času mnogo romarjev.
V bližini teh vrat je bil ob Ljubljanici mlin za papir. Kloštrska vrata s stolpi in zidovjem; so postala do 1.1785. tako slaba, da se oelo vojaki niso upali skozi hoditi, zato so jih 1.1789. in 1790. odstranili. Tako je mesto pridobilo sedanji Krekov trg.
Pri vsakih vratih sta bila po dva čuvaja, eden je stanoval zunaj mesta, drugi v mestu. Mestna vrata so zapiTali poleti ob devetih, pozimi ob osmih zvečer. Pred zatvoritvijo mestnih vrat so zvonili na Gradu. Po zatvoritvi ni smel brez županovega dovoljenja nihče v mesto. Vsakega tujca je moral vratar javiti mestnemu županu, ako tega ni storil, je bil odpuščen iz službe. V nevarnih časih je izročal vratar ključe vsak večer županu. Na Novega leta dan je moral vrat.ar obnoviti svojo službeno prisego. Pobiral je tudi pristojbino »mostaino« od tovorov, ki so jih pTipeljali vozniki v mesto. Ta denar so porab= ljali za vzdrževanje mostov in mestnega obzidja, kakor tudi za strelivo in drage obrambne potrebe. Največ blaga so dovažali v mesto skozi Špitalska, najmanj skozi Vicedomska vrata.
106